EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 9.6.2017
COM(2017) 298 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Izvzetja centralnih bank tretjih držav in drugih subjektov v okviru uredbe o trgih finančnih instrumentov (MiFIR)
1.UVOD
Uredba o trgih finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: MiFIR) in direktiva o trgih finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: MiFID 2) sta bili 12. junija 2014 objavljeni v Uradnem listu, veljati sta začeli 2. julija 2014, uporabljali pa se bosta od 3. januarja 2018.
Z MiFID 2/MiFIR se uvaja tržna struktura, katere cilj je zagotoviti, da kadar je to primerno, trgovanje poteka na reguliranih platformah ter da je pregledno, da bi se zagotovilo učinkovito in pošteno oblikovanje cen.
MiFIR v tem okviru omogoča izvzetje iz zahtev glede preglednosti pred trgovanjem in po njem v zvezi z nelastniškimi finančnimi instrumenti, kar koristi reguliranim trgom, upravljavcem trgov in investicijskim podjetjem v zvezi s posli, pri katerih je nasprotna stranka članica Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), in kadar je posel sklenjen v okviru izvajanja monetarne politike, politike deviznih poslov in politike za finančno stabilnost, za katero ima ta članica ESCB zakonsko pooblastilo, in kadar ta članica to nasprotno stranko prej obvesti, da je posel izvzet. Poleg tega je z MiFIR Komisija pooblaščena, da področje uporabe tega izvzetja razširi na centralne banke tretjih držav, če so izpolnjeni zahtevani pogoji.
Evropska komisija je v ta namen pri Centru za evropske politične študije (CEPS) in Univerzi v Bologni naročila zunanjo študijo o „izvzetju centralnih bank tretjih držav in drugih subjektov na podlagi uredbe o zlorabi trga in uredbe o trgih finančnih instrumentov“ (v nadaljnjem besedilu: študija). Študija temelji na anketi in raziskavah ter vključuje analizo pravil o preglednosti pred trgovanjem in po njem, ki se uporabljajo za trgovanje centralnih bank tretjih držav z vrednostnimi papirji, in tudi obsega trgovanja teh centralnih bank z vrednostnimi papirji v Uniji.
2.PRAVNA PODLAGA POROČILA: ČLEN 1(9) MiFIR
Člen 1(6) MiFIR vključuje izvzetje iz pravil o preglednosti pred trgovanjem in po njem v zvezi s posli, pri katerih je nasprotna stranka članica Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), in kadar je posel sklenjen v okviru izvajanja monetarne politike, politike deviznih poslov in politike za finančno stabilnost, za katero ima ta članica ESCB zakonsko pooblastilo, in kadar ta članica to nasprotno stranko prej obvesti, da je posel izvzet.
Poleg tega je v skladu s členom 1(9) MiFIR Komisija pooblaščena za: „[…] sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 v zvezi z razširitvijo področja uporabe odstavka 6 na druge centralne banke.
V ta namen Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. junija 2015 predloži poročilo, v katerem oceni obravnavo poslov centralnih bank tretjih držav, ki za namene tega odstavka vključujejo Banko za mednarodne poravnave. V poročilo vključi analizo njihovih statutarnih nalog in obsega trgovanja v Uniji. V poročilu:
(a) navede veljavne določbe v zadevnih tretjih državah v zvezi z razkritjem poslov centralnih bank na regulativni podlagi, vključno s posli, ki jih opravljajo članice ESCB v teh tretjih državah, in
(b) oceni potencialni učinek, ki bi ga regulativne zahteve v Uniji v zvezi z razkritjem utegnile imeti na posle centralnih bank tretjih držav.
Če Komisija v poročilu ugotovi, da je potrebno izvzetje iz odstavka 6 za posle, pri katerih je nasprotna stranka centralna banka iz tretje države, ki izvaja monetarno politiko, devizne posle in dejavnosti za finančno stabilizacijo, določi, da se za to centralno banko iz tretje države uporablja izvzetje.“
3.OBRAVNAVANE JURISDIKCIJE
Poročilo zajema naslednje države: Avstralijo, Brazilijo, PUO Hongkong, Indijo, Japonsko, Kanado, Mehiko, Republiko Korejo, Singapur, Švico, Turčijo in Združene države – ter Banko za mednarodne poravnave (v nadaljnjem besedilu: BIS), ki se v skladu s členom 1(9) MiFIR za namene navedenega odstavka šteje za centralno banko iz tretje države. Ta seznam ne vpliva na morebitne spremembe in črtanja zadevnih držav, ki bodo ocenjene v prihodnosti.
Ustrezna merila za ocenjevanje jurisdikcij morajo temeljiti na ekonomskih kazalnikih, obsegu in ravni medsebojne povezanosti finančnega sektorja držav s finančnim sektorjem Unije ter trdnosti pravnega okolja, ki prevlada v jurisdikciji tretjih držav.
Komisija je zlasti v zvezi z obsegom in ravnjo medsebojne povezanosti uporabila seznam, ki ga je objavil Mednarodni denarni sklad (v nadaljnjem besedilu: MDS) in ki vključuje jurisdikcije, ki se uporabljajo kot rezidentstvo sistemsko najpomembnejših finančnih institucij, za katere je obvezno izvajanje programa MDS za oceno finančnih sektorjev. V metodologiji MDS sta združeni velikost in medsebojna povezanost finančnega sektorja posamezne države, s čimer se upošteva razsežnost finančnih trgov. Po navedbah MDS ta skupina držav obsega skoraj 90 % svetovnega finančnega sistema in 80 % svetovne gospodarske dejavnosti ter vključuje večino držav iz skupine G20 in članic Odbora za finančno stabilnost (FSB). Študija ne zajema institucij z rezidentstvom v državah članicah EU. Poleg tega sta za izbor ustreznih jurisdikcij pomembni dve dodatni merili: da bi bila jurisdikcija lahko upravičena do ocenjevanja za odobritev izvzetja v skladu s členom 1(9), ne sme biti na seznamu nekooperativnih jurisdikcij Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF), poleg tega pa mora biti podpisnica večstranskega memoranduma o soglasju Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO).
4.ANALIZA POSAMEZNIH JURISDIKCIJ
V skladu z mandatom iz člena 1(9) MiFIR analiza opredeljenih jurisdikcij temelji na dveh ključnih merilih, ki sta bili bistveni za ocenjevanje, ki ga je izvedla Komisija:
a.pravila o razkritju poslov centralnih bank na regulativni podlagi: ureditev preglednosti trga, ki se uporablja za posle centralnih bank („preglednost trga“), in/ali preglednost operativnega okvira centralnih bank („operativna preglednost“) ter
b.potreba po izvzetju: obseg poslov, ki jih je centralna banka sklenila z nasprotnimi strankami iz EU ali finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU.
Izpolnjevanje teh meril se je za namene ocenjevanja štelo za obvezno, saj zajemata dejavnike iz člena 1(9) MiFIR. V zvezi s tem se „preglednost trga“ nanaša na preglednost poslov v zvezi s posameznimi vrednostnimi papirji, „operativna preglednost“ pa na širša pravila o preglednosti, s katerimi se urejajo operacije centralne banke. Zato se je ob upoštevanju ciljev in področja uporabe MiFIR analiza regulativnih zahtev glede preglednosti trga za posle in preglednosti, ki izhaja iz operativnega okvira, štela za potrebno, da bi se ocenila ustreznost odobritve izvzetja za centralne banke tretjih držav v skladu s členom 1(9)(a) MIFIR. Poleg tega je pomemben obseg poslov med tretjo državo zadevne centralne banke in EU, saj je kazalnik potencialnega učinka, ki bi ga regulativne zahteve v Uniji v zvezi z razkritjem utegnile imeti na posle centralnih bank tretjih držav glede na člen 1(9)(b) MiFIR.
Ob upoštevanju zahtev in ciljev v okviru MiFIR so se preučila tudi naslednja merila:
(i) izvajanje postopka obveščanja, s katerim centralna banka iz tretje države obvesti svojo nasprotno stranko iz EU, da je posel izvzet;
(ii) sposobnost centralne banke tretje države, da razlikuje med posli za ključne politične namene, opredeljene v MiFIR, in posli, sklenjenimi zgolj za „čiste“ naložbene namene, ter
(iii) možnost podobnega izvzetja, ki je centralnim bankam tretjih držav na voljo v jurisdikciji, ki se pregleduje.
Navedena dodatna merila so bila ocenjena ob upoštevanju zahtev in ciljev MiFIR. V skladu z MiFIR izvzetij iz člena 1(6) MIFIR zlasti ni mogoče odobriti centralnim bankam, ki izvajajo operacije za čiste naložbene namene. Zato je bilo s študijo analizirano, ali centralne banke tretjih držav razlikujejo med posli, sklenjenimi za regulativne in naložbene namene. Analizirano je bilo tudi, ali centralne banke tretjih držav imajo postopek obveščanja o izvzetih poslih oziroma ali vsaj preučujejo uvedbo takega postopka v zvezi s trgovanjem s finančnimi nasprotnimi strankami iz EU, kar bi povišalo raven preglednosti in je zato določeno v MiFIR. Na analizo stroškovne učinkovitosti v zvezi z ustreznostjo izvzetja lahko vpliva tudi razpoložljivost z zakonom določenega izvzetja za centralne banke, ki trgujejo na mestih trgovanja tretjih držav.
Komisija je po oceni teh meril sklenila, da je nujno, da lahko centralne banke tretjih držav razlikujejo med posli, sklenjenimi za regulativne in naložbene namene, saj sicer nobeno izvzetje v skladu s členom 1(9) ne bi bilo ustrezno utemeljeno. Nasprotno in po nadaljnjem premisleku se neizvajanje postopkov obveščanja ob pripravi tega poročila v zvezi z izvzetimi posli ne šteje za dovolj pomembno, da bi upravičilo prepoved izvzetja v skladu s členom 1(9), saj so jurisdikcije, ki trenutno tega postopka nimajo vzpostavljenega, navedle, da so ga pripravljene izvajati, ko bo vzpostavljena ureditev MiFIR. Razpoložljivost z zakonom določenih izvzetij za posle centralnih bank, ki trgujejo na mestih trgovanja tretjih držav, v ocenjeni jurisdikciji se ne šteje za nujno za upravičenost do izvzetja, saj se v členu 1(9) MiFIR ne zahteva izrecno.
Splošni pregled ocenjevanja je na voljo v Prilogi 1. Komisija je ob upoštevanju okvirov preglednosti trga in/ali okvirov operativne preglednosti navedenih jurisdikcij sklenila, da imajo vzpostavljene pravne okvire, ki omogočajo ustrezno raven preglednosti. Poleg tega je dejavnost trgovanja v EU, ki izhaja iz teh jurisdikcij, dovolj obsežna, da upravičuje razširitev izvzetja iz zahtev glede preglednosti pred trgovanjem in po njem na te jurisdikcije. Komisija je tudi sklenila, da je ustrezno odobriti izvzetje BIS, saj ne bi smeli posegati v zmožnost BIS za izvajanje njenih pomembnih funkcij javnega interesa in zagotavljanje pomoči mednarodni centralnobančni skupnosti. V nasprotju s centralnimi bankami je BIS izrecno navedena kot subjekt, ki se lahko vključi, če je to potrebno. V nasprotju z ocenjevanjem v zvezi s centralnimi bankami je bil ta sklep oblikovan na podlagi kvalitativne ocene.
V nadaljevanju je na kratko povzeta analiza izbranih držav v zvezi z navedenimi merili. Podroben opis in poglobljena analiza sta na voljo v študiji CEPS.
Centralna banka Avstralije (RBA)
Ključna merila
Nelastniški instrumenti so izvzeti iz področja uporabe pravil o preglednosti trgovanja. Kar zadeva operativno preglednost, RBA prek storitev elektronskega obveščanja zagotavlja informacije o postavkah v svoji bilanci stanja, napoveduje svoje dnevne operacije odprtega trga in zagotavlja nekatere zbirne informacije o svojih sklenjenih poslih.
RBA ima velik obseg trgovanja z nasprotnimi strankami iz EU ali finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU.
Dodatna merila
Tuje centralne banke so izvzete iz zahtev glede preglednosti.
Šteje se, da je RBA sposobna razlikovati med posli za politične namene in posli za druge namene (na primer naložbene namene).
Čeprav institucija nima postopka za obveščanje svojih nasprotnih strank o obstoju izvzetja za trgovanje s finančnimi nasprotnimi strankami iz EU, je navedla, da je tak postopek pripravljena izvajati po vzpostavitvi ureditve MiFIR.
Brazilska centralna banka (BCB)
Ključna merila
Obvezna pravila, s katerimi se ureja preglednost trgovanja s finančnimi instrumenti, zajemajo nekatere nelastniške instrumente, vključno z navadnimi obveznicami, komercialnim zapisom in izvedenimi finančnimi instrumenti. Najpomembnejša izvzetja iz pravil o preglednosti trga so državne obveznice in prenosljivi vrednostni papirji, za katere jamči finančna institucija. Kar zadeva operativno preglednost, nacionalna centralna banka objavlja podrobnosti o operacijah odprtega trga v sistemu Sisbacen in na svojem spletišču, kjer objavlja tudi informacije o rezultatih dražb, vključno s tistimi, povezanimi s tujimi valutami.
BCB ima velik obseg trgovanja z nasprotnimi strankami iz EU ali finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU.
Dodatna merila
Tuje centralne banke niso izvzete iz zahtev glede preglednosti.
BCB je sposobna razlikovati med posli za politične namene in posli za druge namene (zlasti naložbene namene), katerih vloga je obrobna.
Institucija ima vzpostavljen postopek za obveščanje svojih nasprotnih strank o obstoju izvzetja za trgovanje s finančnimi nasprotnimi strankami iz EU.
Banka Kanade (BoC)
Ključna merila
Kar zadeva preglednost trga, obvezna pravila o trgovanju s finančnimi instrumenti zajemajo nekatere nelastniške instrumente, kot so obveznice, komercialni zapis in izvedeni finančni instrumenti. Državne obveznice in tuji vrednostni papirji pa so izrecno izvzeti. BoC v okviru ukrepov operativne preglednosti vnaprej objavi informacije o poslih začasne prodaje za namene upravljanja bilance. Zbirni rezultati teh poslov so objavljeni tudi na spletišču nacionalne centralne banke.
BoC ima velik obseg trgovanja z nasprotnimi strankami iz EU ali finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU.
Dodatna merila
Tuje centralne banke se lahko izvzamejo iz zahtev glede preglednosti.
BoC je sposobna razlikovati med posli za politične namene in posli za druge namene (zlasti naložbene namene).
Čeprav institucija trenutno nima vzpostavljenega postopka za obveščanje svojih nasprotnih strank o obstoju izvzetja za trgovanje s finančnimi nasprotnimi strankami iz EU, ga je pripravljena izvajati po vzpostavitvi ureditve MiFIR.
Kitajska ljudska banka (PBoC)
Ključna merila
PBoC nima zahtev glede preglednosti nelastniških instrumentov ter od udeležencev na trgu ne pričakuje, da bodo razkrili podrobnosti o poslih in poročali o njih. Operativna preglednost se zagotavlja z javnimi objavami operacij odprtega trga in rezultatov kratkoročnih likvidnostnih operacij.
Evropska komisija še čaka podatke o dejavnosti trgovanja PBoC na finančnih trgih iz EU in z nasprotnimi strankami iz EU. Temeljnih gospodarskih razlogov za odobritev izvzetja zato trenutno ni mogoče oceniti.
Dodatna merila
Ker institucija izpolnjuje le eno od treh ključnih meril, je CEPS posebno pozornost namenil trem dodatnim merilom:
– tujim centralnim bankam se ne odobri splošno izvzetje iz zahtev glede preglednosti,
– sposobnost institucije za razlikovanje med posli, sklenjenimi za naložbene namene, in posli, sklenjenimi za politične namene, ni bila dokazana,
– priglašen ni bil noben postopek za obveščanje nasprotnih strank iz EU, da za posle ne veljajo zahteve glede preglednosti.
Zaradi pomanjkanja informacij o poslih, sklenjenih z nasprotnimi strankami iz EU ali finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU, CEPS trenutno ne more skleniti, ali je izvzetje v skladu s členom 1(9) MiFIR za PBoC primerno in potrebno.
Hongkonški monetarni organ (HKMA)
Ključna merila
Kar zadeva preglednost trga, Hongkong nima zahtev glede preglednosti za trgovanje z nelastniškimi instrumenti. V zvezi z operativno preglednostjo nacionalna centralna banka namesto informacij o poslih razkriva splošne postavke svoje bilance in spremembe deviznih rezerv. Zagotavlja pa določene podrobne informacije o izdajah menic in zapisov deviznega sklada („Exchange Fund Bills and Notes“).
HKMA ima velik obseg trgovanja z nasprotnimi strankami iz EU ali finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU.
Dodatna merila
Tujih centralnih bank ni mogoče izvzeti iz zahtev glede preglednosti.
HKMA je sposobna razlikovati med posli za politične namene in posli za „čiste“ naložbene namene, katerih vloga je obrobna.
Vzpostavljen ima tudi postopek za obveščanje svojih nasprotnih strank o obstoju izvzetja za trgovanje s finančnimi nasprotnimi strankami iz EU.
Centralna banka Indije (RBI)
Ključna merila
Kar zadeva preglednost trga, se o poslih z nelastniškimi instrumenti na prostem trgu (običajno sklenjenih po telefonu) poroča po sekundarnem tržnem modulu elektronskega sistema za trgovanje („Negotiated Dealing System“). Informacije o tržnih cenah vrednostnih papirjev so na voljo na spletišču RBI in družbe Clearing Corporation of India Ltd. V zvezi z operativno preglednostjo RBI objavi časovni razpored dražb, pri čemer za operacije odprtega trga in likvidnostne instrumente razkrije operativne podrobnosti vnaprej, zbirne rezultate operacije pa naknadno. Poleg tega vsak teden razkrije statistične informacije o operacijah odprtega trga, v mesečnem biltenu pa informacije o devizni politiki (transakcijskih informacij o deviznih poslih ne razkrije).
Obseg trgovanja z nasprotnimi strankami iz EU ali finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU, je majhen.
Dodatna merila
RBI ne poroča o deviznih poslih tujih centralnih bank in na splošno ni zavezana poročanju o poslih s tujimi centralnimi bankami. RBI je sposobna razlikovati med posli za politične namene in posli za „čiste“ naložbene namene, katerih vloga je obrobna.
Čeprav institucija nima vzpostavljenega postopka za obveščanje svojih nasprotnih strank o obstoju izvzetja za trgovanje s finančnimi nasprotnimi strankami iz EU, ga je pripravljena izvajati po vzpostavitvi ureditve MiFIR.
Banka Japonske (BoJ)
Ključna merila
Obvezna pravila o preglednosti trga vključujejo nekatere zahteve glede poročanja v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, vendar morajo upravljavci trgov poročati le ministrstvu in repozitorijem sklenjenih poslov, ne pa tudi javnosti. Vendar so samoregulativne organizacije določile posebne zahteve glede objave referenčnih cen za nelastniške finančne instrumente. Kar zadeva operativno preglednost, BoJ informacij ne objavlja vnaprej, objavi pa zbirne rezultate dražbe po vsakem sklenjenem poslu.
Obseg trgovanja z nasprotnimi strankami iz EU ali finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU, je majhen.
Dodatna merila
Tujim centralnim bankam se v skladu s splošno določbo o zaupnosti, ki se uporablja v primerih, ko bi razkritje škodilo odnosom s tretjimi državami, odobri izvzetje iz zahtev glede preglednosti.
BoJ je sposobna razlikovati med posli za politične namene in posli za „čiste“ naložbene namene, katerih vloga je obrobna.
Čeprav institucija nima vzpostavljenega postopka za obveščanje svojih nasprotnih strank o obstoju izvzetja za trgovanje s finančnimi nasprotnimi strankami iz EU, ga je pripravljena izvajati po vzpostavitvi ureditve MiFIR.
Banka Mehike (Banxico)
Ključna merila
Banxico nima obveznih pravil, s katerimi se zahteva preglednost trgovanja z nelastniškimi instrumenti. Vendar samoregulativna pravila vključujejo obveznosti v zvezi s ponudbami. Kar zadeva operativno preglednost, Banxico pred dražbami v informativnem biltenu objavi glavne informacije, vključno s predvidenim zneskom in vrsto operacije.
Obseg trgovanja Banxico z nasprotnimi strankami iz EU ali finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU, je majhen.
Dodatna merila
Poslov tujih centralnih bank ni mogoče izvzeti iz zahtev glede preglednosti. Banxico je sposobna razlikovati med posli za politične namene in posli za „čiste“ naložbene namene, katerih vloga je obrobna.
Vzpostavljen ima tudi postopek za obveščanje svojih nasprotnih strank o obstoju izvzetja za trgovanje s finančnimi nasprotnimi strankami iz EU.
Monetarni organ Singapurja (MAS)
Ključna merila
Kar zadeva preglednost trga, je v smernicah o ureditvi trgov, ki jih je MAS objavil na podlagi zakona o vrednostnih papirjih in terminskih poslih, navedena obveznost zagotavljanja informacij pred trgovanjem (najboljše nakupne in ponudbene cene) in po njem (sklenjeni posli). Ta pravila in smernice se ne uporabljajo za trgovce, ampak za borze in priznane upravljavce trgov. V zvezi z operativno preglednostjo MAS udeležencem na trgu sporoči pogoje in rezultate dražb.
Njegov obseg trgovanja z nasprotnimi strankami iz EU ali finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU, je velik.
Dodatna merila
MAS ne odobri izvzetja domačih poslov tujih centralnih bank iz zahtev glede preglednosti. Sposoben je razlikovati med posli za politične namene in posli za „čiste“ naložbene namene, katerih vloga je obrobna.
Čeprav nima vzpostavljenega postopka za obveščanje svojih nasprotnih strank o obstoju izvzetja za trgovanje s finančnimi nasprotnimi strankami iz EU, ga je pripravljen izvajati po vzpostavitvi ureditve MiFIR.
Banka Koreje (BoK)
Ključna merila
Obvezna pravila ne določajo zahtev glede preglednosti trga v zvezi z nelastniškimi instrumenti. Vendar samoregulativna tržna pravila vključujejo obveznosti v zvezi s preglednostjo referenčnih cen za nelastniške instrumente, s katerimi BoK običajno trguje. Kar zadeva operativno preglednost, BoK objavlja zbirne informacije o postavkah v svoji bilanci. V zvezi z upravljanjem deviz objavlja zbirne informacije o naložbeni tranši svojih tujih naložb.
BoK ima velik obseg trgovanja z nasprotnimi strankami iz EU ali finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU.
Dodatna merila
Domačih poslov tujih centralnih bank ni mogoče izvzeti iz zahtev glede preglednosti.
BoK je sposobna razlikovati med posli za politične namene in posli za „čiste“ naložbene namene, katerih vloga je obrobna.
Čeprav nima vzpostavljenega postopka za obveščanje svojih nasprotnih strank iz EU o obstoju izvzetja za trgovanje s finančnimi nasprotnimi strankami iz EU, ga je pripravljena izvajati po vzpostavitvi ureditve MiFIR.
Švicarska narodna banka (SNB)
Ključna merila
Kar zadeva preglednost trga, obstajajo zahteve glede poročanja o nelastniških instrumentih, za posle začasne prodaje na medbančnem trgu pa je na voljo tudi platforma SIX Repo, prek katere SNB izvede veliko poslov ter v zvezi s katero se uporabljajo zahteve glede preglednosti pred trgovanjem in po njem. V zvezi z operativno preglednostjo SNB objavlja podrobnosti o svojih operacijah odprtega trga in odprtih ponudbah.
Njen obseg trgovanja z nasprotnimi strankami iz EU ali finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU, je velik.
Dodatna merila
Domačih poslov tujih centralnih bank ni mogoče izvzeti iz zahtev glede preglednosti, vendar pa o tej možnosti trenutno potekajo razprave. Poleg tega je SNB sposobna razlikovati med posli za politične namene in posli za „čiste“ naložbene namene, katerih vloga je obrobna.
Čeprav nima vzpostavljenega postopka za obveščanje svojih nasprotnih strank o obstoju izvzetja za trgovanje s finančnimi nasprotnimi strankami iz EU, ga je pripravljena izvajati po vzpostavitvi ureditve MiFIR.
Centralna banka Republike Turčije (CBRT)
Ključna merila
V Turčiji so zahteve glede preglednosti za nelastniške instrumente (razen izvedenih finančnih instrumentov OTC) vključene v obvezna pravila in samoregulativna pravila. CBRT je članica borze Borsa Istanbul, pri čemer borza prek te platforme razkrije njen obseg trgovanja z nelastniškimi instrumenti skupaj z obsegom trgovanja ostalih članic. Kar zadeva operativno preglednost, CBRT objavlja zbirne informacije o operacijah odprtega trga, kot so začasna prodaja in začasni nakup v okviru dražb in ponudb ter neposredni nakupi v okviru dražb in ponudb, pa tudi o likvidnostnih menicah. Borsa Istanbul objavi obseg trgovanja, ki ga CBRT izvede prek njene platforme. CBRT razkrije informacije o dejavnosti upravljanja rezerv v svojem letnem poročilu (informacije o naložbenem referenčnem merilu, splošne informacije o sestavi portfelja) in nekaterih mesečnih poročilih.
Obseg trgovanja z nasprotnimi strankami iz EU ali finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU, je velik.
Dodatna merila
Domačih poslov tujih centralnih bank ni mogoče izvzeti iz zahtev glede preglednosti. CBRT je sposobna razlikovati med posli za politične namene in posli za „čiste“ naložbene namene, katerih vloga je obrobna.
Čeprav nima vzpostavljenega postopka za obveščanje svojih nasprotnih strank iz EU o obstoju izvzetja za trgovanje s finančnimi nasprotnimi strankami iz EU, ga je pripravljena izvajati po vzpostavitvi ureditve MiFIR.
Ameriška centralna banka – newyorška banka zveznih rezerv (FRBNY)
Ključna merila
V Združenih državah Amerike samoregulativna pravila vključujejo obsežne zahteve glede preglednosti za nelastniške instrument (mehanizem organa FINRA za poročanje o trgovanju in skladnost). Državni vrednostni papirji so izvzeti iz zahtev glede preglednosti (čeprav se za osebe, ki poslujejo z državnimi vrednostnimi papirji ZDA in zadolžnicami, ki jih izda zvezna agencija ZDA, ter dolarskimi, s premoženjem in hipoteko zavarovanimi vrednostnimi papirji, uporabljajo regulativne zahteve glede poročanja o pozicijah). Kar zadeva operativno preglednost, FRBNY objavi obsežne informacije o svojih poslih pred njihovo izvedbo in po njej.
Njen obseg trgovanja z nasprotnimi strankami iz EU ali finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU, je majhen.
Dodatna merila
Poslov tujih centralnih bank načeloma ni mogoče izvzeti iz zahtev glede preglednosti, mogoče pa je izvzetje državnih obveznic in vrednostnih papirjev v tuji valuti. Posli z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC s tujimi centralnimi bankami niso kategorično izvzeti (kot so posli z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC z organi ZDA).
FRBNY je sposobna razlikovati med posli za politične namene in posli za „čiste“ naložbene namene, katerih vloga je obrobna.
Postopka za obveščanje svojih nasprotnih strank iz EU o obstoju izvzetja za trgovanje s finančnimi nasprotnimi strankami iz EU nima vzpostavljenega.
Banka za mednarodne poravnave (BIS)
Ključna merila
Čeprav ima BIS sedež v Švici, se za njene posle ne uporablja nacionalna ureditev za preglednost trga. Kar zadeva operativno preglednost, BIS objavlja informacije v zbirni obliki. Med nasprotnimi strankami BIS so centralne banke, monetarni organi in mednarodne javne institucije.
Obseg trgovanja z nasprotnimi strankami iz EU ali finančnimi instrumenti, ki kotirajo v EU, je velik.
Dodatna merila
Izvzetje tujih centralnih bank se v primeru BIS ne uporablja, saj nacionalno pravo (Švica) za njihove posle ne velja.
BIS je sposobna razlikovati med posli za politične namene in posli za „čiste“ naložbene namene, katerih vloga je obrobna.
Čeprav nima vzpostavljenega postopka za obveščanje svojih nasprotnih strank o obstoju izvzetja za trgovanje s finančnimi nasprotnimi strankami iz EU, ga je pripravljena izvajati po vzpostavitvi ureditve MiFIR.
5.SKLEPNE UGOTOVITVE
Komisija na podlagi pridobljenih informacij ugotavlja, da je centralnim bankam tretjih držav iz priloge k temu poročilu primerno odobriti izvzetje iz zahtev MiFIR glede preglednosti pred trgovanjem in po njem v skladu s členom 1(9) MIFIR.
Ta sklepna ugotovitev ne vpliva na morebitne prihodnje spremembe, ob upoštevanju novih dokazov, ki so jih predložile centralne banke tretjih držav, sprememb zakonodaje tretjih držav ali spremenjenih dejanskih okoliščin. Zaradi teh dogodkov bo morda treba pregledati seznam izvzetih centralnih bank tretjih držav.