[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.12.2008

COM(2008) 664 konč.

2008/0257 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila, kar zadeva farmakovigilanco zdravil za humano uporabo

{SEC(2008) 2670}{SEC(2008) 2671}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

1.1 Razlogi za predlog in njegovi cilji

Zdravila pomembno prispevajo k zdravju državljanov EU. Z odkrivanjem, razvijanjem in učinkovito uporabo zdravil se izboljšuje kakovost življenja, skrajša se čas zdravljenja v bolnišnicah in rešujejo življenja. Vendar pa imajo lahko zdravila tudi neželene učinke, ki pomembno vplivajo na javno zdravje v Skupnosti. Po ocenah je 5 % vseh sprejemov v bolnišnice posledica neželenih učinkov zdravil, 5 % vseh bolnikov v bolnišnicah trpi zaradi neželenih učinkov zdravil in neželeni učinki zdravil so peti najpogostejši razlog za smrt v bolnišnicah.

Nekateri neželeni učinki se odkrijejo šele, ko je bilo pridobljeno dovoljenje za promet, celotni varnostni profil zdravil pa se lahko določi šele, ko so dana na trg. Za varovanje javnega zdravja so zato potrebna pravila v zvezi s farmakovigilanco, da se tako preprečijo, odkrijejo in ocenijo neželeni učinki zdravil.

Do zdaj sprejeta pravila Skupnosti so pomembno prispevala k doseganju cilja, da se stalno spremlja varnost zdravil, ki imajo dovoljenje za dajanje na trg Skupnosti. Glede na pridobljene izkušnje in na podlagi ocene sistema farmakovigilance Skupnosti, ki jo je izdelala Komisija, pa je postalo jasno, da so potrebni novi ukrepi za izboljšanje delovanja pravil Skupnosti v zvezi s farmakovigilanco zdravil za humano uporabo.

Namen predlogov je zato okrepiti in racionalizirati sistem farmakovigilance zdravil za humano uporabo v Skupnosti s spremembo dveh pravnih predpisov, ki urejata to področje, pri čemer je splošni cilj bolje zavarovati javno zdravje, zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga ter poenostaviti sedanja pravila in postopke. Posebni cilji so:

- določiti jasne vloge in odgovornosti ključnih odgovornih strani ter jasne obveznosti, na podlagi katerih izvajajo svoje vloge,

- racionalizirati postopek odločanja EU o vprašanjih varnosti zdravil, da se sprejmejo ukrepi, ki se enako in v celoti izvajajo za vsa zadevna zdravila in v vsej Skupnosti, zato da se prepreči nepotrebno izpostavljanje bolnikov tveganjem,

- izboljšati preglednost in obveščanje o varnosti zdravil za večje razumevanje in zaupanje bolnikov in zdravstvenih delavcev v varnost zdravil ter za boljše dojemanje pomembnih opozoril,

- okrepiti sisteme farmakovigilance v podjetjih, s čimer se podjetjem omogoči, da stalno izboljšujejo svoje sisteme in hkrati zmanjšujejo upravno obremenitev,

- zagotoviti aktivno in sorazmerno zbiranje visokokakovostnih podatkov, pomembnih za varnost zdravil, z zbiranjem podatkov o obvladovanju tveganja in strukturiranih podatkov v obliki študij varnosti, opravljenih po pridobitvi dovoljenj za promet, skupaj z racionaliziranim rednim poročanjem po posameznih primerih o domnevnih neželenih učinkih,

- vključiti interesne skupine v farmakovigilanco, vključno z neposrednim poročanjem bolnikov o domnevnih neželenih učinkih ter vključevanjem bolnikov in zdravstvenih delavcev v odločanje,

- poenostaviti sedanje postopke farmakovigilance v Skupnosti, kar bi omogočilo izboljšave učinkovitosti za farmacevtsko industrijo in regulativne organe za zdravila.

1.2 Splošno ozadje

Farmakovigilanca je opredeljena kot znanost in dejavnosti, povezane z odkrivanjem, ocenjevanjem, razumevanjem in preprečevanjem neželenih učinkov zdravil.

V Skupnosti obstaja zakonodaja o farmakovigilanci zdravil od leta 1965. Do zdaj ni bil opravljen sistematičen pregled zakonodaje Skupnosti o farmakovigilanci, njenem delovanju in njenih učinkih na varovanje javnega zdravja. Zato so leta 2004 službe Komisije začele neodvisno študijo delovanja sistema farmakovigilance Skupnosti. Neodvisno poročilo in poznejše širše javno posvetovanje sta odkrila več pomanjkljivosti.

1.3 Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Usklajena pravila Skupnosti o farmakovigilanci zdravil za humano uporabo so določena v:

- Uredbi (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila[1], kar zadeva zdravila, ki jih odobri Komisija v skladu s postopkom iz navedene uredbe (tako imenovani „centralizirani postopek“), in

- Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini[2], kar zadeva splošna pravila o zdravilih za humano uporabo in posebna pravila za zdravila, ki jih odobrijo države članice.

Čeprav so ta pravila vsebinsko pretežno enaka, obstajajo nekatere razlike, mnoge določbe pa se podvajajo v obeh pravnih besedilih. Zato je primerno, da se racionalizirajo in poenostavijo z določitvijo vseh splošnih pravil v zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (Direktiva 2001/83/ES) in sklicevanjem nanje v uredbi, ki ureja centraliziran postopek (Uredba (ES) št. 726/2004), pri čemer se posebne določbe za centralizirano odobrena zdravila predpišejo samo, kadar je to upravičeno.

1.4 Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predloga sta skladna s splošnim ciljem zakonodaje Skupnosti o zdravilih za humano uporabo, tj. odpraviti neskladja med nacionalnimi določbami, da se tako zagotovi pravilno delovanje notranjega trga za taka zdravila, hkrati pa ohraniti visoko raven varovanja javnega zdravja in zdravja ljudi. Skladna sta tudi s členom 152(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki določa, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi.

Predlog je prav tako skladen s pobudo Komisije za varnost bolnikov[3] in dejavnostmi Komisije za spodbuditev inovacij v farmacevtskem sektorju, ki se na splošno izvajajo na podlagi 7. okvirnega programa, posebej pa prek pobude za inovativna zdravila[4]. Predlog je skladen tudi s projekti Skupnosti, katerih namen je razviti in potrditi uporabo inovativnih orodij informacijske tehnologije za določitev neželenih učinkov zdravil[5].

2. Posvetovanje z INTERESNIMI SKUPINAMI IN OCENA UčINKA

2.1 Posvetovanje z interesnimi skupinami

Posvetovanje o tem predlogu je potekalo z vsemi interesnimi skupinami, zlasti bolniki in zdravstvenimi delavci, pristojnimi organi držav članic in industrijo. Uporabljena so bila različna sredstva posvetovanja, in sicer dve javni posvetovanji prek spleta, namenske delavnice, vprašalniki in dvostranska srečanja. |

Dodatne informacije o opravljenih posvetovanjih so na voljo v oceni učinka, priloženi temu predlogu. Podrobni rezultati obeh delov posvetovanja, vključno z odzivi na posamezna posvetovanja, so na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/enterprise/pharmaceuticals/pharmacovigilance/pharmacovigilance_key.htm |

2.2 Ocena učinka

Podrobne informacije o oceni učinka so na voljo v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom „Ocena učinka“ , priloženem temu predlogu.

V sklepu ocene učinka je navedeno, da povečanje jasnosti, učinkovitosti in kakovosti sistema farmakovigilance EU s spremembami obstoječega pravnega okvira Skupnosti omogoča pomembne izboljšave na področju javnega zdravja in splošne prihranke stroškov v industrijskem sektorju EU.

3. Pravni elementi predloga

3.1 Povzetek predlaganega ukrepa

Glavne elemente predloga je mogoče povzeti na naslednji način:

Jasne vloge in odgovornosti

Veljavna zakonodaja vsebuje primere prekrivanja ali nejasnih odgovornosti v zvezi s farmakovigilanco.

V zakonodaji so razjasnjene in kodificirane naloge in odgovornosti udeleženih strani (država članica, Agencija, imetnik dovoljenja za promet), pojem in področje uporabe dobre prakse vigilance pa sta opredeljena za vse, ki sodelujejo pri farmakovigilanci. Ključne naloge Agencije v zvezi s farmakovigilanco, določene v Uredbi (ES) št. 726/2004, so na splošno ohranjene, okrepljena pa je njena usklajevalna vloga v središču sistema farmakovigilance Skupnosti. Države članice morajo ohraniti pomembno vlogo v delovanju farmakovigilance v Skupnosti, pri čemer je treba okrepiti sodelovanje in mehanizme delitve dela. Razjasnjene so tudi odgovornosti imetnikov dovoljenj za promet v zvezi s farmakovigilanco, zlasti kar zadeva obseg obveznosti imetnikov dovoljenj za promet, da stalno spremljajo varnost zdravil in zagotovijo, da se vse razpoložljive informacije sporočijo organom.

V okviru Agencije je oblikovan nov znanstveni odbor za farmakovigilanco , in sicer Svetovalni odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance. Odbor naj bi imel ključno vlogo pri ocenah farmakovigilance v Skupnosti z zagotavljanjem podpore Odboru za zdravila za uporabo v humani medicini v okviru Agencije (odgovornemu za mnenja o kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravil za humano uporabo v okviru postopkov Skupnosti) in koordinacijski skupini držav članic, ustanovljeni z Direktivo 2001/83/ES (ki sodeluje v nacionalnih postopkih izdajanja dovoljenj za promet).

Pristojnosti in pooblastila koordinacijske skupine , ki jo sestavljajo predstavniki držav članic in je ustanovljena s členom 27 Direktive 2001/83/ES, so okrepljeni, zato da se doseže tesnejše sodelovanje med državami članicami v zvezi s farmakovigilanco in poveča delitev dela.

Postopek Skupnosti za ocenjevanje resnih varnostnih vprašanj za nacionalno odobrena zdravila je racionaliziran z jasnimi in zavezujočimi merili za začetek postopka za države članice, pravili, ki zagotavljajo, da se upoštevajo vsa zadevna zdravila, postopkom ocenjevanja, ki ga izvaja Svetovalni odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance, in pravili za nadaljnje spremljanje pogojev dovoljenja za promet z namenom sprejetja usklajenih ukrepov v vsej Skupnosti.

Preglednost in obveščanje

Okrepitev preglednosti in obveščanja o varnosti zdravil naj bi povečala razumevanje in zaupanje bolnikov in zdravstvenih delavcev v varnost zdravil in regulativni sistem. Z jasnimi sporočili o posebnih varnostnih tveganjih, usklajenimi na ravni EU, se bo izboljšala varna uporaba zdravil.

Krepitev podatkovne baze Eudravigilance , ki naj bi postala enotna točka prejema informacij o farmakovigilanci zdravil za humano uporabo, odobrenih v Skupnosti, kar bi vsem pristojnim organom omogočilo, da hkrati prejemajo informacije, dostopajo do njih in si jih izmenjujejo, z zagotovljenim ustreznim dostopom do podatkovne baze Eudravigilance.

Usklajevanje obveščanja o varnostnih vprašanjih, ki ga izvaja Skupnost, in ustanovitev evropskega spletnega portala za varnost zdravil: načela obveščanja o pomembnih novih ali spreminjajočih se varnostnih vprašanjih je treba določiti v zakonodaji. Glede vprašanj, ki zadevajo zdravilne učinkovine, odobrene v več kot eni državi članici, mora Agencija usklajevati obvestila držav članic. Poleg tega mora Agencija ustanoviti in voditi evropski spletni portal za varnost zdravil, ki bo glavna platforma za sporočila v zvezi z varnostjo zdravil, ki se obravnavajo na ravni EU, in bo vseboval povezave do spletnih portalov pristojnih organov držav članic.

Uvedba nove rubrike „glavne informacije“ v povzetek glavnih značilnosti zdravila in navodilo za uporabo , ki sta priložena vsakemu zdravilu, danemu na trg Skupnosti.

Obveznosti imetnika dovoljenja za promet v zvezi s farmakovigilanco

Veljavna zakonodaja določa, da se v vlogi za pridobitev dovoljenja za promet predloži „podroben opis sistema farmakovigilance“, ki se sproti dopolnjuje za vsako posamezno dovoljenje za promet. V predlogih je sedanja zahteva poenostavljena.

„Glavna datoteka sistema farmakovigilance“: vlogi za pridobitev dovoljenja za promet je treba predložiti le glavne elemente sistema farmakovigilance, podrobno dokumentacijo pa morajo voditi podjetja v svojih prostorih.

Načrtovanje obvladovanja tveganja in neintervencijske študije varnosti

Z racionalizacijo načrtovanja obvladovanja tveganja je treba zagotoviti, da je varnostno vrednotenje zdravil prospektivno (to je, da temelji na načrtovanju obvladovanja tveganja) in da se opravijo visokokakovostne neoglaševalske varnostne študije, kadar to opravičujejo pomisleki glede varnosti.

V skladu s trenutno veljavnimi določbami lahko predlagatelji vlog za pridobitev dovoljenja za promet predložijo sistem obvladovanja tveganja za določeno zdravilo , če se to zdi primerno, pristojni organi pa nimajo jasne pravne podlage za tako zahtevo. V predlogih se zahteva sistem obvladovanja tveganja za vsako zdravilo, ki se na novo odobri v Skupnosti (ali za obstoječa zdravila na podlagi pomislekov v zvezi z varnostjo), ki mora biti sorazmeren z ugotovljenimi tveganji, možnimi tveganji in potrebo po dodatnih informacijah o zdravilu.

Usklajena vodilna načela in postopek za nadzor nad neintervencijskimi študijami varnosti po pridobitvi dovoljenja za promet (tj. varnostnih študij odobrenih zdravil, ki niso klinična preskušanja), zlasti da se zagotovi, da niso oglaševalske narave, ter naknadno spremljanje vseh varnostnih podatkov, pridobljenih s takimi študijami.

Poročila o primerih neželenih učinkov zdravil

Veljavna pravila o poročanju se uporabljajo enako za vsa zdravila, ne glede na njihova znana tveganja, poročila se predložijo več organom, kadar je zdravilo odobreno v več kot eni državi članici, in povzročajo podvojevanje vrednotenj, ker ni določb o skupnem vrednotenju po zdravilih ali učinkovinah. Poleg tega je pojem neželenih učinkov povezan s stranskimi učinki pri običajnih pogojih uporabe zdravil, drugih stranskih učinkov (ki so na primer posledica napak pri dajanju zdravil ali prevelikega odmerjanja) pa ni nujno treba prijaviti. Namen predlogov je, da je poročanje sorazmerno s tveganji, da se bolnike pooblasti, da poročajo o stranskih učinkih, ter zagotovi, da se prijavijo prevelika odmerjanja in napake pri dajanju zdravil.

Poenostavitev poročanja o neželenih učinkih: predlaga se, da se pravila o poročanju močno poenostavijo tako, da se določi, da imetniki dovoljenj za promet in države članice vse podatke o neželenih učinkih pošiljajo neposredno v podatkovno bazo Eudravigilance. Zaradi tega novega sistema poročanja ne bodo več potrebna različna pravila poročanja za zdravila, odobrena v skladu s centraliziranim postopkom, in zdravila, odobrena v državah članicah.

Spremljanje znanstvene literature, ki ga izvaja Agencija : Agencija naj bi prevzela novo nalogo spremljanja izbrane znanstvene literature in vnašanja poročil o primerih neželenih učinkov v podatkovno bazo Eudravigilance.

Napake pri dajanju zdravil , ki povzročijo neželeni učinek, je treba sporočiti pristojnim organom za zdravila. Opredelitev pojma neželenega učinka zdravila je treba razjasniti tako, da se jasno določi, da podjetja pristojnim organom za zdravila poročajo o napakah pri dajanju zdravil, ki povzročijo neželeni učinek, in da se zagotovi, da vsi zadevni organi držav članic skupaj uporabljajo podatke (vključno z organi za zdravila in katerimi koli organi za varnost bolnikov).

Treba je razjasniti pravno podlago za poročanje bolnikov o domnevnih neželenih učinkih zdravil.

Z zadnjimi podatki dopolnjena redna poročila o varnosti in druge ocene v zvezi z varnostjo

Z zadnjimi podatki dopolnjena redna poročila o varnosti trenutno le navajajo neželene učinke in se, tako kot poročila o neželenih učinkih, predložijo za vsa zdravila. Ker ni določb o skupni predložitvi in vrednotenju po zdravilih ali učinkovinah, to povzroča podvojevanje predložitev in vrednotenj. Sprotno dopolnjevanje informacij o zdravilu na podlagi teh vrednotenj ni podrobno urejeno v veljavni zakonodaji. V predlogih je postopek, kako predstavniki industrije predložitvijo z zadnjimi podatki dopolnjena redna poročila, poenostavljen in sorazmeren s poznavanjem varnosti/tveganja zdravila, uvedeni so mehanizmi delitve dela pri vrednotenjih, pri čemer ima v vseh primerih pomembno vlogo Svetovalni odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance, z določitvijo jasnih postopkov pa je omogočeno hitrejše sprotno dopolnjevanje informacij o zdravilih.

Ker se vsi podatki o neželenih učinkih pošiljajo neposredno v podatkovno bazo Eudravigilance, je področje z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil o varnosti spremenjeno tako, da so ta postala analize razmerja med tveganjem in koristmi zdravila, ne pa podrobna predstavitev poročil o posameznih primerih. Poleg tega so v predlogih zahteve za z zadnjimi podatki dopolnjena redna poročila o varnosti sorazmerne s tveganji zdravil in redno poročanje ni več potrebno za zdravila, za katera se šteje, da imajo nizko tveganje, ali pri katerih bi se poročanje podvajalo (z možnostjo zahtev ad hoc za taka zdravila).

Natančno je določeno regulativno spremljanje ocen z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil o varnosti , da se tako zagotovi jasna povezava med ocenami farmakovigilance ter pregledi in sprotnim dopolnjevanjem dovoljenj za promet, izdanih v Skupnosti.

V predlogih je določen okvir za skupno uporabo virov med pristojnimi organi pri ocenjevanju in spremljanje z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil o varnosti , pri čemer ima pomembno vlogo Svetovalni odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance. Predvidena je enotna ocena z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil o varnosti za zdravila, odobrena v več kot eni državi članici, vključno z vsemi zdravili, ki vsebujejo isto zdravilno učinkovino. Za povečanje učinkovitosti sistema se bo enotna ocena izvajala tudi pri vprašanjih o farmakovigilanci, ki zadevajo zdravila, odobrena v državah članicah, in zdravila, ki jih je odobrila Komisija.

3.2 Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 95 Pogodbe ES. Člen 95, ki določa postopek soodločanja iz člena 251, je pravna podlaga za doseganje ciljev, zastavljenih v členu 14 Pogodbe, vključno s prostim pretokom blaga (člen 14(2)), v tem primeru zdravil za humano uporabo.

Ob upoštevanju dejstva, da mora biti od začetka veljavnosti Amsterdamske pogodbe temeljni cilj vsakega predpisa o zdravilih varovanje javnega zdravja, je člen 95 pravna podlaga zakonodaje Skupnosti za zdravila za humano uporabo, vključno z Direktivo 2001/83/ES in Uredbo (ES) št. 726/2004[6], saj lahko razlike med nacionalnimi zakonskimi in drugimi določbami v zvezi z zdravili ovirajo trgovino znotraj Skupnosti in tako neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Za preprečevanje ali odpravo teh ovir je upravičen ukrep za spodbujanje razvoja in izdajanja dovoljenj za promet z zdravili na evropski ravni.

3.3 Načelo subsidiarnosti

Pravila Skupnosti v zvezi s farmakovigilanco omogočajo najboljše varovanje javnega zdravja na podlagi enakih standardov v vsej Skupnosti. Različni ukrepi držav članic bi ovirali skupno uporabo podatkov o varnosti ter povečali upravno obremenitev pristojnih organov in industrije. Nezadostno usklajevanje bi državam članicam preprečilo dostop do najboljšega znanstvenega in medicinskega strokovnega znanja in izkušenj za ocenjevanje varnosti zdravil in za zmanjšanje tveganja. |

Analiza učinkov je pokazala, da stalna prizadevanja za izboljšanje sistema farmakovigilance Skupnosti z boljšim izvajanjem sedanjega pravnega okvira kljub resničnim izboljšavam sistema ne bi zadostovala za velike spremembe, potrebne za zmanjšanje pomembnega vpliva neželenih učinkov zdravil na javno zdravje. |

3.4 Načelo sorazmernosti

Predlog je bil skrbno pripravljen v tesnem sodelovanju z interesnimi skupinami, zlasti tistimi, ki jim zakonske določbe nalagajo neposredne obveznosti, zato da se bolje zavaruje javno zdravje brez nalaganja nepotrebnih regulativnih obremenitev. Predlog temelji na obstoječih strukturah (vključno z Evropsko agencijo za zdravila in pristojnimi organi držav članic), postopkih (vključno z obstoječimi postopki poročanja in napotitve), virih (vključno z obstoječo bazo podatkov Skupnosti o farmakovigilanci) in praksah (vključno z delitvijo dela med državami članicami). Namen predloga je čim bolj povečati učinkovitost postopkov ter kakovost zbranih podatkov in sprejetih odločitev, kar naj bi imelo čim večjo korist za javno zdravje. Predlog bo z izboljšanjem učinkovitosti sistema farmakovigilance Skupnosti sprostil sredstva, ki se zdaj porabljajo za izpolnjevanje podvojenih in zapletenih upravnih zahtev, ta sredstva pa se bodo lahko nato preusmerila v dejavnosti, ki neposredno podpirajo in varujejo javno zdravje, vključno z boljšim obveščanjem o koristih in tveganjih zdravil. |

Predlog ne presega tistega, kar je potrebno za dosego zadanega cilja, to je okrepiti in racionalizirati sistem farmakovigilance Skupnosti. Ocena učinka je pokazala prihranke stroškov za industrijo in povečanje stroškov za regulativne organe (pristojne nacionalne organe in Agencijo), ki se bodo pokrili s pristojbinami, ki se zaračunajo industriji. Povečanje stroškov je skromno v primerjavi s pričakovanimi prihranki za družbo, ki vključujejo zmanjšanje števila sprejemov v bolnišnice in podaljšanih zdravljenj v bolnišnicah zaradi neželenih učinkov zdravil. |

3.5 Izbira instrumentov

Namen predloga je spremeniti sedanje določbe o farmakovigilanci zdravil za humano uporabo v Uredbi (ES) št. 726/2004 in Direktivi 2001/83/ES, zato sta uredba o spremembi in direktiva o spremembi najustreznejša pravna instrumenta.

4. Proračunske posledice

Predlog nima nobenih posledic za proračun Skupnosti.

5. Dodatne informacije

5.1 Poenostavitev

Ta pobuda je navedena v načrtovanju agende Komisije kot 2008/ENTR/003. Prav tako je del strateških in prednostnih pobud iz Priloge 1 k Zakonodajnemu in delovnemu programu Komisije za leto 2008[7].

Predloga vsebujeta ključne elemente za poenostavitev sistema farmakovigilance Skupnosti, vključno s tesnejšim sodelovanjem med organi, kar bo povečalo razpoložljivo strokovno znanje in izkušnje, delitvijo dela in okrepljeno vlogo koordinacijske skupine držav članic za povečanje učinkovite uporabe omejenih sredstev in zmanjšanje podvojevanja dela, poenostavljenim postopkom poročanja o neželenih učinkih in pošiljanja z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil o varnosti ter glavno datoteko sistema farmakovigilance, ki jo vodi imetnik dovoljenja za promet. |

5.2 Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt zadeva Evropski gospodarski prostor.

2008/0257 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[8],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[9],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[10],

ob upoštevanju naslednjega:

1. V Uredbi (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila[11] je določen postopek pridobitve dovoljenja za promet za vso Skupnost (tako imenovani „centraliziran postopek“) za nekatere kategorije zdravil, opredeljena so pravila za farmakovigilanco teh zdravil in s to uredbo je bila ustanovljena Evropska agencija za zdravila (v nadaljnjem besedilu „Agencija“).

2. Pravila o farmakovigilanci so potrebna za varovanje javnega zdravja, zato da se odkrijejo, ocenijo in preprečijo neželeni učinki zdravil, ki se dajejo na trg Skupnosti, saj se lahko celotni varnostni profil zdravil ugotovi šele, ko so zdravila dana v promet.

3. Glede na pridobljene izkušnje in na podlagi ocene sistema farmakovigilance Skupnosti, ki jo je izdelala Komisija, je postalo jasno, da so potrebni ukrepi za izboljšanje delovanja predpisov Skupnosti v zvezi s farmakovigilanco zdravil za humano uporabo.

4. Glavne naloge Agencije v zvezi s farmakovigilanco, določene v Uredbi (ES) št. 726/2004, je treba ohraniti in dodatno razviti, zlasti kar zadeva vodenje podatkovne baze Skupnosti o farmakovigilanci in mreže za obdelavo podatkov (v nadaljnjem besedilu „podatkovna baza Eudravigilance“) ter usklajevanje varnostnih sporočil držav članic.

5. Da se vsem pristojnim organom zagotovi, da lahko hkrati prejemajo informacije o farmakovigilanci zdravil za humano uporabo, odobrenih v Skupnosti, dostopajo do njih in jih skupaj uporabljajo, je treba voditi podatkovno bazo Eudravigilance in jo okrepiti kot enotno točko prejema takih informacij. Države članice zato imetnikom dovoljenj za promet ne bi smele nalagati dodatnih zahtev za poročanje. Podatkovna baza mora biti v celoti dostopna državam članicam, Agenciji in Komisiji, v ustreznem obsegu pa tudi imetnikom dovoljenj za promet in javnosti.

6. Za večjo preglednost v zvezi z vprašanji farmakovigilance mora Agencija postaviti in voditi evropski spletni portal za varnost zdravil.

7. Da se zagotovi razpoložljivost potrebnega strokovnega znanja in izkušenj ter sredstev za ocene farmakovigilance na ravni Skupnosti, je primerno ustanoviti nov znanstveni odbor v okviru Agencije, in sicer Svetovalni odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance. Odbor morajo sestavljati neodvisni znanstveni strokovnjaki, usposobljeni za področje varnosti zdravil, vključno z odkrivanjem, ocenjevanjem, zmanjševanjem in sporočanjem tveganj, ter za pripravo varnostnih študij po pridobitvi dovoljenja za promet in presojo farmakovigilance.

8. Za Svetovalni odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance se morajo uporabljati pravila o znanstvenih odborih Agencije, kot so določena v Uredbi (ES) št. 726/2004.

9. Da se v vsej Skupnosti zagotovi usklajen odziv na pomisleke glede varnosti zdravil za humano uporabo, mora Svetovalni odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance podpirati Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini in koordinacijsko skupino, ustanovljeno z Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini[12] pri vseh vprašanj, povezanih s farmakovigilanco zdravil za humano uporabo. Zaradi doslednosti in stalnosti ocen pa morajo biti za oceno tveganja in koristi zdravil za humano uporabo, odobrenih v skladu s to uredbo, še vedno pristojni Odbor za zdravila za humano uporabo v okviru Agencije in organi, pristojni za izdajanje dovoljenj za promet.

10. V skladu z Direktivo 2001/83/ES Agencija zagotavlja storitve sekretariata koordinacijski skupini. Zaradi razširjenih pristojnosti in pooblastil koordinacijske skupine na področju farmakovigilance je treba okrepiti tehnično in upravno podporo, ki jo koordinacijski skupini zagotavlja sekretariat Agencije. Predvideti je treba, da Agencija zagotavlja ustrezno usklajevanje med koordinacijsko skupino in znanstvenimi odbori Agencije.

11. Da se zavaruje javno zdravje, mora imeti Agencija zadostna sredstva za financiranje dejavnosti, povezanih s farmakovigilanco. Predvideti je treba, da se omogočijo zadostna sredstva za financiranje dejavnosti farmakovigilance z zbiranjem pristojbin, ki se zaračunajo imetnikom dovoljenj za promet. Da se zagotovi neodvisnost Agencije, mora biti upravljanje zbranih sredstev pod stalnim nadzorom uprave.

12. Da se zagotovi najvišja raven strokovnega znanja in izkušenj ter delovanja Svetovalnega odbora za oceno tveganja na področju farmakovigilance, morajo poročevalci, ki zagotavljajo oceno za postopke Skupnosti v zvezi s farmakovigilanco, z zadnjimi podatki dopolnjena redna poročila o varnosti, protokole za študije varnosti po pridobitvi dovoljenja za promet in sisteme obvladovanja tveganja, prejemati plačilo prek Agencije.

13. Predvideti je treba, da Agencija zbira pristojbine za dejavnosti koordinacijske skupine v okviru sistema farmakovigilance Skupnosti, kot je določeno v Direktivi 2001/83/ES, in da nato Agencija plača poročevalce v koordinacijski skupini.

14. Da se zagotovi zbiranje vseh potrebnih dodatnih podatkov o varnosti zdravil, odobrenih v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, mora biti Komisija pooblaščena, da od imetnika dovoljenja za promet zahteva, da opravi študije varnosti po pridobitvi dovoljenja za promet ob izdaji dovoljenja za promet ali pozneje, ta zahteva pa mora biti vključena kot pogoj za dovoljenje za promet.

15. Kadar je za zdravilo izdano dovoljenje za promet pod pogojem, da je treba opraviti študijo varnosti po pridobitvi dovoljenja za promet, oziroma pod pogoji ali na podlagi omejitev v zvezi z varno in učinkovito uporabo zdravila, je treba zdravilo intenzivno spremljati na trgu. Bolnike in zdravstvene delavce je treba spodbujati, da poročajo o vseh domnevnih neželenih učinkih takih zdravil, Agencija pa mora sproti dopolnjevati javno dostopen seznam takih zdravil.

16. Izkušnje so pokazale, da je treba razjasniti odgovornosti imetnikov dovoljenj za promet v zvezi s farmakovigilanco odobrenih zdravil. Imetnik dovoljenja za promet mora biti odgovoren za stalno spremljanje varnosti svojih zdravil, obveščanje organov o kakršnih koli spremembah, ki bi lahko vplivale na dovoljenje za promet, in zagotavljanje, da se informacije o zdravilu sproti dopolnjujejo. Ker se zdravila lahko uporabljajo zunaj okvira pogojev dovoljenj za promet, mora ta odgovornost obsegati predložitev vseh razpoložljivih informacij, vključno z rezultati kliničnih preskušanj ali drugih študij, ter poročanje o uporabi zdravila, ki ni skladna s povzetkom glavnih značilnosti zdravila. Prav tako je primerno zagotoviti, da se pri podaljšanju dovoljenj za promet upoštevajo vse pomembne informacije o varnosti zdravila.

17. Znanstvena in medicinska literatura je pomemben vir informacij o poročilih o primerih domnevnih neželenih učinkov. Trenutno pri zdravilnih učinkovinah, vključenih v več kot eno zdravilo, prihaja do podvajanja v prijavljanju primerov v literaturi. Da se poveča učinkovitost poročanja, je treba določiti, da Agencija spremlja opredeljen seznam literature glede opredeljenega seznama zdravilnih učinkovin, ki se uporabljajo v zdravilih, za katere je bilo izdanih več dovoljenj za promet.

18. Ker se vsi podatki o neželenih učinkih zdravil, ki so jih odobrile države članice, sporočajo neposredno v podatkovno bazo Eudravigilance, ni treba določiti drugih pravil za poročanje za zdravila za humano uporabo, odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004. Pravila o evidentiranju in poročanju o neželenih učinkih iz Direktive 2001/83/ES se morajo zato uporabljati za zdravila za humano uporabo, odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004.

19. Povečati je treba skupno uporabo virov med pristojnimi organi pri oceni z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil o varnosti. Zato je treba postopke iz Direktive 2001/83/ES uporabljati pri enotni oceni z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil o varnosti za različna zdravila z isto zdravilno učinkovino ali kombinacijo zdravilnih učinkovin, vključno z enotnimi ocenami zdravil, odobrenih na nacionalni ravni in na podlagi centraliziranega postopka.

20. Primerno je okrepiti nadzor nad zdravili, odobrenimi na podlagi centraliziranega postopka, tako da vlogo nadzornika v zvezi s farmakovigilanco prevzame pristojni organ države članice, kjer imetnik dovoljenja za promet hrani glavno datoteko sistema farmakovigilance.

21. Določbe o nadzoru zdravil za humano uporabo v Uredbi (ES) št. 726/2004 so posebne določbe v smislu člena 15(2) Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93[13].

22. Uredbo (ES) št. 726/2004 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Spremembe Uredbe (ES) št. 726/2004

Uredba (ES) št. 726/2004 se spremeni:

(1) Členu 5(2) se doda naslednji stavek:

„Pri izpolnjevanju nalog v zvezi s farmakovigilanco mu pomaga Svetovalni odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance iz člena 56(1)(aa).“

(2) Člen 9(4) se spremeni:

(a) vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) priporočilo o pogostosti pošiljanja z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil o varnosti;“

(b) vstavita se naslednji točki (ca) in (cb):

„(ca) podatki o kakršnih koli ukrepih za varno uporabo zdravila, navedenih v sistemu obvladovanja tveganja, ki jih je treba dodati kot pogoje za izdajo dovoljenja za promet;

(cb) po potrebi pisna zahteva za izvedbo študije varnosti po pridobitvi dovoljenja ali za izpolnitev zahtev za evidentiranje neželenih učinkov in poročanje o njih, ki so strožja od zahtev iz poglavja 3;“

„(f) poročilo o oceni, kar zadeva rezultate farmacevtskih in predkliničnih preskusov, kliničnih preskušanj ter sistema obvladovanja tveganja in sistema farmakovigilance za zadevno zdravilo.“

(3) Člen 10 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. V 15 dneh po prejemu mnenja iz člena 5(2) Komisija pripravi osnutek odločbe, ki se sprejme v zvezi z vlogo.

Kadar osnutek odločbe predvideva izdajo dovoljenja za promet, ta vključi ali se sklicuje na dokumente, navedene v točkah od (a) do (d) člena 9(4).

Kadar osnutek odločbe predvideva izdajo dovoljenja za promet pod pogoji, navedenimi v točkah (c), (ca) ali (cb) člena 9(4), ta določi roke za izpolnitev pogojev, kadar je to potrebno.

Kadar osnutek odločbe ni v skladu z mnenjem Agencije, Komisija priloži podrobno razlago razlogov za razlike.

Osnutek odločbe se pošlje državam članicam in predlagatelju.“

(b) odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Agencija razširi dokumente, navedene v točkah od (a) do (d) člena 9(4), skupaj z roki, določenimi v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 1 tega člena.“

(4) Vstavi se naslednji člen 10a:

„ Člen 10a

1. Po izdaji dovoljenja za promet lahko Agencija zahteva, da imetnik dovoljenja za promet izvede študijo varnosti po pridobitvi dovoljenja za promet, če obstajajo pomisleki glede tveganj v zvezi z odobrenim zdravilom. Zahteva se sestavi v pisni obliki in vsebuje podrobno utemeljitev ter cilje in časovni okvir za predložitev in izvedbo študije.

2. Agencija imetniku dovoljenja za promet omogoči, da predloži obrazložitve glede zahteve v roku, ki ga določi Agencija, če imetnik dovoljenja za promet to zahteva v 30 dneh od prejema pisne zahteve.

3. Na podlagi obrazložitev, ki jih predloži imetnik dovoljenja za promet, Komisija prekliče ali potrdi zahtevo. Kadar Komisija potrdi zahtevo, se dovoljenje za promet spremeni tako, da se zahteva vključi kot pogoj za izdajo dovoljenja za promet, sistem obvladovanja tveganja pa se ustrezno dopolni z novimi podatki.“

(5) Člen 14 se spremeni:

(a) drugi pododstavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„Imetnik dovoljenja za promet Agenciji predloži prečiščen seznam vseh dokumentov, vloženih glede kakovosti, varnosti in učinkovitosti, vključno z oceno podatkov, navedenih v poročilih o neželenih učinkih in z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročilih o varnosti, predloženih v skladu s poglavjem 3, in vsemi spremembami, ki so bile uvedene od izdaje dovoljenja za promet, vsaj devet mesecev pred prenehanjem veljavnosti dovoljenja za promet v skladu z odstavkom 1.“

(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Ko je dovoljenje za promet obnovljeno, je veljavno za nedoločen čas, razen če se Komisija iz upravičenih razlogov v zvezi s farmakovigilanco ali nezadostno izpostavljenostjo zdravila odloči, da nadaljuje dodatno petletno obnovitveno obdobje v skladu z odstavkom 2.“

„8. V izjemnih okoliščinah in po posvetu s predlagateljem se dovoljenje za promet lahko izda ob upoštevanju zahteve, da predlagatelj izpolnjuje določene pogoje, zlasti take, ki zadevajo varnost zdravila, obveščanje pristojnih organov o kakršnem koli pripetljaju v zvezi z uporabo zdravila in predvidene ukrepe. To dovoljenje za promet se lahko izda samo, kadar lahko predlagatelj dokaže, da ne more predložiti celovitih podatkov o učinkovitosti in varnosti zdravila pod normalnimi pogoji uporabe zaradi objektivnih, preverljivih razlogov, in mora temeljiti na razlogih, določenih v Prilogi I k Direktivi 2001/83/ES. Podaljšanje dovoljenja za promet je povezano z vsakoletno ponovno oceno teh pogojev.“

(6) Vstavi se člen 14a:

„ Člen 14a

1. Imetnik dovoljenja za promet v svoj sistem obvladovanja tveganja vključi vse pogoje ali zahteve iz točk (c), (ca) in (cb) člena 9(4) ali členov 10a, 14(7) in (8).

2. Agencija vključi zadevna zdravila iz odstavka 1 na seznam iz člena 23. Agencija umakne zdravilo s seznama, kadar Komisija na podlagi mnenja Agencije sklene, da so izpolnjeni pogoji in da v skladu z oceno vseh podatkov, ki izhajajo iz izvajanja pogojev ali zahtev, razmerje med tveganjem in koristmi ostaja ugodno.“

(7) Člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„ Člen 16

1. Po izdaji dovoljenja za promet v skladu s to uredbo imetnik dovoljenja za promet pri metodah proizvodnje in kontrole, določenih v členu 8(3)(d) in (h) Direktive 2001/83/ES, upošteva znanstveni in tehnični napredek in uvede kakršne koli spremembe, ki so morda potrebne, da bi se zdravila lahko proizvajala in preverjala s splošno sprejetimi znanstvenimi metodami. Imetnik zaprosi za odobritev takih sprememb v skladu s to uredbo.

2. Imetnik dovoljenja za promet nemudoma pošlje Agenciji, Komisiji in državam članicam kakršne koli nove informacije, ki bi lahko privedle do spremembe podatkov ali dokumentov iz členov 8(3), 10, 10a, 10b in 11 ali 32(5) Direktive 2001/83/ES ter Priloge I k navedeni direktivi ali iz člena 9(4) te uredbe.

Zlasti pa nemudoma obvesti Agencijo in Komisijo o kakršnih koli prepovedih ali omejitvah, ki so jih uvedli pristojni organi katere koli države, v kateri je zdravilo za humano uporabo v prometu, in o kakršnih koli drugih novih informacijah, ki bi lahko vplivale na oceno koristi in tveganj zadevnih zdravil za humano uporabo. Te informacije vključujejo pozitivne in negativne rezultate kliničnih preskušanj ali drugih študij za vse indikacije in populacije, ne glede na to, ali so vključene v dovoljenje za promet, ter podatke o uporabi zdravila, kadar taka uporaba ni skladna s povzetkom glavnih značilnosti zdravila.

3. Imetnik dovoljenja za promet zagotovi, da se informacije o zdravilu sproti dopolnjujejo s tekočimi znanstvenimi spoznanji, vključno s sklepi in priporočili ocen, ki se objavijo na evropskem spletnem portalu za varnost zdravil, ustanovljenem v skladu s členom 26.

4. Da se lahko neprestano ocenjuje razmerje med tveganjem in koristmi, lahko Agencija od imetnika dovoljenja za promet kadar koli zahteva, da posreduje podatke, ki dokazujejo, da razmerje med tveganjem in koristmi ostaja ugodno.

Agencija lahko kadar koli od imetnika dovoljenja za promet zahteva, da predloži kopijo glavne datoteke sistema farmakovigilance. Imetnik predloži kopijo najpozneje sedem dni po prejemu zahteve.“

(8) Člen 18 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pri zdravilih za humano uporabo, proizvedenih v Skupnosti, so nadzorni organi za proizvodnjo pristojni organi države članice ali držav članic, ki so za zadevno zdravilo izdale dovoljenje za proizvodnjo, določeno v členu 40(1) Direktive 2001/83/ES.“

(b) v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pri zdravilih, uvoženih iz tretjih držav, so nadzorni organi za uvoz pristojni organi države članice ali držav članic, ki so uvozniku izdali dovoljenje, določeno v členu 40(3) Direktive 2001/83/ES, razen če so sklenjeni ustrezni sporazumi med Skupnostjo in državo izvoznico, da se zagotavlja izvedba nadzora v državi izvoznici in da proizvajalec upošteva standarde dobre proizvodne prakse, ki so najmanj enakovredni tistim, ki jih je določila Skupnost.“

„3. Nadzorni organ za farmakovigilanco je pristojni organ države članice, v kateri se hrani glavna datoteka sistema farmakovigilance.“

(9) Člen 19 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Nadzorni organi za proizvodnjo in uvoz so v imenu Skupnosti odgovorni za preverjanje, katerega usklajevanje vodi Agencija, da imetnik dovoljenja za promet z zdravilom za humano uporabo ali proizvajalec ali uvoznik s sedežem v Skupnosti izpolnjuje zahteve glede proizvodnje in uvoza, določene v naslovih IV in XI Direktive 2001/83/ES.

Nadzorni organi za farmakovigilanco so v imenu Skupnosti odgovorni za preverjanje, katerega usklajevanje vodi Agencija, ali imetnik dovoljenja za promet z zdravilom za humano uporabo izpolnjuje zahteve glede farmakovigilance, določene v naslovih IX in XI Direktive 2001/83/ES.“

(b) drugi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

„Inšpekcijski pregled izvedejo inšpektorji držav članic, ki so ustrezno usposobljeni; lahko jih spremlja poročevalec ali strokovnjak, ki ga določi navedeni odbor. Poročilo inšpektorjev je v elektronski obliki na voljo Komisiji, državam članicam in Agenciji.“

(10) Člen 20 se spremeni:

(a) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. V skladu z mnenjem Agencije lahko Komisija sprejme potrebne začasne ukrepe, ki se nemudoma začnejo uporabljati.

Končna odločba v zvezi z zadevnim zdravilom se sprejme v šestih mesecih v skladu s postopkom iz člena 87(2).

Komisija lahko v skladu s členom 127a Direktive 2001/83/ES sprejme tudi odločbo, naslovljeno na države članice.“

(b) doda se naslednji odstavek 8:

„8. Z odstopanjem od odstavkov od 1 do 7 tega člena, kadar postopek iz členov 31, 36 ali od 107i do 107l Direktive 2001/83/ES zadeva izbor zdravil ali terapevtski razred, se zdravila, odobrena v skladu s to uredbo in ki spadajo v ta izbor ali razred, vključijo le v postopek iz člena 31, 36 ali členov od 107i do 107l Direktive.“

(11) Poglavje 3 naslova II se nadomesti z naslednjim:

„Poglavje 3Farmakovigilanca

Člen 21

1. Obveznosti imetnikov dovoljenj za promet iz člena 104 Direktive 2001/83/ES se uporabljajo za imetnike dovoljenj za promet z zdravili za humano uporabo, odobrenimi v skladu s to uredbo.

Vendar pa imetniki dovoljenj za promet, ki so bila izdana pred [vstaviti datum – datum je naveden v drugem odstavku člena 3 Uredbe (ES) št. …/…], vodijo sistem obvladovanja tveganja iz točke (c) člena 104(3) navedene direktive, če so izpolnjeni odstavki 2, 3 in 4 tega člena.

2. Agencija lahko od imetnika dovoljenja za promet zahteva, da vodi sistem obvladovanja tveganja iz točke (c) člena 104(3) Direktive 2001/83/ES, če obstajajo dvomi, da lahko tveganja vplivajo na razmerje med tveganji in koristmi odobrenega zdravila. Agencija v ta namen od imetnika dovoljenja za promet zahteva tudi, da predloži podroben opis sistema obvladovanja tveganja, ki ga namerava uvesti za zadevno zdravilo.

Zahteva se sestavi v pisni obliki ter vsebuje podrobno utemeljitev in časovni okvir za predložitev podrobnega opisa sistema obvladovanja tveganja.

3. Agencija imetniku dovoljenja za promet omogoči, da predloži obrazložitve glede zahteve v roku, ki ga določi Agencija, če imetnik dovoljenja za promet to zahteva v 30 dneh od prejema pisne zahteve.

4. Na podlagi obrazložitev, ki jih predloži imetnik dovoljenja za promet, Komisija prekliče ali potrdi zahtevo. Kadar Komisija potrdi zahtevo, se dovoljenje za promet ustrezno spremeni tako, da vsebuje ukrepe, ki se bodo sprejeli v okviru sistema obvladovanja tveganja, kot pogoje za izdajo dovoljenja za promet, kot je navedeno v točki (ca) člena 9(4).

Člen 22

Obveznosti imetnikov dovoljenj za promet iz člena 106a(1) Direktive 2001/83/ES ter obveznosti držav članic, Agencije in Komisije iz odstavkov (2), (3) in (4) navedenega člena se uporabljajo za varnostna sporočila glede zdravil za humano uporabo, odobrenih v skladu s to uredbo.

Člen 23

Agencija določi in objavi seznam zdravil za humano uporabo, ki jih je treba intenzivno spremljati.

Ta seznam vsebuje imena in zdravilne učinkovine zdravil, odobrenih v skladu s to uredbo, pod pogoji ali zahtevami iz točk (c), (ca) in (cb) člena 9(4) ali iz členov 10a, 14(7) in 14(8), zdravil, odobrenih v skladu z Direktivo 2001/83/ES in navedenih v členih 21a, 22 in 22a navedene direktive, ter elektronsko povezavo do informacij o zdravilu.

Agencija sproti dopolnjuje ta seznam.

Člen 24

1. Agencija v sodelovanju z državami članicami in Komisijo ustanovi in vodi podatkovno bazo in mrežo za obdelavo podatkov (v nadaljnjem besedilu „podatkovna baza Eudravigilance“), v katerih se zbirajo informacije o farmakovigilanci zdravil, odobrenih v Skupnosti, ter ki omogočajo pristojnim organom hkraten dostop do informacij in njihovo skupno uporabo.

Podatkovna baza Eudravigilance vsebuje informacije o neželenih učinkih pri ljudeh zaradi uporabe zdravila v skladu s pogoji dovoljenja za promet in zaradi kakršne koli druge uporabe, vključno s prevelikim odmerjanjem, napačno uporabo, zlorabo, napakami pri dajanju zdravil, ter ki se pojavijo med študijami v zvezi z zdravilom ali po poklicni izpostavljenosti.

2. Podatkovna baza Eudravigilance je v celoti dostopna pristojnim organom držav članic, Agenciji in Komisiji. Imetnikom dovoljenj za promet je dostopna v ustreznem obsegu, da lahko izpolnijo svoje obveznosti v zvezi s farmakovigilanco.

Agencija zagotovi ustrezen dostop do podatkovne baze Eudravigilance tudi zdravstvenim delavcem in javnosti, pri čemer zagotovi varstvo osebnih podatkov.

Podatki, ki se hranijo v podatkovni bazi Eudravigilance, so javno dostopni v združeni obliki skupaj s pojasnilom o razlagi podatkov.

3. Javnost lahko zahteva posamezna poročila o neželenih učinkih, ki se hranijo v podatkovni bazi Eudravigilance. Agencija ali pristojni nacionalni organ, ki je prejel zahtevo, zagotovi poročila v 90 dneh od prejema zahteve, razen če bi razkritje ogrozilo anonimnost oseb iz poročila.

Člen 25

Agencija v sodelovanju z državami članicami razvije standardne spletne oblike, prek katerih lahko zdravstveni delavci in bolniki poročajo o domnevnih neželenih učinkih.

Člen 26

Agencija v sodelovanju z državami članicami in Komisijo postavi in vodi evropski spletni portal za varnost zdravil, namenjen širjenju informacij o farmakovigilanci zdravil, odobrenih v Skupnosti. Agencija prek tega portala objavi vsaj naslednje:

(1) člane odborov iz točk (a) in (aa) člena 56(1) te uredbe in člane koordinacijske skupine iz člena 27 Direktive 2001/83/ES (v nadaljnjem besedilu „koordinacijska skupina“), skupaj z njihovimi poklicnimi kvalifikacijami in izjavami v skladu s členom 63(2) te uredbe;

(2) povzetek vsakega sestanka odborov iz točk (a) in (aa) člena 56(1) te uredbe ter koordinacijske skupine v zvezi z dejavnostmi farmakovigilance;

(3) sisteme obvladovanja tveganja za zdravila, odobrena v skladu s to uredbo;

(4) seznam zdravil, za katera se izvaja intenzivno spremljanje iz člena 23 te uredbe;

(5) seznam lokacij v Skupnosti, kjer se hranijo glavne datoteke sistema farmakovigilance, in naslove za vprašanja o farmakovigilanci za vsa zdravila, odobrena v Skupnosti;

(6) informacije o tem, kako prijaviti domnevne neželene učinke zdravil, ter standardne obrazce za spletne prijave bolnikov in zdravstvenih delavcev;

(7) referenčne datume Skupnosti in pogostost pošiljanja z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil o varnosti, določene v skladu s členom 107c Direktive 2001/83/ES;

(8) protokole in javne povzetke rezultatov, kar zadeva študije varnosti po pridobitvi dovoljenj za promet, opravljene v več kot eni državi članici in navedene v členih 107o in 107q Direktive 2001/83/ES;

(9) začetek postopka v skladu s členi od 107i do 107l Direktive 2001/83/ES, zadevne učinkovine ali zdravila ter obravnavano vprašanje, kakršne koli javne obravnave v skladu z navedenim postopkom in informacije o predložitvi podatkov in sodelovanju v javni obravnavi;

(10) sklepe, priporočila, mnenja in odločbe, ki jih na podlagi ocene sprejmejo odbori iz točk (a) in (aa) člena 56(1) te uredbe ter koordinacijska skupina, pristojni nacionalni organi in Komisija v skladu s postopki iz členov 28, 28a in 28b te uredbe ter oddelkov2 in 3 poglavja 3 naslova IX Direktive 2001/83/ES.

Člen 27

1. Agencija spremlja izbrano medicinsko literaturo glede poročil o domnevnih neželenih učinkih zdravil za humano uporabo, ki vsebujejo nekatere zdravilne učinkovine. Objavi seznam zdravilnih učinkovin, ki se spremljajo, in publikacij v zvezi s tem spremljanjem.

2. Agencija v podatkovno bazo Eudravigilance vnese zadevne informacije iz izbrane literature.

3. Agencija po posvetovanju s Komisijo, državami članicami in interesnimi skupinami pripravi podrobne smernice glede spremljanja medicinske literature in vnašanja zadevnih informacij v podatkovno bazo Eudravigilance.

Člen 28

1. Obveznosti imetnikov dovoljenj za promet in držav članic, določene v členu 107 in 107a Direktive 2001/83/ES, se uporabljajo za evidentiranje in poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil za humano uporabo, odobrenih v skladu s to uredbo.

2. Obveznosti imetnikov dovoljenj za promet, določene v členu 107b Direktive 2001/83/ES, ter postopki v skladu s členom 107b in 107c navedene direktive se uporabljajo za pošiljanje z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil o varnosti, določitev referenčnih datumov Skupnosti in spremembe pogostosti pošiljanja z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil o varnosti zdravil za humano uporabo, odobrenih v skladu s to uredbo.

Pravila pošiljanja z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil o varnosti iz drugega pododstavka člena 107c(2) navedene direktive se uporabljajo za imetnike dovoljenj za promet, izdanih pred [vstaviti datum – datum je naveden v drugem odstavku člena 3 Uredbe (ES) št. …/…], za katere pogostost in datumi pošiljanja z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil o varnosti niso določeni kot pogoj za izdajo dovoljenja za promet, dokler se ne določi druga pogostost ali drugi datumi pošiljanja poročil v dovoljenju za promet ali v skladu s členom 107c navedene direktive.

3. Svetovalni odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance oceni z zadnjimi podatki dopolnjena redna poročila o varnosti.

Odbor v 90 dneh od prejema z zadnjimi podatki dopolnjenega rednega poročila o varnosti pripravi poročilo o oceni in ga pošlje imetniku dovoljenja za promet.

Imetnik dovoljenja za promet lahko Agenciji predloži pripombe v 30 dneh od prejema poročila o oceni.

Svetovalni odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance na svojem naslednjem sestanku po koncu obdobja, v katerem lahko imetnik dovoljenja za promet predloži pripombe, sprejme poročilo o oceni s spremembami ali brez njih ob upoštevanju vseh predlogov, ki jih predloži imetnik dovoljenja za promet.

4. Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini v 30 dneh po prejemu poročila Svetovalnega odbora za oceno tveganja na področju farmakovigilance preuči poročilo in sprejme mnenje o ohranitvi, spremembi, začasni ukinitvi ali razveljavitvi zadevnega dovoljenja za promet.

Kadar je v mnenju določeno, da je potreben regulativni ukrep, Komisija sprejme odločbo o spremembi, začasni ukinitvi ali razveljavitvi dovoljenja za promet. Člen 10 te uredbe se uporablja za sprejetje navedene odločbe. Kadar Komisija sprejme tako odločbo, lahko v skladu s členom 127a Direktive 2001/83/ES sprejme tudi odločbo, naslovljeno na države članice.

5. Pri oceni z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil o varnosti za več kot eno dovoljenje za promet v skladu s členom 107e(1) Direktive 2001/83/ES, ki vključuje najmanj eno dovoljenje za promet, izdano v skladu s to uredbo, se uporablja postopek iz člena 107e in 107g navedene direktive.

6. Mnenja in odločbe iz odstavkov od 3 do 5 tega člena se objavijo prek evropskega spletnega portala za varnost zdravil iz člena 26.

Člen 28a

1. Agencija in imetniki dovoljenj za promet v zvezi z zdravili, odobrenimi v skladu s to uredbo, sprejmejo naslednje ukrepe:

23. spremljati rezultate ukrepov za zmanjšanje tveganja, vključenih v sisteme obvladovanja tveganja, ter pogojev in zahtev iz točk (c), (ca) in (cb) člena 9(4) ali členov 10a, 14(7) in (8);

24. ocenjevati posodobitve sistema obvladovanja tveganja;

25. spremljati podatke v podatkovni bazi Eudravigilance, zato da se ugotovi, ali obstajajo nova ali spremenjena tveganja oziroma ali se je spremenilo razmerje med tveganji in koristmi.

2. Svetovalni odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance opravi začetni pregled in prednostno razvrsti navedbe o novih ali spremenjenih tveganjih ali spremembah razmerja med tveganji in koristmi. Kadar meni, da so morda potrebni nadaljnji ukrepi, se ocena teh navedb in kakršni koli nadaljnji ukrepi glede dovoljenja za promet izvedejo v skladu s členom 28.

3. Agencija in imetnik dovoljenja za promet obvestita drug drugega, če so odkrita nova ali spremenjena tveganja ali spremembe razmerja med tveganji in koristmi.

Člen 28b

1. Za študije varnosti po pridobitvi dovoljenja za promet z zdravili za humano uporabo, odobrenimi v skladu s to uredbo, ki izpolnjujejo merila iz člena 107n(1) Direktive 2001/83/ES, se uporabljajo člen 107n(2), člen 107o do 107q in člen 107r(1) navedene direktive.

2. Kadar Svetovalni odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance v skladu s postopkom iz odstavka 1 tega člena predloži priporočila za spremembo, začasno ukinitev ali razveljavitev dovoljenja za promet, Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini sprejme mnenje na podlagi priporočila, Komisija pa sprejme odločbo v skladu s členom 10.

Člen 28c

1. Agencija v zadevah v zvezi s farmakovigilanco sodeluje s Svetovno zdravstveno organizacijo in sprejme potrebne ukrepe, da ji takoj pošlje ustrezne in zadostne informacije o ukrepih, sprejetih v Skupnosti, ki lahko vplivajo na varovanje javnega zdravja v tretjih državah.

Agencija Svetovni zdravstveni organizaciji zagotovi dostop do vseh poročil o domnevnih neželenih učinkih, ki so se pojavili v Skupnosti.

2. Agencija in Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami si izmenjujeta prejete informacije o zlorabi zdravil, vključno z informacijami o prepovedanih drogah.

Člen 28d

Na zahtevo Komisije Agencija v sodelovanju z državami članicami sodeluje pri mednarodnem usklajevanju in standardizaciji tehničnih ukrepov v zvezi s farmakovigilanco.

Člen 28e

Agencija in države članice sodelujejo pri nenehnem razvijanju sistemov farmakovigilance, ki lahko dosežejo visoke standarde varovanja javnega zdravja za vsa zdravila, ne glede na način pridobitve dovoljenja, vključno z uporabo sodelovalnih pristopov, da se tako čim bolj poveča izraba virov, dostopnih v Skupnosti.

Člen 28f

Agencija izvaja redne preglede svojih nalog v zvezi s farmakovigilanco in o rezultatih vsaki dve leti poroča upravi.

Člen 29

Komisija sprejme vse spremembe, ki so morda potrebne za posodobitev določb tega poglavja, da se tako upošteva znanstveni in tehnični napredek.

Navedeni ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom na podlagi pregleda iz člena 87(2a).

Člen 29a

Komisija objavi poročilo o izvajanju nalog Agencije v zvezi s farmakovigilanco najpozneje do [vstaviti datum – tri leta po datumu začetka uporabe, določenem v drugem odstavku člena 3], nato pa vsaka tri leta.“

(12) Člen 56(1) se spremeni:

(a) vstavi se naslednja točka (aa):

„(aa) Svetovalni odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance, odgovoren za svetovanje Odboru za zdravila za uporabo v humani medicini in koordinacijski skupini o vseh vprašanjih v zvezi s farmakovigilanco zdravil za humano uporabo;“

(b) točka (f) se nadomesti z naslednjo:

„(f) sekretariat, ki daje tehnično, znanstveno in upravno podporo odborom in zagotavlja njihovo medsebojno koordinacijo ter ki daje tehnično in upravno podporo koordinacijski skupini in zagotavlja ustrezno koordinacijo med koordinacijsko skupino in odbori;“

(13) Člen 57 se spremeni:

(a) točke od (c) do (f) odstavka 1 se nadomestijo z naslednjimi:

„(c) koordiniranje nadzora zdravil, odobrenih v Skupnosti, in svetovanje o ukrepih, potrebnih za zagotovitev varne in učinkovite uporabe teh zdravil, še zlasti s koordiniranjem vrednotenja in izvajanja obveznosti in sistemov s področja farmakovigilance ter spremljanjem tega izvajanja;

(d) zagotavljanje zbiranja in razširjanja informacij o neželenih učinkih zdravil, odobrenih v Skupnosti, z bazo podatkov, ki je stalno dostopna vsem državam članicam;

(e) pomoč državam članicam tako, da informacije o farmakovigilanci takoj posreduje zdravstvenim delavcem in usklajuje varnostna sporočila pristojnih nacionalnih organov;

(f) razširjanje ustreznih informacij o farmakovigilanci splošni javnosti, zlasti s postavitvijo in vodenjem evropskega spletnega portala za varnost zdravil;“

(b) za prvim pododstavkom odstavka 2 se vstavi naslednji pododstavek:

„Za namene baze podatkov Agencija določi seznam vseh zdravil, odobrenih v Skupnosti. V ta namen se sprejmejo naslednji ukrepi:

(a) Agencija najpozneje do -/- ( vstaviti datum – šest mesecev po začetku veljavnosti uredbe o spremembi) objavi obrazec za elektronsko pošiljanje informacij o zdravilih;

(b) imetnik dovoljenja za promet najpozneje do -/- ( vstaviti datum – osemnajst mesecev po začetku veljavnosti uredbe o spremembi ) Agenciji v elektronski obliki pošlje informacije o vseh zdravilih, odobrenih ali registriranih v Skupnosti, pri čemer uporabi obrazec iz točke (a);

(c) od datuma iz točke (b) imetniki dovoljenj za promet obveščajo Agencijo o vseh novih dovoljenjih za promet, izdanih v Skupnosti, pri čemer uporabijo obrazec iz točke (a);“

(14) Vstavi se naslednji člen 61a:

„ Člen 61a

1. Svetovalni odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance sestavlja:

(a) deset članov in deset namestnikov, ki jih imenuje uprava na podlagi predlogov pristojnih nacionalnih organov;

(b) pet članov in pet namestnikov, ki jih imenuje Komisija na podlagi javnega razpisa ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Namestniki predstavljajo člane, kadar so ti odsotni, in glasujejo v njihovem imenu.

Komisija lahko glede na tehnične in znanstvene potrebe prilagodi število članov in namestnikov. Ukrepi, namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom na podlagi pregleda iz člena 87(2a).

2. Člani in namestniki Svetovalnega odbora za oceno tveganja na področju farmakovigilance so imenovani na podlagi njihovega ustreznega strokovnega znanja in izkušenj v zvezi s farmakovigilanco in ocenjevanjem tveganja zdravil za humano uporabo, in sicer tako, da se zagotovijo najvišje ravni specialističnih kvalifikacij in širok spekter ustrezne strokovnosti. V ta namen izvršni direktor Agencije pomaga upravi in Komisiji zagotoviti, da končna sestava Odbora pokriva znanstvena področja, pomembna za njegove naloge.

3. Člani in namestniki Svetovalnega odbora za oceno tveganja na področju farmakovigilance so imenovani za obdobje treh let, ki se lahko enkrat obnovi. Odbor izvoli predsednika med svojimi člani za obdobje treh let, ki se lahko enkrat obnovi.

4. Odstavki (3), (4), (7) in (8) člena 61 se uporabljajo za Svetovalni odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance.

5. Člani in namestniki Svetovalnega odbora za oceno tveganja na področju farmakovigilance ne smejo prositi nobenega pristojnega nacionalnega organa, organizacije ali osebe za navodila ali od njih prejeti navodil. Dodeljene naloge morajo izvajati objektivno in nepristransko.

6. Predstavniki pristojnih nacionalnih organov se lahko udeležijo vseh sestankov Svetovalnega odbora za oceno tveganja na področju farmakovigilance, da se tako omogoči ustrezna koordinacija med nalogami Agencije in delom pristojnih nacionalnih organov. Če so povabljeni, lahko predložijo pojasnila ali informacije, ne smejo pa poskušati vplivati na razprave.“

(15) Člen 62 se spremeni:

(a) odstavek 1 se spremeni:

(i) prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Kadar se v skladu s to uredbo od katerega koli odbora iz člena 56(1) zahteva, da ovrednoti zdravilo, odbor imenuje enega od svojih članov za poročevalce za usklajevanje vrednotenja. Zadevni odbor lahko imenuje drugega člana za soporočevalca.“

(ii) četrti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Če obstaja zahteva za ponoven pregled enega od mnenj, kadar je ta možnost predvidena v zakonodaji Skupnosti, zadevni odbor določi drugega poročevalca in po potrebi drugega soporočevalca, kot sta bila imenovana za prvotno mnenje. Postopek ponovnega pregleda lahko obravnava le posamezne dele mnenja, ki jih je na začetku opredelil predlagatelj, in lahko temelji le na znanstvenih podatkih, ki so bili na voljo, ko je odbor sprejel prvotno mnenje. Predlagatelj lahko zahteva, da se odbor v zvezi s ponovnim pregledom posvetuje z znanstveno svetovalno skupino.“

(b) prvi pododstavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„Države članice posredujejo Agenciji imena nacionalnih strokovnjakov z dokazanimi izkušnjami pri vrednotenju zdravil, ki bi bili na voljo za delo v delovnih skupinah ali znanstvenih svetovalnih skupinah katerega koli odbora iz člena 56(1), skupaj z navedbo kvalifikacij in posebnih strokovnih področjih.“

„Prvi in drugi pododstavek se uporabljata tudi za delo poročevalcev v koordinacijski skupini v zvezi z izpolnjevanjem njenih nalog v skladu s členom 107c, 107e, 107g, 107l in 107r Direktive 2001/83/ES.“

(16) Člen 64(2) se spremeni:

(a) točka (b) se nadomesti z naslednjo:

„(b) upravljanje vseh sredstev Agencije, potrebnih za opravljanje dejavnosti odborov, navedenih v členu 56(1), vključno z zagotavljanjem primerne znanstvene in tehnične podpore navedenim odborom, ter za zagotavljanje ustrezne tehnične podpore koordinacijski skupini;“

(b) točka (d) se nadomesti z naslednjo:

„(d) zagotavljanje primerne koordinacije med odbori, navedenimi v členu 56(1), in po potrebi med odbori in koordinacijsko skupino;“

(17) V členu 66(g) se številka „67“ nadomesti s številko „68“.

(18) Člen 67 se spremeni:

(a) prvi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

„Prihodki Agencije so sestavljeni iz prispevka Skupnosti in pristojbin, ki jih plačajo podjetja za pridobitev in ohranitev dovoljenj za promet Skupnosti ter za druge storitve, ki jih zagotavlja Agencija ali koordinacijska skupina v zvezi z izpolnjevanjem nalog v skladu s členom 107c, 107e, 107g, 107l in 107r Direktive 2001/83/ES.“

(b) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Dejavnosti v zvezi s farmakovigilanco, delovanjem komunikacijskih mrež in nadzorom trga so pod stalnim nadzorom uprave, da se zagotovi neodvisnost Agencije. To ne izključuje zbiranja pristojbin, ki jih morajo plačati imetniki dovoljenj za promet za dejavnosti, ki jih izvaja Agencija.“

(19) Člen 82(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Brez poseganja v edinstveno skupnostno naravo vsebine dokumentov iz točk od (a) do (d) člena 9(4) in točk od (a) do (e) člena 34(4), ta uredba ne prepoveduje uporabe dveh ali več trgovskih imen za dano zdravilo, zajeto v enem samem dovoljenju za promet.“

(20) drugi stavek člena 83(6) se nadomesti z naslednjim:

„Smiselno se uporabi člen 28(1) in (2).“

(21) Sprememba zadeva le nemško jezikovno različico.

Člen 2 Prehodne določbe

1. Zahteva za vključitev povzetka osnovnih informacij za varno in učinkovito uporabo zdravila v povzetek glavnih značilnosti zdravila in navodilo za uporabo, določena v točki 3a člena 11 in točki (aa) člena 59(1) Direktive 2001/83/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo …/…/ES, ki se uporablja za zdravila, odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 na podlagi člena 9(4)(a) in (d) Uredbe, se uporablja za dovoljenje za promet, izdano pred datumom, določenim v drugem odstavku člena 3 te uredbe, od podaljšanja navedenega dovoljenja ali od izteka treh let od navedenega datuma, odvisno od tega, kaj nastopi prej.

2. Zahteva, da mora imetnik dovoljenja za promet voditi in na zahtevo dati na voljo glavno datoteko sistema farmakovigilance za eno ali več zdravil, določenih v točki (b) člena 104(3) Direktive 2001/83/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo …/…/ES, ki se uporablja za zdravila, odobrena v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 na podlagi člena 21 Uredbe (ES) št. 726/2004, kakor je bila spremenjena s to uredbo, se uporablja za dovoljenja za promet, izdana pred datumom, določenim v drugem odstavku člena 3 te uredbe ali od izteka treh let od navedenega datuma.

3. Postopek iz člena od 107n do 107r Direktive 2001/83/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo …/…/ES, ki se uporablja na podlagi člena 28b Uredbe (ES) št. 726/2004, kakor je bila spremenjena s to uredbo, se uporablja le za študije, ki so se začele po datumu, določenem v drugem odstavku člena 3 te uredbe.

Člen 3 Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [18 mesecev od začetka veljavnosti].

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. NASLOV PREDLOGA:

Uredba o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 in Direktiva o spremembi Direktive 2001/83/ES, kar zadeva farmakovigilanco.

2. OKVIR ABM/ABB (UPRAVLJANJE NA PODLAGI DEJAVNOSTI/OBLIKOVANJE PRORA ČUNA NA PODLAGI DEJAVNOSTI)

Zadevna področja politike in povezane dejavnosti:

Področja politike: notranji trg (člen 95 Pogodbe ES).

Dejavnosti:

– izboljšanje varovanja javnega zdravja v Skupnosti v povezavi z varnostjo zdravil,

– podpiranje vzpostavitve notranjega trga v farmacevtskem sektorju.

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1 Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

02.030201 – Evropska agencija za zdravila – Subvencija iz naslovov 1 in 2

02.030202 – Evropska agencija za zdravila – Subvencija iz naslova 3

3.2 Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Predpostavlja se, da se bo predlagani paket uredbe in direktive o farmakovigilanci uporabljal od konca leta 2011 (leto „n“). Izračun v Prilogi je izdelan za obdobje med letoma 2011 in 2016.

3.3 Značilnosti proračuna:

02.030201 | neobvezni | nedif.[14] | NE | DA | NE | št. 1a0203 |

02.030202 | neobvezni | nedif. | NE | ٱ DA | NE | št. 1a0203 |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1 Finančna sredstva

4.1.1 Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OO) in odobritev plačil (OP)

Se ne uporablja.

Podrobnosti o sofinanciranju

Se ne uporablja.

4.1.2 Skladnost s finančnim načrtovanjem

( Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

4.1.3 Finančni vpliv na prihodke

( Predlog nima finančnih posledic za prihodke (glej področnosti izračuna v Prilogi).

4.2 EPDČ za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem)

Se ne uporablja.

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1 Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Na podlagi neodvisne študije, ki jo je naročila Komisija, širšega javnega posvetovanja (leta 2006 in še enkrat leta 2007) in podrobne analize, ki so jo izvedle službe Komisije, so bile ugotovljene bistvene pomanjkljivosti v sedanjem sistemu farmakovigilance v EU. Na splošno te težave pomenijo, da varnost državljanov EU ni optimalno zaščitena, zato obstaja možnost, da se z izboljšanjem farmakovigilance v EU zmanjša vpliv neželenih učinkov zdravil na javno zdravje.

5.2 Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Glede na veljavno zakonodajo EU, delovanje enotnega trga in vse večji delež zdravil, ki so pridobila dovoljenje za promet po centraliziranem postopku, ukrepi držav članic samih ne bi zadostovali, da se v celoti uskladijo pravila farmakovigilance med državami članicami, zato se lahko cilji tega zakonodajnega predloga v celoti dosežejo le na ravni Skupnosti.

5.3 Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Na višji ravni je cilj predloga s krepitvijo in racionalizacijo farmakovigilance v EU izboljšati varovanje javnega zdravja v Skupnosti in hkrati izboljšati enotni trg za zdravila. To se bo doseglo na podlagi naslednjih operativnih ciljev:

– določiti jasne vloge in odgovornosti ključnih odgovornih strani,

– racionalizirati odločanje o vprašanjih varnosti zdravil v EU,

– izboljšati preglednost in obveščanje o varnosti zdravil,

– krepiti sisteme farmakovigilance v podjetjih,

– zagotavljati aktivno in sorazmerno zbiranje visokokakovostnih podatkov,

– vključevati interesne skupine v farmakovigilanco.

Cilji predloga prispevajo k strateškim ciljem okvira Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil, to je:

- zagotavljati, da je javno zdravje ustrezno zavarovano v vsej Skupnosti,

- podpirati vzpostavitev notranjega trga v farmacevtskem sektorju.

5.4 Metoda izvedbe (okvirno)

( Centralizirano upravljanje

( posredno s prenosom na:

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe.

6. SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE

6.1 SISTEM SPREMLJANJA

Komisija je vzpostavila mehanizme za sodelovanje z državami članicami pri spremljanju prenosa.

V zvezi z poznejšim vrednotenjem se naslednji mehanizmi štejejo za ustrezne, sprejete, verodostojne, preproste in okrepljene:

- glede jasnih vlog in odgovornosti ter jasnih standardov za izvajanje vlog: redno poročilo Evropske komisije, inšpekcijski pregledi farmakovigilance in revizija Evropske agencije za zdravila,

- glede racionalizacije procesa odločanja EU: časovni okvir ustanovitve nove strukture odborov Evropske agencije za zdravila in število napotitev za farmakovigilanco Agenciji,

- glede preglednosti in obveščanja: število spletnih strani za varnost zdravil, ki jih ustanovijo države članice, evropski spletni portal za varnost zdravil, ki ga postavi Evropska agencija za zdravila, in vrednotenje vključevanja informacij,

- glede nadzora sistemov farmakovigilance v podjetjih: inšpekcijski pregledi,

- glede aktivnega zbiranja visokokakovostnih podatkov: merjenje števila predloženih načrtov za obvladovanje tveganja in skladnosti med zahtevanimi študijami,

- glede poročanja o neželenih učinkih: merjenje števila in kakovosti ocenjenih poročil o neželenih učinkih zdravil in z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil o varnosti,

- glede vključevanja interesnih skupin v farmakovigilanco: merjenje števila in deleža poročil o neželenih učinkih, prejetih od bolnikov.

6.2 Vrednotenje

6.2.1 Predhodno vrednotenje

Med postopkom ocene učinka so službe Komisije opravile širše posvetovanje z vsemi zadevnimi interesnimi skupinami, pri čemer so uporabile celo vrsto komunikacijskih sredstev. Dve splošni javni posvetovanji prek spleta sta bili dopolnjeni z vprašalniki in delavnicami, na katerih so sodelovale posebne interesne skupine. Opravljena so bila posvetovanja s Farmacevtskim odborom Komisije, znanstvenimi odbori Agencije in vodjami agencij za zdravila EGP. V celoti so bile upoštevane pripombe, ki so jih službe Komisije predstavile na sestankih medresorske usmerjevalne skupine.

6.2.2 Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Študija z naslovom „Assessment of the European Community System of Pharmacovigilance“ (Ocena sistema farmakovigilance Evropske skupnosti)[15] je bila posebej usmerjena v analizo sodelovanja med Evropsko agencijo za zdravila in agencijami za zdravila držav članic EU ter med njimi in imetniki dovoljenj za promet in drugimi interesnimi skupinami pri spremljanju neželenih učinkov farmacevtskih izdelkov ter v predstavitev priporočil za okrepitev sistema.

6.2.3 Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Treba je poudariti, da so v predlogu posebej predvideni triletno poročilo o delovanju farmakovigilance v državah članicah, ki ga pripravijo službe Evropske komisije, inšpekcijski pregledi farmakovigilance in revizija Agencije.

Posebni cilj izboljšati javno zdravje s krepitvijo in racionalizacijo farmakovigilance EU se lahko izmeri z zunanjo študijo.

Pravna predpisa EU, ki se spreminjata, vsebujeta veljavne splošne klavzule o pregledu (poročilo Komisije vsakih 10 let), ki se bodo uporabljale za nove določbe.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Evropska agencija za zdravila ima posebne mehanizme in postopke za proračunski nadzor. Uprava, sestavljena iz predstavnikov držav članic, Komisije in Evropskega parlamenta, sprejme proračun (člen 66(f) Uredbe (ES) št. 726/2004) in interne finančne določbe (člen 66(g)). Evropsko računsko sodišče vsako leto pregleda izvrševanje proračuna (člen 68.3).

Kar zadeva goljufije, korupcijo in druge nezakonite dejavnosti, se za Agencijo brez omejitev uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). Poleg tega je bila 1. junija 1999 že sprejeta odločba o sodelovanju z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (EMEA/D/15007/99).

Sistem obvladovanja kakovosti, ki ga uporablja Agencija, podpira stalen nadzor, katerega cilj je zagotoviti, da se izvajajo pravilni postopki ter da so ti postopki in politike primerni in učinkoviti. V okviru tega sistema se vsako leto izvede več internih revizij.

PRILOGA: podrobnosti izračuna

Uvod

Predlagana ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga temelji na dejstvu, da bosta zakonodajna predloga, če bosta sprejeta, omogočila, da Evropska agencija za zdravila (EMEA) prvič zaračunava pristojbine za dejavnosti farmakovigilance. Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga in izračuni v tej prilogi kažejo, da se bodo vsi stroški, povezani z dejavnostmi, ki izhajajo iz zakonodajnega predloga, povrnili s pristojbinami. Na tej podlagi je iz izračuna v tej prilogi mogoče sklepati, da se ne pričakuje, da bodo imeli predlagani ukrepi večji finančni vpliv na proračun Skupnosti.

Dejavnosti farmakovigilance in vzdrževanja so obsegale 13,5 % človeških virov Agencije (pribl. 70 EPDČ) in 14,54 % stroškov Agencije (25,2 milijona EUR, vključno s podpornimi storitvami). Evropska agencija za zdravila je določila (osnutek stroškov za leto 2007) povprečni strošek 1 ekvivalenta polnega delovnega časa (EPDČ) osebja AD za Agencijo v Londonu v naslednji višini: plača: 112 113 EUR ter plača in režijski stroški: 161 708 EUR.

Za ocene Skupnosti bo treba plačati poročevalce, ki bodo plačilo prejeli prek Agencije. Domnevali smo, da bo 50 % prihodka iz pristojbin zadržala Agencija, 50 % pa se bo izplačalo poročevalcem.

Pristojbine, ki jih Agencija zaračunava farmacevtski industriji

V zvezi z določbami o farmakovigilanci se lahko izračunajo naslednje ocene pristojbin:

Napotitve farmakovigilance Skupnosti | Ocenjena, z zadnjimi podatki dopolnjena redna poročila o varnosti | Ocene študij Skupnosti | Ocene obvladovanja tveganja Skupnosti |

Število (leto) | 20 | 1 000 | 300 | 100 |

Ocenjena pristojbina | 72 800 EUR | 6 100 EUR | 6 100 EUR | 12 100 EUR |

Na podlagi zgornjih ocen bo dodatni letni prihodek Agencije iz pristojbin za farmakovigilanco znašal 10 596 000 EUR.

Plačila Agencije poročevalcem za ocene farmakovigilance Skupnosti

Po ocenah je treba za te znanstvene ocene plačati polovico pristojbine. Na tej podlagi se lahko izračunajo naslednje ocene plačil Agencije poročevalcem:

Napotitve farmakovigilance Skupnosti | Ocenjena, z zadnjimi podatki dopolnjena redna poročila o varnosti | Ocene študij Skupnosti | Ocene obvladovanja tveganja Skupnosti |

Število (leto) | 20 | 1 000 | 300 | 100 |

Ocenjeno plačilo poročevalcu | 36 400 EUR | 3 050 EUR | 3 050 EUR | 6 050 EUR |

Na podlagi zgornjih ocen bodo novi stroški Agencije za plačilo ocen poročevalcev znašali 6 230 100 EUR.

Spremljanje literature

Na podlagi ocen Agencije (3 dodatni informacijski analitiki, če je bila glavna dejavnost oddana v izvajanje zunanjim izvajalcem) in enega zasebnega podjetja za spremljanje literature[16] (533 333 EUR letno za 3 000 spremljanih sestavin, pri čemer se ta znesek podvoji, da se pokrije negotovost v zvezi s številom sestavin in podrobnih postopkov) lahko ocenimo, da se stroški Agencije povečajo za približno 1,56 milijona EUR na leto.

Nova struktura odbora za farmakovigilanco

Spremembe v strukturi odbora za farmakovigilanco Agencije (vključno z zamenjavo obstoječe delovne skupine) naj ne bi povzročile povečanja stroškov v primerjavi s trenutnimi stroški.

Spremenjene napotitve za farmakovigilanco Skupnosti

Število napotitev naj bi se gibalo v razponu od 10 do 30 na leto. Če uporabimo srednjo vrednost v tem razponu in domnevamo, da so stroški ocene/usklajevanja enakovredni varianti tipa II v centraliziranem postopku, znaša strošek Agencije za plačila poročevalcem v višini 20 x 36 400 EUR = 728 000 EUR in prihodek od pristojbin v višini 20 x 72 800 EUR = 1,46 milijona EUR.

Spremenjene določbe o preglednosti in obveščanju

To področje je ocenjeno na 646 832 EUR letno in vključuje 4,0 EPDČ za vodenje dokumentov in spletnih strani (vključno z obravnavanjem vprašanj zaupnosti in enim „vodjem za komunikacije“ za oblikovanje nujnih varnostnih sporočil).

Predviden je tudi enkraten strošek informacijske tehnologije v višini 1 000 000 EUR (glej naslednji oddelek o vplivu na splošni proračun za telematiko).

Nadzor Skupnosti nad neintervencijskimi študijami varnosti po pridobitvi dovoljenja za promet

Število protokolov, ki jih mora pregledati struktura odborov EU, lahko ocenimo na 300, pri čemer strošek znaša 485 124 EUR in vključuje 3 EPDČ za koordinacijo Agencije in začetno presejevanje. Na podlagi zgornjih ocen pristojbin bi ti postopki prinesli 1 830 000 EUR pristojbin iz industrije, od katerih bi se polovica izplačala poročevalcem, 915 000 EUR pa bi ostalo Agenciji.

Nadzor Skupnosti nad sistemom obvladovanja tveganja

Ocenjuje se, da naj bi Skupnost opravila 100 dodatnih ocen sistemov obvladovanja tveganja na leto. Če domnevamo, da so stroški ocene/usklajevanja enakovredni podaljšanju v centraliziranem postopku, bo strošek Agencije za plačila poročevalcem 100 x 6 050 EUR = 605 000 EUR, prihodek od pristojbin pa bo 100 x 12 100 EUR = 1,2 milijona EUR.

Izboljšave baze podatkov o farmakovigilanci Skupnosti

Predviden je dodaten enkraten strošek za človeške vire, strojno in programsko opremo v skupni višini 2 871 000 EUR (glej naslednji oddelek o vplivu na splošni proračun za telematiko).

Vodenje zbiranja in upravljanja podatkov o farmakovigilanci

Dodatni stroški osebja v višini 10 EPDČ za vodenje zbiranja in upravljanja podatkov o farmakovigilanci v podatkovni bazi s poslovnega vidika (obdelava neželenih učinkov zdravil) so ocenjeni na 1,62 milijona EUR.

Delitev dela v zvezi z ocenjevanjem z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil

Na podlagi zgornjih ocen pristojbin bi ti postopki prinesli 6 100 000 EUR pristojbin iz industrije, od katerih bi se polovica izplačala poročevalcem, 3 050 000 EUR pa bi ostalo Agenciji.

Proračun za telematiko

Trenutni programski proračun Agencije za „razvojne stroške“ telematike (kot so vključeni v glavni načrt za telematiko Agencije) predvideva:

Skupni letni proračun za IT (v milijonih EUR na eno decimalno mesto) | 12,6 | 11,9 | 13,1 | 13,1 | 12,8 | 10,4 | 74,1 |

Na podlagi informacij, ki jih je predložila Agencija, bodo določbe o preglednosti in obveščanju v predlogih pomenile enkratni strošek informacijske tehnologije v višini 1 milijon EUR, izboljšave baze podatkov o farmakovigilanci Skupnosti pa bodo povzročile enkraten strošek informacijske tehnologije v višini 2,87 milijona EUR.

Smiselno je zaprositi Agencijo, naj ponovno oblikuje programski proračun za enkratni znesek v višini 2,87 milijona EUR, potreben za bazo podatkov o farmakovigilanci Skupnosti, iz sedanjega proračuna za telematiko (s subvencijo iz katerega koli proračunskega presežka za leto 2008 ali brez nje) in naj pripravi izboljšano delovanje baze podatkov pred pričakovanim datumom začetka veljavnosti leta 2011. Enkratne stroške za preglednost in obveščanje (1 milijon EUR) je treba pokriti s pristojbinami (500 000 EUR leta 2012 in leta 2013).

Splošni vpliv na proračun Agencije

V izračunih se predvideva enkratno povečanje sredstev za Agencijo v višini 3,9 milijona EUR (postavitev evropskega spletnega portala za varnost zdravil in okrepitev delovanja podatkovne baze Eudravigilance) in stalni stroški v višini 10,1 milijona EUR na leto, vključno s plačili poročevalcem, 23 dodatnih EPDČ poleg sedanjega osebja Agencije, ki se ukvarja s farmakovigilanco (38-odstotno povišanje), in nekaj več kot 1 milijon EUR na leto za stroške spremljanja literature, ki ne zajemajo osebja.

Preglednost in obveščanje o varnosti zdravil | 1 000 000 | 4 | 646 832 |

Kodifikacija in nadzor študij varnosti po pridobitvi dovoljenja za promet | 3 | 485 124 | 915 000 | 1 830 000 |

Razvoj podatkovne baze Eudravigilance | 2 871 000* |

Obdelava podatkov o farmakovigilanci | 10 | 1 617 080 |

Spremljanje literature v Agenciji | 3 | 485 124 | 1 066 667 |

Delitev dela v zvezi z ocenjevanjem z zadnjimi podatki dopolnjenih rednih poročil | 3 | 485 124 | 3 050 000 | 6 100 000 |

Ocena sistema obvladovanja tveganja | 605 000 | 1 210 000 |

EPDČ | 5 | 23 | 23 | 23 | 23 | 23 |

Plače letno | 808 540 | 3 719 284 | 3 719 284 | 3 719 284 | 3 719 284 | 3 719 284 |

Drugi letni stroški | 1 066 667 | 1 066 667 | 1 066 667 | 1 066 667 | 1 066 667 |

Poročevalci | 5 298 000 | 5 298 000 | 5 298 000 | 5 298 000 | 5 298 000 |

Skupni stroški | 808 540 | 10 583 951 | 10 583 951 | 10 083 951 | 10 083 951 | 10 083 951 |

Prihodek od pristojbin | 0 | 10 596 000 | 10 596 000 | 10 596 000 | 10 596 000 | 10 596 000 |

Razlika |– 808 540 |12 049 |12 049 |512 049 |512 049 |512 049 | |Glede na predpostavke, vključene v ocene obsega del in prihodka od pristojbin, se lahko šteje, da je neto prihodek od leta 2012 naprej primeren, da zagotovi, da Agencija izvaja glavno nalogo farmakovigilance v zvezi z javnim zdravjem, čeprav se prihodek spreminja, nekateri stroški (na primer nekatere plače) pa so stalni. Številke niso bile indeksirane, ker so izravnane.

[1] UL L 136, 30.4.2004, str. 1.

[2] UL L 311, 28.11.2001, str. 67.

[3] Glej: http://ec.europa.eu/health/ph_overview/patient_safety/consultation_en.htm

[4] Glej: http://imi.europa.eu/documents_en.html

[5] Več projektov Skupnosti je namenjenih zagotavljanju vpogleda v izboljšanje farmakovigilance z analiziranjem, uporabo informacijske tehnologije, razpoložljivimi informacijami v elektronskih zdravstvenih zapisih, vključno s projekti, ki se sofinancirajo na podlagi 7. okvirnega raziskovalnega programa.

[6] Uredba (ES) št. 726/2004 temelji tudi na členu 152(4)(b), kar zadeva ureditev zdravil za veterinarsko uporabo, ki pa ne spada v področje uporabe trenutnih predlogov.

[7] http://ec.europa.eu/atwork/programmes/docs/clwp2008_en.pdf (glej stran 20).

[8] UL C , , str. .

[9] UL C , , str. .

[10] UL C , , str. .

[11] UL L 136, 30.4.2004, str. 1.

[12] UL L 311, 28.11.2001, str. 67.

[13] UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

[14] Nediferencirana sredstva, v nadaljnjem besedilu NS.

[15] http://ec.europa.eu/enterprise/pharmaceuticals/pharmacovigilance_acs/docs/acs_consultation_final.pdf

[16] Wolters Kluwer Health.

52008PC0664