SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Časovni načrt za uvedbo bančne unije

1.           Uvod

V preteklih štirih letih se je EU odločno odzivala na gospodarsko in finančno krizo. Ekonomska in monetarna unija (EMU) je bila znatno izboljšana, izvaja pa se tudi obsežen program finančnih reform, s katerim se izpolnjujejo zaveze, podane v okviru skupine G20, v odziv na finančno krizo in katerega cilj je povečati stabilnost, konkurenčnost in odpornost finančnih institucij in trgov[1].

Izvedba te reforme regulativnega okvira EU je bistvenega pomena, vendar sama po sebi ne bo zadostovala za uspešno odpravo pomembnih groženj za finančno stabilnost na celotnem območju ekonomske in monetarne unije. Potrebni so nadaljnji ukrepi za odpravo specifičnih tveganj v euroobmočju, kjer so združene monetarne obveznosti spodbudile tesno gospodarsko in finančno povezovanje in povečale možnost čezmejnih učinkov prelivanja v primeru bančnih kriz, ter prekiniti povezavo med državnim in bančnim dolgom ter začarani krog, zaradi katerega se je v reševanje bank na območju EU prelilo več kot 4,5 bilijona EUR davkoplačevalskega denarja. Usklajevanje med nadzornimi organi je bistvenega pomena, vendar je kriza pokazala, da zlasti v kontekstu enotne valute samo usklajevanje še ne zadošča in da obstaja potreba po skupnem postopku sprejemanja odločitev. Zelo pomembno je tudi, da se omeji vse večje tveganje za drobitev bančnih trgov v EU, kar znatno spodkopava enotni trg za finančne storitve in otežuje učinkovit prenos monetarne politike na realno gospodarstvo na celotnem euroobmočju.

Komisija je zato pozvala[2] k ustanovitvi bančne unije, ki bi v okviru dolgoročne vizije za gospodarsko in fiskalno povezovanje bančni sektor postavila na trdnejše temelje in povrnila zaupanje v euro. Prenos nadzora nad bankami na evropsko raven je ključni del tega procesa, ki ga bo v nadaljevanju treba dopolniti z drugimi ukrepi, kot je vzpostavitev skupnega sistema zajamčenih vlog in integriranim upravljanjem bančnih kriz. Ta vizija je potrjena tudi v poročilu predsednikov Evropskega sveta, Komisije, Euroskupine in Evropske centralne banke (ECB) z dne 26. junija 2012[3]. Podobne ukrepe je priporočil tudi Evropski parlament, med drugim v svojem poročilu iz julija 2010 o kriznem upravljanju v bančnem sektorju[4]. To je bilo potrjeno tudi na vrhu držav euroobmočja dne 29. junija 2012[5].

Zagotavljanje visokih standardov nadzora nad bankami in njihovega reševanja na celotnem euroobmočju bo državljanom in trgom dalo zagotovila, da visoka raven bonitetne regulacije dosledno velja za vse banke. Če bodo banke v prihodnosti zašle v težave, bi bilo treba javnosti dati zagotovila, da se bodo banke v težavah prestrukturirale ali zaprle ob minimalnih stroških za davkoplačevalce. Ta sistem bo v prihodnosti pomagal vzpostaviti potrebno zaupanje med državami članicami, kar je predpogoj za uvedbo skupnih finančnih ureditev za zaščito vlagateljev in podporo urejenemu reševanju propadajočih bank.

To sporočilo je priloženo dvema zakonodajnima predlogoma, in sicer o vzpostavitvi enotnega mehanizma nadzora s prenosom posebnih nalog, ki se nanašajo na ukrepe bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na ECB ter o prilagoditvah uredbe o ustanovitvi Evropskega bančnega organa (EBA)[6]. Omenjena zakonodajna predloga sta prva pomembna ukrepa, ki bosta zagotovila zlasti kvalitativno izboljšanje finančne stabilnosti in zaupanja v euroobmočje. To sporočilo enotni mehanizem nadzora postavlja v kontekst in opisuje nadaljnje ukrepe, ki bodo poleg teh prvih predlogov še potrebni za ustanovitev bančne unije.

2.           Bančna unija in enotni trg

Enotni trg za finančne storitve temelji na skupnih predpisih, ki zagotavljajo, da za banke in druge finančne institucije, ki v skladu s Pogodbo uživajo pravico do svobodnega ustanavljanja in prostega opravljanja storitev, veljajo enaki predpisi in se nad njimi izvaja ustrezen nadzor na celotnem območju EU.

Ustanovitev bančne unije ne sme negativno vplivati na enotnost in celovitost enotnega trga, ki ostaja eden najpomembnejših dosežkov evropskega povezovanja. Dejansko bančna unija temelji na dokončanju programa obsežnih zakonodajnih reform enotnega trga, ki se trenutno izvaja („enotna pravila“).

Enotni trg in bančna unija sta tako procesa, ki se medsebojno dopolnjujeta. Še naprej si bo treba prizadevati za krepitev enotnega trga na vseh področjih, zajetih v predlogih Komisije.

Poleg tega bi bilo treba na treh področjih, ki so za bančno unijo posebej pomembna, ta prizadevanja pospešiti in med sozakonodajalci sprejeti dogovor o zadevnih predlogih še pred koncem leta 2012:

– Predlagane so bile strožje bonitetne zahteve za banke. S svojimi predlogi glede kapitalskih zahtev za banke („CRD4“)[7] je Komisija sprožila proces izvajanja novih globalnih standardov glede kapitala in likvidnosti bank. Vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora ne bi smela zahtevati bistvenih sprememb predlagane uredbe in direktive, čeprav bo na omejenem številu področij morda potrebnih nekaj manjših prilagoditev, da bosta ustrezno odražali nove okoliščine. V zaključni fazi pogajanj o CRD4 bo Komisija posebno pozornost posvetila temu, da bodo sprejeta besedila tehnično združljiva s predlagano uredbo o vzpostavitvi enotnega mehanizma nadzora, in bo na tem področju sodelovala z Evropskim parlamentom in Svetom. Pri tem si bo zlasti prizadevala zagotoviti, da bodo vse določbe, predlagane v direktivi CRD4, praktično izvedljive tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni ECB.

– Z 31. decembrom 2010 je bil obseg kritja nacionalnih sistemov zajamčenih vlog (DGS) povečan na usklajeno višino 100 000 EUR na vlagatelja na institucijo. Komisija je julija 2010 predlagala[8] nadaljnji korak z uskladitvijo in poenostavitvijo zaščitenih vlog, hitrejšimi izplačili in izboljšanim financiranjem, predvsem prek predhodnega financiranja sistemov zajamčenih vlog, ki se pokriva s prispevki bank, in obveznim mehanizmom za izposojanje med nacionalnimi sistemi z določenimi omejitvami.

– Predlog Komisije o instrumentih za sanacijo in reševanje bank v krizi, sprejet 6. junija 2012,[9] je zadnji v vrsti predlaganih ukrepov za okrepitev evropskega bančnega sektorja in preprečitev učinkov prelivanja morebitnih prihodnjih finančnih kriz, ki bi imeli negativne posledice za vlagatelje in davkoplačevalce. Da bi zagotovila ohranitev finančne stabilnosti in obenem poskrbela, da bi deležniki in upniki bank v celoti pokrili svoj delež izgub banke in stroške dokapitalizacije, je Komisija predlagala vzpostavitev skupnega okvira predpisov in pristojnosti. To bo državam članicam pomagalo preprečevati nastajanje bančnih kriz ter jih, če bi do njih kljub temu prišlo, bolj urejeno in učinkoviteje obvladovati. Od držav članic bi se zahtevala ustanovitev vnaprej vzpostavljenih skladov za reševanje, v katerega bodo prispevale banke, predlagana pa je tudi določba o obveznem mehanizmu za izposojanje med nacionalnimi sistemi, prav tako v okviru jasno opredeljenih omejitev.

Ti predpisi bodo zato na celotnem enotnem trgu predstavljali skupno podlago, na kateri bodo lahko gradili predlogi bančne unije. Ta enotna pravila so potrebna za zagotavljanje stabilnosti in celovitosti notranjega trga in finančnih storitev EU. Predstavljajo skupno osnovo, ki bo omogočila prehod na bančno unijo brez tveganja drobitve enotnega trga. Zato je zelo pomembno, da sozakonodajalci preostale reforme s področja kapitalskih zahtev, sistemov zajamčenih vlog in reševanja bank sprejmejo še pred koncem letošnjega leta.

Ti predpisi se morajo uporabljati na enak način na celotnem ozemlju Unije s pomočjo celovitega in usklajenega nadzora nad kreditnimi institucijami s strani nacionalnih nadzornih organov in ECB. Ključno vlogo pri uresničevanju tega cilja ima zlasti Evropski bančni organ (EBA) z naborom instrumentov in pooblastil, ki so mu bila podeljena na podlagi ustanovitvene uredbe (obravnava kršitev zakonodaje Unije, mediacija, zavezujoči tehnični standardi, smernice in priporočila). Zato je bistvenega pomena, da EBA v celoti odigra svojo vlogo pri oblikovanju skupnega pravnega okvira in kulture na področju nadzora na celotnem ozemlju Unije.

Da bi preprečili nastajanje kakršnih koli razlik med euroobmočjem in preostalo EU, bi bilo treba enotna pravila podpreti tudi s poenotenimi nadzornimi praksami. Razlike med priročniki in pristopi k nadzoru, ki jih uporabljajo države članice, ki so udeležene v enotnem mehanizmu nadzora, in tiste, ki niso, predstavljajo tveganje za drobitev enotnega trga, saj bi banke lahko izkoriščale te razlike in na njihovi podlagi vlagale zahtevke za regulativno arbitražo. EBA bi moral v dopolnitev enotnih pravil pripraviti tudi enotni nadzorni priročnik.

Vsi ukrepi, ki jih sprejme ECB (na primer nadaljnje podrobne določbe glede izvajanja bonitetnega nadzora v kontekstu specifične strukture nadzora, ki jo vzpostavlja enotni mehanizem nadzora), vključno s tehničnimi standardi, opredeljenimi v delegiranih aktih, ki jih sprejme Evropska komisija, morajo biti skladni z enotnimi pravili. Nazadnje je treba poudariti še, da današnji predlog ohranja obstoječa razmerja med matičnimi državami članicami in državami članicami gostiteljicami, tudi v zvezi s sodelovanjem v kolegijih nadzornikov.

Dejanski vpliv in posledice vzpostavitve enotnega mehanizma nadzora na operativno delovanje EBA bodo nadalje preučene v okviru prihodnjega pregleda delovanja evropskih nadzornih organov, ki ga bo Komisija objavila do 2. januarja 2014[10]. V tem kontekstu bo Komisija zlasti preučila, ali bi bilo treba okrepiti vlogo EBA v zvezi z izvajanjem obremenitvenih testov, da bi preprečili preveliko odvisnost tega organa od informacij in prispevkov, ki jih posredujejo organi, pristojni za ocenjevanje dejanske odpornosti bančnega sektorja iz celotne Unije.

Vzporedno bo Komisija prek nadziranja državnih pomoči in pogojevanja dodeljevanja pomoči v okviru programov za gospodarsko prilagoditev še naprej krepila finančno stabilnost in zagotavljala enake konkurenčne pogoje za vse udeležence na enotnem trgu EU za bančne storitve.

Ključni ukrepi Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj se do konca leta 2012 dogovorita o: (i) sprejetju predlogov CRD4, da bi se lahko uporabljali tako na celotnem enotnem trgu kot tudi v okviru enotnega mehanizma nadzora; (ii) predlogu direktive o sistemih zajamčenih vlog, kot ga je predlagala Komisija; (iii) predlogu direktive o sanaciji in reševanju bank.

3.           Ustanovitev bančne unije

Kot je Komisija napovedala pred Evropskim svetom junija 2012[11] in kot je bilo navedeno v poročilu predsednikov Evropskega sveta, Komisije, Euroskupine in Evropske centralne banke z dne 26. junija 2012[12], bodo za ustanovitev bančne unije potrebna nadaljnja prizadevanja za vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora, skupnega sistema zajamčenih vlog in celovitega okvira za obvladovanje kriz. Vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora je ključni in pomemben prvi ukrep.

3.1.        Enotni mehanizem nadzora

Enotni mehanizem nadzora, katerega vzpostavitev danes predlaga Komisija, temelji na prenosu posebnih ključnih nalog na področju nadzora bank, ustanovljenih v državah članicah euroobmočja, na evropsko raven. S takšno končno odgovornostjo bi ECB svoje naloge opravljala v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki ga sestavljajo ECB in nacionalni nadzorni organi. Takšna struktura bo zagotovila strog in dosleden nadzor na celotnem euroobmočju, pri čemer bo lokalno in specifično znanje nacionalnih nadzornih organov kar najbolje izkoriščeno. Tako bodo ob nadzoru še naprej v veliki meri upoštevane vse nacionalne in lokalne razmere, ki bi lahko vplivale na finančno stabilnost. Komisija predlaga tudi vzpostavitev mehanizma, ki bo državam članicam, ki niso sprejele eura, vendar bi želele biti udeležene v enotnem mehanizmu nadzora, omogočal tesnejše sodelovanje z ECB.

V okviru enotnega mehanizma nadzora bo ECB odgovorna za nadzor nad vsemi bankami v bančni uniji, ki ga bo izvajala v skladu z enotnimi pravili, ki bodo veljala na celotnem območju enotnega trga. Nedavne izkušnje so pokazale, da tudi težave v relativno majhnih bankah lahko povzročijo znatne negativne učinke na finančno stabilnost držav članic. Zato bo imela ECB že od prvega dne pooblastila, da po svoji presoji prevzame nadzor nad katerokoli banko v euroobmočju, zlasti če takšna banka prejema javno podporo. Za vse druge banke bo nadzor s strani ECB uveden postopoma in samodejno: 1. julija 2013 za vse večje evropske sistemsko pomembne banke in 1. januarja 2014 za vse preostale banke. 1. januarja 2014 bodo tako vse banke v euroobmočju prišle pod nadzor na evropski ravni.

ECB bodo podeljene posebne nadzorne naloge, ki so ključnega pomena za odkrivanje tveganj, ki bi lahko ogrozila sposobnost preživetja bank. Imela bo tudi pristojnost, da od bank zahteva sprejetje potrebnih popravnih ukrepov. ECB bo, med drugim, pristojni organ za izdajo dovoljenj kreditnim institucijam, ocenjevanje kvalificiranih deležev, zagotavljanje skladnosti z minimalnimi kapitalskimi zahtevami, zagotavljanje ustreznosti notranjega kapitala glede na profil tveganja kreditne institucije („ukrepi drugega stebra“), izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi in nadzorne naloge v zvezi s finančnimi konglomerati. ECB bo zagotavljala tudi skladnost z določbami o finančnih vzvodih in likvidnosti, predpisovala kapitalske blažilnike in v sodelovanju z organi za reševanje izvajala ukrepe za zgodnje posredovanje, kadar banka krši ali je tik pred kršitvijo predpisanih kapitalskih zahtev.

ECB bodo za opravljanje njenih nalog dodeljene potrebne preiskovalne in nadzorne pristojnosti. Določena je obveznost dejavne vključenosti nacionalnih nadzornih organov v enotni mehanizem nadzora, s čimer bi se zagotovilo nemoteno in učinkovito oblikovanje in izvajanje nadzornih odločitev ter potrebno usklajevanje in pretok informacij v zvezi z zadevami tako lokalnega kot tudi evropskega dosega, da bi se zagotovila finančna stabilnost na celotnem območju Unije in držav članic.

Vse naloge, ki niso izrecno prenesene na ECB, ostanejo v pristojnosti nacionalnih nadzornih organov. Nacionalni nadzorni organi bodo na primer še naprej pristojni za področje varstva potrošnikov, preprečevanje pranja denarja, in za nadzor kreditnih institucij iz tretjih držav, ki v državi članici ustanavljajo podružnice ali v njej izvajajo čezmejne storitve.

ECB mora biti zmožna svoje nove nadzorne funkcije opravljati povsem neodvisno in za svoja dejanja prevzeti vso odgovornost. Predlog Komisije vsebuje tudi trdna varovala glede odgovornosti, predvsem do Evropskega parlamenta in Sveta, da se zagotovi demokratična legitimnost. Poleg tega predlog določa tudi vrsto organizacijskih načel, s katerimi bi se zagotovila jasna ločenost med monetarno politiko in nadzorom. To bo zmanjševalo morebitna navzkrižja med različnimi cilji politik, hkrati pa omogočilo, da se v celoti izkoristijo sinergije med njimi. Vse pripravljalne dejavnosti in ukrepe politike bodo zato izvajali organi in upravni oddelki, ki niso povezani s funkcijami monetarne politike, in sicer preko nadzornega sveta, ki bo posebej v ta namen ustanovljen v okviru ECB.

Nazadnje bodo predlagane spremembe uredbe o EBA zagotovile, da bo EBA lahko še naprej učinkovito opravljal svoje poslanstvo v odnosu do vseh držav članic. Zlasti bo EBA svoja pooblastila in naloge izvajal tudi v razmerju do ECB. Način glasovanja v EBA bo spremenjen, s čimer se bo zagotovilo, da bodo strukture sprejemanja odločitev še naprej uravnotežene in učinkovite ter bodo ustrezno odražale položaj pristojnih organov tistih držav članic, ki so udeležene v enotnem mehanizmu nadzora, in tistih, ki v njem niso udeležene, ter da bodo tako v celoti ohranjale celovitost enotnega trga. Spremembe načina glasovanja se nanašajo predvsem na tista področja, kjer EBA sprejema zavezujoče odločitve glede uporabe enotnih pravil pri pregonu kršitev zakonodaje in reševanju sporov. Na drugih področjih obstoječa postopkovna varovala zadostujejo za zagotavljanje uravnoteženega in učinkovitega postopka odločanja. Osnutki tehničnih standardov se na primer predložijo Komisiji v sprejetje, ta pa lahko sklene, da jih ne bo sprejela ali da jih bo prilagodila, zlasti če niso v celoti skladni s temeljnimi načeli notranjega trga za finančne storitve. Nazadnje je bila v osnutek uredbe o spremembi Uredbe 1093/2010 vstavljena tudi klavzula o usmerjenem pregledu, da bi se upoštevalo zlasti celoten razvoj dogodkov v številnih državah članicah, katerih valuta je euro ali katerih pristojni organi so vzpostavili tesno sodelovanje, in preverilo, ali so v luči takšnega razvoja dogodkov potrebne nadaljnje prilagoditve določb, ki so potrebne za zagotavljanje, da EBA svoje odločitve sprejema v interesu ohranjanja in krepitve notranjega trga za finančne storitve.

Ključni ukrepi Komisija poziva: – (i) Svet, naj ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta prednostno obravnava in sprejme predlog uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog v zvezi s politikami s področja bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami na ECB; – (ii) Evropski parlament in Svet, naj prednostno obravnavata in sprejmeta predlog o spremembi Uredbe 1093/2010 o ustanovitvi EBA. – Dogovor o teh dveh predlogih bi bilo treba doseči pred koncem leta 2012.

3.2.        Nadaljnji ukrepi na področju obvladovanja bančnih kriz

Globalno finančno povezovanje in enotni trg EU sta omogočila, da je v nekaterih državah članicah bančni sektor za nekajkrat presegel nacionalni BDP, zaradi česar so nekatere institucije „prevelike, da bi propadle“ in „prevelike, da bi jih reševali“ v skladu z obstoječimi nacionalnimi ureditvami. Po drugi strani pa izkušnje kažejo, da celo propad relativno majhnih bank lahko povzroči čezmejno sistemsko škodo. Poleg tega lahko čezmejno množično dvigovanje bančnih vlog kritično oslabi nacionalne bančne sisteme, povzroči nadaljnjo škodo fiskalnemu stanju države in pospeši težave na področju financiranja obeh.

Okrepljen nadzor v bančni uniji bo pomagal izboljšati odpornost bank. Če kljub temu pride do krize, je treba zagotoviti pogoje, da se institucije reši na urejen način in se zagotovi zaupanje vlagateljev v to, da so njihovi prihranki na varnem.

Ob upoštevanju navedenega je Komisija poudarila[13], da bi morala bančna unija omogočati bolj centralizirano obvladovanje bančnih kriz. Tudi Evropski parlament poziva k napredku na tem področju. V poročilu predsednikov Evropskega sveta, Komisije, Euroskupine in Evropske centralne banke z dne 26. junija 2012[14] je omenjena tudi potreba po „skupnih mehanizmih za reševanje bank in jamstva za vloge strank“.

V ta namen namerava Komisija predvsem predstaviti predlog za vzpostavitev enotnega mehanizma za reševanje, ki bi bil urejal reševanje bank in usklajeval zlasti uporabo instrumentov za reševanje v bankah v bančni uniji. Glede na obstoječo potrebo po hitrem in verodostojnem obvladovanju bančnih kriz, bi moral biti ta mehanizem učinkovitejši od mreže nacionalnih organov za reševanje zlasti v primerih čezmejnih propadov. Ta mehanizem bi logično dopolnjeval vzpostavitev enotnega mehanizma nadzora. Omogočil bi tudi znatno ekonomijo obsega ter pripomogel k izogibanju negativnih učinkov, ki se lahko pojavijo ob sprejemanju odločitev na izključno nacionalni ravni. Odločitve bi sprejemal v skladu z načeli za reševanje, ki so določena v enotnih pravilih in skladna z mednarodnimi dobrimi praksami, ter ob doslednem upoštevanju predpisov Unije o državni pomoči. Zlasti bi morali stroške reševanja še pred kakršno koli odobritvijo zunanjega financiranja pokriti deležniki in upniki, namesto uporabe davkoplačevalskega denarja pa bi bilo treba najti rešitve z zasebnim sektorjem.

Poleg tega bi bile takšnemu enotnemu mehanizmu za reševanje na podlagi ocene o njegovem delovanju zaupane tudi naloge usklajevanja obvladovanja kriznih razmer in instrumentov za reševanje v bančnem sektorju, kot je določeno v poročilu, ki so ga junija 2012 predstavili predsedniki Evropskega sveta, Komisije, ECB in Euroskupine.

Ključni ukrepi Ko bo dosežen sporazum o obstoječih predlogih o sistemu zajamčenih vlog ter sanaciji in reševanju bank, namerava Komisija predlagati predvsem ustanovitev enotnega mehanizma za reševanje bank in za usklajevanje uporabe instrumentov za reševanje v bankah v okviru bančne unije.

4.           Nadaljnji ukrepi

Evropska unija ima sredstva za odpravo svojih trenutnih pomanjkljivosti in ustanovitev bančne unije, ki je ključni korak k vzpostavitvi prave ekonomske in monetarne unije.

Komisija Evropski parlament in Svet poziva, naj:

– bančni uniji zagotovita vso podporo ter potrdita usmeritve in časovni načrt iz tega sporočila;

– si v zakonodajnem postopku prizadevata za čimprejšnje sprejetje ukrepov, potrebnih za ustanovitev bančne unije;

– čim prej, v vsakem primeru pa do konca letošnjega leta, pripravita predloge o:

– sistemih zajamčenih vlog;

– dostopu do dejavnosti kreditnih institucij ter bonitetnem nadzoru nad kreditnimi institucijami in investicijskimi podjetji (CRD);

– bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (CRR);

– okviru za sanacijo in reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij;

– prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na ukrepe bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na ECB;

– spremembi nekaterih določb uredbe o EBA.

S tem sporočilom in priloženimi zakonodajnimi predlogi je Komisija hitro in odgovorno ukrepala na podlagi mandata, ki so ji ga konec junija podelili Evropski svet ter voditelji držav in vlad euroobmočja. Zdaj morajo svoj delež prispevati tudi druge institucije, da se zagotovi, da bo enotni mehanizem nadzora vzpostavljen do 1. januarja 2013.

[1]               http://ec.europa.eu/internal_market/finances/policy/map_reform_en.htm.

[2]               http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/president/news/archives/2012/06/20120626_speeches_2_en.htm.

[3]               http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ec/131201.pdf.

[4]               Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2010 s priporočili Komisiji o čezmejnem kriznem upravljanju v bančnem sektorju (2010/2006(INI)).

[5]               „Komisija bo na podlagi člena 127(6) v kratkem predstavila predloge za enotni nadzorni mehanizem. Svet pozivamo, da te predloge obravnava prednostno do konca leta 2012. Ko bo vzpostavljen učinkovit enotni nadzorni mehanizem za banke v euroobmočju, ki bo vključeval ECB, bi lahko EMS neposredno dokapitaliziral banke po postopku rednega odločanja. To bi bilo odvisno od ustreznih pogojev, vključno s skladnostjo s pravili o državni pomoči, ki bi morali biti prilagojeni institucijam ali sektorjem ali namenjeni celotnemu gospodarstvu in bi bili formalizirani v memorandumu o soglasju.“ http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ec/131359.pdf.

[6]               Uredba (EU) št. 1093/2010.

[7]               http://ec.europa.eu/internal_market/bank/regcapital/new_proposals_en.htm.

[8]                https://webgate.ec.testa.eu/docfinder/extern/aHR0cDovLw==/ZXVyLWxleC5ldXJvcGEuZXU=/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:068:0003:0007:SL:PDF.

[9]               http://ec.europa.eu/internal_market/bank/crisis_management/index_en.htm.

[10]             V skladu s členom 81 uredb o ustanovitvi evropskih nadzornih organov [Uredba (EU) št. 1093/2010, Uredba (EU) št. 1094/2010 in Uredba (EU) št. 1095/2010].

[11]             http://ec.europa.eu/europe2020/banking-union/index_sl.htm.

[12]             http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ec/131201.pdf.

[13]             http://ec.europa.eu/europe2020/banking-union/index_sl.htm.

[14]             http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/ec/131201.pdf.