(34)

Madžarska se je zavezala, da bo ustanovila organ za integriteto, katerega cilj bo okrepiti preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, nasprotij interesov in korupcije ter drugih nezakonitosti in nepravilnosti pri izvajanju kakršne koli finančne podpore Unije. Ustanovitev organa za integriteto, tj. novega organa v madžarskem kontekstu, je horizontalni ukrep, namenjen odpravi sistemskih kršitev načel pravne države v zvezi z javnim naročanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije. Zato je to eden od osrednjih popravnih ukrepov, ki jih je Madžarska predlagala za odpravo pomislekov, izraženih s strani Komisije.

(35)

Madžarska je v predlagani popravni ukrep vključila več elementov, ki jih je Komisija v času predložitve predloga Komisije pozitivno ocenila, zlasti glede: (i) namena in ciljev novega organa za integriteto, (ii) obsega njegovega mandata in širokih pooblastil, tudi za to, da javnim naročnikom naloži, naj začasno prekinejo razpise, pooblastili, da od upravnih preiskovalnih organov zahtevajo izvedbo preiskav, pooblastili za priporočanje izključitve določenih gospodarskih subjektov iz financiranja s strani Unije, pravico zahtevati sodni nadzor vseh odločitev organov v zvezi s postopki javnega naročanja, ki vključujejo kakršno koli podporo Unije (in so lahko predmet sodnega nadzora) itd.; (iii) pravil o imenovanju upravnega odbora organa za integriteto in sodelovanju z „odborom za upravičenost“ z namenom zagotoviti, da bo organ za integriteto popolnoma neodvisen. Madžarska se je poleg tega zavezala, da se bo organ za integriteto zanašal na dejstva, ugotovljena s sodnimi odločbami, in da se bo lahko obrnil na sodišča, njegove odločitve pa bodo predmet sodnega nadzora.

Zato se je Madžarska tudi zavezala, da bodo vsa sodišča na Madžarskem, ki obravnavajo civilne, upravne in kazenske zadeve, vključno s tistimi, ki so pomembne za zaščito finančnih interesov Unije, izpolnjevala zahteve glede neodvisnosti in nepristranskosti ter da bodo ustanovljena z zakonom v skladu s členom 19(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in ustreznim pravnim redom Unije. Madžarska se je tudi zavezala, da bo do 19. novembra 2022 naredila ključne izvedbene korake za ustanovitev organa za integriteto. Po predložitvi predloga Komisije Svetu je Madžarska 4. oktobra 2022 sprejela zakon o ustanovitvi organa za integriteto (Zakon št. XXVII iz leta 2022 o nadzoru uporabe proračunskih sredstev Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: zakon o organu za integriteto), ki je začel veljati 11. oktobra 2022. Nadaljnje spremembe zakona o organu za integriteto so bile uvedene kot del dveh osnutkov zakonov, ki sestavljata „sveženj o storitvah“ in sta bila državni skupščini predložena 15. novembra 2022, izglasovana pa 22. novembra 2022 in 7. decembra 2022. Kot je zahtevano v popravnem ukrepu, se je Madžarska v postopku, ki je privedel do sprejetja zakona o organu za integriteto, posvetovala s Svetom Evrope in OECD ter upoštevala nekatera priporočila. Madžarski organi so vzporedno z zakonodajnimi postopki 23. septembra 2022 začeli postopek izbire in imenovanja odbora za upravičenost, nato pa 14. oktobra 2022 še upravnega odbora organa za integriteto, katerega člani so bili dokončno imenovani do 4. novembra 2022. Prva uradna seja organa za integriteto je bila 18. novembra 2022.

(36)

Vendar, kot je Komisija po temeljiti oceni ugotovila v sporočilu z dne 30. novembra 2022 in potrdila 9. decembra 2022, regulativni okvir za organ za integriteto, kot je določen v zakonu o organu za integriteto, ne izpolnjuje nekaterih zavez, sprejetih v okviru popravnega ukrepa, in ga zato ni mogoče šteti za popolnoma učinkovitega in ustreznega v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092. Slabosti, tveganja in pomanjkljivosti popravnega ukrepa, ki ogrožajo učinkovitost in neodvisnost organa za integriteto ter njegovo zmožnost obravnavanja ugotovitev Komisije, so zlasti naslednje: (i) pomanjkanje jasnega pravila, v katerem bi bilo navedeno, da bo organ za integriteto ohranil svojo pristojnost, tudi ko Unija ne bo več financirala projekta; (ii) slabosti sistema sodnega nadzora nad odločitvami javnih naročnikov, ki ne upoštevajo priporočil organa za integriteto; (iii) slabosti postopka razrešitve; (iv) neposredna pooblastila organa za integriteto v primerjavi z njegovimi nadzornimi pooblastili, kar zadeva različne skupine prijaviteljev, in dejstvo, da ta organ nima pristojnosti za preverjanje prijav premoženjskega stanja članov vlade; (v) omejeno področje uporabe, povezano z dejstvom, da vsi „uradniki z visokim tveganjem“ niso vključeni v področje uporabe pooblastil, ki jih ima organ za integriteto glede preverjanja prijav premoženjskega stanja. Svet meni, da so iz teh razlogov, ki so podrobneje razloženi v sporočilu Komisije, ugotovljene pomanjkljivosti, zlasti tiste, ki omejujejo pooblastila organa za integriteto, tako hude, da resno ogrožajo zmožnost organa za integriteto, da odpravi sistemske kršitve načel pravne države v zvezi z javnim naročanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije.

(37)

Madžarska se je zavezala, da bo ustanovila projektno skupino za boj proti korupciji, katere naloga bo med drugim proučitev obstoječih protikorupcijskih ukrepov in priprava predlogov v zvezi z izboljšanjem preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja, pregona in sankcioniranja koruptivnih praks. Ključni element popravnega ukrepa se je nanašal na polno, strukturirano in učinkovito sodelovanje nevladnih akterjev, dejavnih na področju boja proti korupciji, skupaj z vladnimi predstavniki. Poleg tega se je Madžarska zavezala, da se bo med pripravo osnutka zakonodaje obsežno posvetovala z nacionalnimi in mednarodnimi deležniki, vključno s Komisijo. Madžarska se je zavezala, da bo sprejela ključne izvedbene korake, da bi do 30. septembra 2022 določila regulativni okvir za novo projektno skupino za boj proti korupciji. Skladno s popravnim ukrepom je v zadevnih določbah zakona o organu za integriteto navedeno, da bo 50 % članov nove projektne skupine za boj proti korupciji predstavljalo nevladne akterje in da bodo ti člani izbrani na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminatornega izbirnega postopka z objektivnimi merili, povezanimi s strokovnostjo in zaslugami. Po predložitvi predloga Komisije se je Madžarska posvetovala z OECD in Svetom Evrope ter poskrbela za ustanovitev nove projektne skupine za boj proti korupciji v okviru zakona o organu za integriteto. Nova projektna skupina za boj proti korupciji je bila končno ustanovljena 1. decembra 2022.

(38)

Ob upoštevanju tega razvoja dogodkov Svet na podlagi ocene Komisije meni, da je Madžarska sprejela ustrezne ključne izvedbene ukrepe in da regulativni okvir za novo projektno skupino za boj proti korupciji, kot je določen v zakonu o organu za integriteto, izpolnjuje zaveze, določene v popravnem ukrepu.

(39)

Madžarska se je zavezala, da bo do 30. septembra 2022 sprejela strategiji za boj proti goljufijam in korupciji, v katerih bodo opredeljene naloge subjektov, ki sodelujejo pri izvajanju kakršne koli finančne podpore Unije v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, nasprotjem interesov in korupcije. Zavezala se je tudi, da bo s 1. novembrom 2022 razširila osebno in stvarno področje uporabe prijav premoženjskega stanja. Ta popravni ukrep je horizontalne in sistemske narave, zato da omogoča boj proti korupciji in zagotavljanja preglednosti na političnem področju. Torej je eden od osrednjih popravnih ukrepov, ki jih je predlagala Madžarska.

(40)

Po predložitvi predloga Komisije je Madžarska sprejela več ukrepov, da bi izvedla ključne izvedbene korake za ta popravni ukrep. Madžarska je 30. septembra 2022 sprejela strategijo proti goljufijam in korupciji za programsko obdobje 2021–2027 ter za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost (sklep vlade 1470/2022). Strategija je bila nato spremenjena, nova različica pa je bila sprejeta in objavljena 15. novembra 2022 (s sklepom vlade 1540/2022, „strategija“). Državna skupščina je 25. oktobra 2022 sprejela zakon o prijavah premoženjskega stanja (zakon XXXI iz leta 2022), ki je z nekaterimi izjemami začel veljati 1. novembra 2022. Madžarska je 15. novembra 2022 v okviru svežnja o storitvah, sprejetega 7. decembra 2022, državni skupščini predložila predlog zakona o spremembi zakona o prijavah premoženjskega stanja.

(41)

V zvezi s strategijama za boj proti goljufijam in korupciji Komisija v svojem sporočilu z dne 30. novembra 2022 ugotavlja, da je kljub vsemu Madžarska izpolnila zaveze, določene v popravnem ukrepu, čeprav je zaradi sprejetja sprememb zamudila dogovorjeni rok. V zvezi s prijavami premoženjskega stanja Komisija ugotavlja, da se v skladu s popravnim ukrepom z zakonom o prijavah premoženjskega stanja osebno področje uporabe teh prijav razširja tudi na osebe, ki opravljajo visoke politične funkcije, in člane državne skupščine ter sorodnike, ki živijo v istem gospodinjstvu. Z zakonom se razširja še stvarno področje uporabe teh prijav, in sicer na celotno premoženje. Vendar na podlagi ocene Komisije še vedno obstajajo znatne slabosti, tveganja in pomanjkljivosti v regulativnem okviru za prijavo premoženjskega stanja, ki ga je vzpostavila Madžarska, zlasti: (i) obveznosti razkritja za nepremičnine, tudi premoženja zunaj jurisdikcije Madžarske, niso dovolj jasne, prav tako ni zagotovljena pravna varnost; (ii) obstajajo nejasnosti glede osebnega, stvarnega in časovnega področja uporabe prijave premoženjskega stanja, dohodka in ekonomskih interesov nekaterih vodstvenih delavcev, uradnikov in članov državne skupščine ter njihovih zakonskih ali zunajzakonskih partnerjev in otrok, ki živijo v istem gospodinjstvu; (iii) v zakonu o prijavah premoženjskega stanja ni izrecno omenjena vzpostavitev sistema prijav premoženjskega stanja, ki bodo vložene elektronsko v digitalni obliki in se bodo shranjevale v podatkovni zbirki, po kateri bo iskanje brezplačno in za katero ne bo potrebna registracija. Svet meni, da iz teh razlogov, ki so podrobneje razloženi v sporočilu Komisije, ugotovljene slabosti povzročajo morebitne praznine v pravu in posledično spodkopavajo učinkovitost popravnega ukrepa.

(42)

Madžarska se je zavezala, da bo zagotovila preglednost uporabe podpore Unije s strani fundacij za upravljanje premoženja v javnem interesu in v ta namen do 30. septembra 2022 spremenila ustrezni regulativni okvir. Po predložitvi predloga Komisije je državna skupščina sprejela zakonodajni akt o spremembi nekaterih zakonov v zvezi s fundacijami za upravljanje premoženja v javnem interesu, ki opravljajo dejavnost v javnem interesu, nacionalnimi davčnimi in carinskimi upravami ter pregledi Evropskega urada za boj proti goljufijam v povezavi z nadzorom porabe proračunskih sredstev Evropske unije (zakon XXIX iz leta 2022), ki je začel veljati 13. oktobra 2022.

(43)

V skladu s popravnim ukrepom so bile z zakonom XXIX iz leta 2022 uvedene spremembe, s katerimi se je področje uporabe pravil o javnem naročanju in nasprotju interesov razširilo tudi na fundacije za upravljanje premoženja v javnem interesu, ki opravljajo dejavnost v javnem interesu. Vendar regulativni okvir še vedno ne preprečuje, da bi bili uradniki na najvišji ravni, vključno z visokimi političnimi voditelji iz državne skupščine in madžarskih avtonomnih organov, člani upravnih odborov fundacij za upravljanje premoženja v javnem interesu, čeprav je Komisija to že večkrat zahtevala. Poleg tega je Madžarska 1. novembra 2022 ponovno uvedla možnost (kot izjemo od splošne prepovedi), da so visoki politični voditelji še kje drugje zaposleni proti plačilu, tudi v upravnih odborih fundacij za upravljanje premoženja v javnem interesu. Svet meni, da iz teh razlogov, ki so podrobneje razloženi v sporočilu Komisije, slabosti regulativnega okvira skupaj z novimi zakonodajnimi premiki potencirajo morebitno nasprotje interesov, ki naj bi ga s popravnim ukrepom odpravili, zaradi česar je ta okvir neustrezen za obravnavo pomislekov, ki jih je prvotno izpostavila Komisija.

(44)

Madžarska se je zavezala, da bo vzpostavila nov postopek sodnega nadzora v zvezi s posebnimi kaznivimi dejanji, povezanimi z izvajanjem javnih pooblastil ali upravljanjem javnega premoženja. Novi postopek mora v okviru popravnega ukrepa zagotavljati sodni nadzor nad odločitvijo tožilstva ali preiskovalnega organa o zavrnitvi prijave kaznivega dejanja ali končanju kazenskega postopka (tj. končanje kazenske preiskave brez obtožnice) v zvezi s koruptivnimi in s korupcijo povezanimi praksami. Novi postopek mora preiskovalnemu sodniku podeliti pooblastilo, da odredi začetek ali nadaljevanje kazenskega postopka. V okviru postopka bi lahko predloge vložile vse fizične in pravne osebe, razen javnih organov, kar bi lahko privedlo tudi do možnosti vložitve obtožnice pred sodiščem. Ta popravni ukrep je horizontalni ukrep, katerega cilj je z učinkovitostjo ukrepanja tožilstva odpraviti strukturne probleme na Madžarskem ter zagotoviti, da bodo v skladu s členom 325 PDEU sprejeti učinkoviti in odvračilni ukrepi, ki bodo omogočali zaščito finančnih interesov Unije. Zato je eden od osrednjih popravnih ukrepov, ki jih je Madžarska predlagala za odpravo pomislekov Komisije.

(45)

Madžarska je v predlagani popravni ukrep vključila več elementov, ki jih je Komisija ob predložitvi predloga Komisije pozitivno ocenila, denimo možnost, da pravni subjekti vložijo predlog za postopek sodnega nadzora, zajamčen privilegiran procesni položaj osebe, ki prijavi kaznivo dejanje, sklicevanje na dejstvo, da bo izključna pristojnost za obravnavo zadev v novem postopku dodeljena specializiranemu sodišču (tj. osrednjemu okrožnemu sodišču v Budi), sklicevanje na dejstvo, da bodo vsa sodišča in preiskovalni sodniki, vključeni v novi postopek, upoštevali člen 19(1) PEU in ustrezni pravni red Unije, ter razumen časovni okvir za postopek na splošno. Madžarska se je tudi zavezala, da bo naredila ključne izvedbene korake, da bi bile do 15. novembra 2022 sprejete in bi začele veljati potrebne spremembe zakonika o kazenskem postopku in ustrezne izvedbene uredbe. Po predložitvi predloga Komisije Svetu je državna skupščina 3. oktobra 2022 sprejela zakon o spremembi zakona XC iz leta 2017 o zakoniku o kazenskem postopku (v nadaljnjem besedilu: zakon o sodnem nadzoru), ki je začel veljati 15. novembra 2022 ter je bil po izmenjavi mnenj s Komisijo dodatno spremenjen in v spremenjeni različici sprejet 22. novembra 2022. Madžarska je začela predhodni pregled pred madžarskim ustavnim sodiščem, ki je ugotovilo, da je zakon o sodnem nadzoru v skladu z načelom monopola tožilstva, kot je določeno v madžarski ustavi. Komisiji je predložila tudi osnutke odlokov o določitvi izvedbenih uredb, potrebnih za uporabo novega postopka nadzora, in se zavezala, da jih bo nemudoma sprejela in tako zagotovila, da začnejo veljati 1. januarja 2023.

(46)

V zakonu o sodnem nadzoru je z uvedbo ustreznih sprememb zakonika o kazenskem postopku izpolnjenih več zavez, predlaganih v popravnih ukrepih. Komisija je pozdravila tudi dodatne ukrepe, ki jih je Madžarska sprejela v okviru spremembe zakona o sodnem nadzoru, denimo pooblastilo organa za integriteto, da vloži predlog za revizijo ali ponovno revizijo, in ukinitev pooblastila generalnega državnega tožilca, da vloži izredno pravno sredstvo zoper odločitve. Vendar, kot je pokazala ocena Komisije, se s posebnimi določbami zakona o sodnem nadzoru v ta postopek uvaja polje proste presoje, ki bi se lahko uporabilo za vplivanje na izid v povezavi s predlogom za revizijo ali pregon, kar bi ogrozilo učinkovitost in splošno ustreznost popravnega ukrepa. Zlasti (i) v pravilih, ki se uporabljajo, ni jasno navedeno, kakšne so za javnega tožilca pravne posledice sodne odločbe, s katero se njegova odločba v povezavi s predlogom za revizijo razveljavi. Ker ni zagotovljeno, da bodo odločbe, izdane v okviru sodnega nadzora, ustrezno upoštevane s pravilnim ukrepanjem tožilstva, diskrecijska pravica, ki jo ima tožilec, resno ogroža učinkovitost in s tem ustreznost popravnega ukrepa. Poleg tega (ii) se za zadeve, v zvezi s katerimi se lahko vloži predlog za pregon, v zakonu o sodnem nadzoru zahteva, da sodišče, ki presoja, razlog za predlog za pregon preuči in camera in brez zaslišanja, kar je dodatke predhodni preučitvi formalnih razlogov, ugotovljenih v sklopu novega postopka.

Glede na oceno Komisije in v njej navedene razloge taka preučitev razloga za predlog za pregon, ki jo opravi sodišče, ki presoja, pomeni vsebinsko filtriranje, ki bi lahko anticipiralo ali preprečilo meritorno sodbo, ne da bi bilo možno, da se v zvezi z zadevo zahtevajo dokazi in zaslišuje. To pa je nepotrebno in spodkopava učinkovitost popravnega ukrepa. V zakonu o sodnem nadzoru tudi ni pojasnjeno časovno področje uporabe novih pravil, zlasti pa ni razloženo, da se bo novi postopek uporabljal tudi za (nezastarana) kazniva dejanja, storjena pred 1. januarjem 2023. Svet meni, da so iz teh razlogov in razlogov, ki so podrobneje razloženi v sporočilu Komisije, ugotovljene slabosti tako resne, da resnično oslabijo ustreznost popravnega ukrepa za obravnavo vprašanja neučinkovitih preiskav, pregona in sankcioniranja kaznivih dejanj na področju javnega premoženja.

(47)

Madžarska se je zavezala, da bo okrepila revizijske in nadzorne mehanizme, da bi zagotovila ustrezno uporabo podpore Unije, in sicer bo v ta namen v zadevno nacionalno zakonodajo vključila določbe za okrepitev pravil in postopkov za učinkovitejše preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotja interesov pri uporabi sredstev Unije v skladu s členom 61 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (4), vključno z učinkovitim nadzornim mehanizmom glede veljavnosti izjav o nasprotju interesov. Po predložitvi predloga Komisije je Madžarska sprejela več ukrepov, da bi izvedla ključne izvedbene korake za ta popravni ukrep. Konkretno je državna skupščina sprejela in dodatno spremenila zakon XXVIII iz leta 2022, s katerim je bil v sklopu urada predsednika vlade ustanovljen direktorat za notranjo revizijo in integriteto (DIAI), ki sta mu bila s tem zakonom zagotovljena neodvisnost in učinkovitost. Sveženj o storitvah je vključeval tudi predlog zakona o spremembi regulativnega okvira, ki ureja delovanje generalnega direktorata za revizijo evropskih skladov (EUTAF). Poleg tega je Madžarska na podlagi sporočila Komisije z dne 30. novembra 2022 in tam navedenih razlogov sprejela vladni odlok 373/2022, novelo odloka 374/2022 in vladni odlok 463/2022 o okrepitvi pravil in postopkov za učinkovitejše preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotja interesov, zato Svet meni, da je naredila ključne izvedbene korake in da zadevna zakonodajna besedila izpolnjujejo zaveze, določene v popravnem ukrepu.

(48)

Madžarska se je zavezala, da bo do 31. decembra 2022 delež razpisnih postopkov, ki se financirajo iz sredstev Unije in so se v letu 2022 zaključili z eno samo ponudbo, zmanjšala pod 15 %, merjeno z metodologijo pregleda enotnega trga. Ključni izvedbeni korak pri tem ukrepu je bil, da EUTAF do 30. septembra 2022 opravi prvo revizijo skladnosti z metodologijo pregleda enotnega trga. Madžarska je poročilo predložila 7. oktobra 2022; revidirano končno različico, potem ko je Komisija dala svoje pripombe, pa 3. novembra. Pri reviziji je bilo ugotovljeno, da je bila uporabljena metodologija ustrezna in v skladu z metodologijo, uporabljeno pri pregledu enotnega trga, z eno izjemo, za katero je EUTAF oblikoval priporočilo. Svet na podlagi sporočila Komisije z dne 30. novembra 2022 in v njej navedenih razlogov meni, da je Madžarska sprejela ključni izvedbeni korak, kot zahteva popravni ukrep.

(49)

Madžarska se je zavezala, da bo do 30. septembra 2022 razvila novo orodje za spremljanje in poročanje, s katerim se bo meril delež postopkov javnega naročanja, ki se zaključijo z eno samo ponudbo in ki se financirajo iz nacionalnih sredstev ali podpore Unije ali obeh. Madžarska je po predložitvi predloga Komisije sprejela več ukrepov, da bi izvedla ključne izvedbene korake iz tega popravnega ukrepa. Predvsem je razvila novo orodje za spremljanje in poročanje, za katerega je bilo v reviziji ugotovljeno, da deluje, da je funkcionalno in da je z njim mogoče spremljati delež postopkov javnega naročanja, zaključenih z eno samo ponudbo. V skladu s popravnim ukrepom bo orodje za poročanje nadalje razvito do 31. decembra 2022, tako da bo vključevalo podatke o geografskih označbah. Svet na podlagi sporočila Komisije z dne 30. novembra 2022 in v njej navedenih razlogov meni, da je Madžarska sprejela ključne izvedbene korake ter da je bilo razvito delujoče orodje za poročanje o postopkih z eno ponudbo, kot zahteva popravni ukrep.

(50)

Da bi povečala preglednost javnega naročanja, se je Madžarska zavezala, da bo na spletni strani elektronskega sistema javnega naročanja ustvarila in objavila zbirko podatkov z informacijami o vseh obvestilih o oddaji naročil v postopkih javnega naročanja v strukturirani obliki, vključno s podatki o identifikacijskih številkah podjetij ter imeni vsakega posameznega člana konzorcija in podizvajalcev. Zbirka podatkov se bo redno posodabljala in bo brezplačno na voljo javnosti. Madžarska je po predložitvi predloga Komisije obvestila Komisijo, da je bila zbirka podatkov z zahtevanimi funkcijami ustvarjena pred 30. septembrom 2022. Svet na podlagi ocene funkcij nove zbirke podatkov, ki jo je dala Komisija, meni, da je Madžarska sprejela ustrezni ključni izvedbeni korak za ta ukrep in ga tudi izpolnila.

(51)

Da bi izpolnila svojo zavezo, da bo do 30. septembra 2022 razvila okvir za merjenje uspešnosti za oceno učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti javnih naročil ter zagotovila, da bo začel delovati do 30. novembra 2022, je Madžarska 5. septembra 2022 sprejela sklep vlade 1425/2022. Madžarska je 30. novembra 2022 na spletnem mestu EPS objavila dokument, v katerem je naveden okvir za merjenje smotrnosti. Svet na podlagi ocene okvira iz sklepa vlade 1425/2022, ki jo je dala Komisija, meni, da je Madžarska sprejela ustrezen ključni izvedbeni korak in izpolnila svoje zaveze za ta ukrep.

(52)

Kar zadeva pomisleke glede zmožnosti Madžarske, da izboljša preverjanja nasprotij interesov v zvezi z uporabo sredstev Unije, se je Madžarska zavezala, da bo uvedla postopke za sistematično in razširjeno uporabo vseh funkcij enotnega orodja za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja (ARACHNE), ki ga Komisija da na voljo državam članicam za kakršno koli podporo Unije ter za vsa programska obdobja, da bi tako učinkovito preprečevala in odkrivala nasprotja interesov, goljufije, korupcijo, dvojno financiranje in druge nepravilnosti. Madžarska vlada je 30. septembra 2022 sprejela vladni odlok 373/2022 in novelo odloka 374/2022, ki sta začela veljati na isti dan in ki vsebujeta določbe za zagotovitev, da se bodo določeni podatki redno zagotavljali orodju ARACHNE. Na isti dan je bil tudi orodju ARACHNE zagotovljen prvi sklop podatkov. Svet na podlagi ocene Komisije, da so v vladnem odloku 373/2022 in noveli odloka 374/2022 določena podrobna pravila za sistematično in učinkovito uporabo orodja ARACHNE, meni, da je Madžarska sprejela ustrezen ključni izvedbeni korak in izpolnila svoje zaveze za ta ukrep.

(53)

Madžarska se je zavezala, da bo okrepila sodelovanje z uradom OLAF ter v ta namen imenovala pristojni nacionalni organ, ki bo uradu OLAF pomagal pri izvajanju pregledov na kraju samem na Madžarskem, kadar bo gospodarski subjekt, ki se pregleduje, zavrnil sodelovanje. Zavezala se je tudi, da bo uvedla odvračilne finančne sankcije, ki se naložijo, če gospodarski subjekt zavrne sodelovanje z uradom OLAF za namene pregledov na kraju samem in inšpekcij urada OLAF. Po predložitvi predloga Komisije je nacionalna skupščina 4. oktobra 2022 sprejela Zakon št. XXIX iz leta 2022, s katerim je bila spremenjena veljavna zakonodaja, tako da je bila nacionalna davčna in carinska uprava imenovana za pristojni nacionalni organ, ki bo pomagal uradu OLAF, in so bile uvedene odvračilne finančne sankcije, ki se naložijo, če gospodarski subjekt zavrne sodelovanje z uradom OLAF. Svet na podlagi ocene Komisije meni, da je Madžarska sprejela ustrezne ključne izvedbene korake in izpolnila svoje zaveze za ta ukrep.

(54)

Madžarska se je v okviru sklopa popravnih ukrepov zavezala, da bo do 31. oktobra 2022 sprejela zakonodajni akt, s katerim bo zagotovljena večja preglednost javne porabe, saj bo v njem določena obveznost vseh javnih organov, da v centralnem registru proaktivno objavljajo vnaprej določen sklop informacij o porabi javnih sredstev. Po predložitvi predloga Komisije je nacionalna skupščina 8. novembra 2022 sprejela Zakon št. XL iz leta 2022, ki je bil nato 22. novembra 2022 spremenjen kot del svežnja o storitvah. Dodatna sprememba določb o uvedbi dodatnega upravnega postopka za preglednost je bila sprejeta 7. decembra 2022. V oceni Komisije je bilo ugotovljeno, da je Madžarska sprejela potrebne ključne izvedbene korake, čeprav je prišlo do zamude pri začetku njihovega izvajanja. Vendar ob upoštevanju ocene Komisije, kot je bila posodobljena 9. decembra 2022, ostaja pomanjkljivost v regulativnem okviru, ki omejuje njegovo učinkovitost; zlasti v njem ni obveznosti za vse javne naročnike, da objavijo informacije, če v minimalnem naboru podatkov, ki jih je treba naložiti v centralni register, ni podatkov o „odgovornem organu“ za javne izdatke, javnem naročniku ali ponudnikih storitev, dobaviteljih in ponudnikih zmogljivosti.

(55)

Povzeti je mogoče, da je Madžarska sprejela več ukrepov za izvedbo (zakonodajnih in nezakonodajnih) ključnih izvedbenih korakov iz priloge k obrazložitvenemu memorandumu, ki je priložen predlogu Komisije, in za številne zaveze, ki jih je Madžarska sprejela s popravnimi ukrepi, se lahko šteje, da so izpolnjene, kot je opisano zgoraj. Te pozitivne ocene ne posegajo v nadaljnji razvoj dogodkov glede popravnih ukrepov, ki se morajo potrditi v praksi ali za katere je potrebno daljše obdobje izvajanja v skladu z zavezami, ki jih je sprejela Madžarska.

(56)

Vendar v več popravnih ukrepih ostajajo velike slabosti, tveganja in pomanjkljivosti. Precejšnje slabosti še naprej močno omejujejo ustreznost popravnih ukrepov horizontalne, strukturne in sistemske narave, ki so osrednjega pomena za odpravo sistemskih kršitev načel pravne države v zvezi z javnimi naročili, učinkovitostjo ukrepov tožilstva in bojem proti korupciji na Madžarskem. Te slabosti tako ogrožajo učinkovitost popravnih ukrepov kot celote.

(57)

Glede na horizontalno, strukturno in sistemsko naravo ukrepov, ki jih je še treba izpolniti, dejstvo, da je Madžarska zadovoljivo izpolnila več zavez v zvezi z drugimi specifičnimi popravnimi ukrepi, ni dovolj, da bi lahko odpravili ugotovljene kršitve načel pravne države in njihov morebitni učinek na proračun Unije ali tveganje zanj. Kot je Komisija pojasnila v posodobljeni oceni z dne 9. decembra 2022, je treba popravne ukrepe, razen popravnega ukrepa v zvezi s fundacijami za upravljanje premoženja v javnem interesu, oceniti kot celoto glede na njihovo splošno ustreznost za odpravo razmer ter na podlagi kvalitativne in ne le kvantitativne ocene.

(58)

Posledično bi bilo treba glede na zgornjo oceno zaključiti, da celota popravnih ukrepov, ki jih je priglasila Madžarska, kot so bili sprejeti ter glede na podrobnosti v njih, pa tudi zaradi negotovosti glede njihove uporabe v praksi, ne odpravlja ugotovljenih kršitev načel pravne države. Ugotovljeno je bilo, da do neizpolnjevanja prihaja pri sistemskih kršitvah, kar dovolj neposredno in pomembno vpliva na dobro finančno poslovodenje proračuna Unije in zaščito finančnih interesov Unije.

(59)

Ko Svet ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, sprejme ukrepe na ustrezni ravni za zagotovitev, da je proračun Unije zaščiten pred dejanskim ali morebitnim učinkom, ki ga imajo ugotovljene kršitve načel pravne države.

(60)

Glede na kršitve načel pravne države, ugotovljene v tem sklepu, in njihov znaten učinek na proračun Unije ter glede na to, da popravne ukrepe, ki jih je doslej sprejela Madžarska, zaznamujejo precejšnje slabosti, ki resno ogrožajo njihovo ustreznost za odpravo navedenih kršitev, Svet meni, da je posledično tveganje za proračun Unije še naprej visoko. Komisija je sprva presodila, da razumen približek tveganja za proračun ustreza 65 % sredstev zadevnih programov. Vendar pa bi bil ob upoštevanju števila in pomembnosti popravnih ukrepov, ki jih je Madžarska zadovoljivo izvedla, da bi odpravila ugotovljene kršitve načel pravne države, „razumen približek“, da bi tveganje za proračun določili v 55 % zadevnih programov. Poleg tega bi bilo treba v skladu z uvodno izjavo 18 uredbe o pogojenosti pri določanju ukrepov, ki jih je treba sprejeti, ustrezno upoštevati stopnjo sodelovanja zadevne države članice. Ko bodo ti programi potrjeni, bi bilo torej treba začasno ustaviti 55 % zavez iz njih. Ob upoštevanju stopnje sodelovanja Madžarske v postopku, katerega rezultat so izvedeni popravni ukrepi, je to stopnjo mogoče šteti za razumni približek učinku ugotovljenih kršitev načel pravne države na proračun Unije ali njihovim resnim tveganjem zanj in je torej sorazmerna glede na cilj zaščite proračuna Unije, kot je določen v uredbi o pogojenosti.

(61)

Kar zadeva izbiro med različnimi vrstami ukrepov iz člena 5 Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, Svet meni, da začasna ustavitev proračunskih obveznosti, izhajajočih iz zadevnih programov, ko bodo ti odobreni, zagotavlja učinkovito in pravočasno zaščito proračuna Unije, saj preprečuje, da bi kršitve načel pravne države, ugotovljene v tem sklepu, vplivale na proračunska sredstva, dodeljena zadevnim skladom. Hkrati začasna prekinitev proračunskih obveznosti Madžarski še vedno omogoča, da začne izvajati navedene programe v skladu z veljavnimi pravili ter tako ohrani cilje kohezijske politike in položaj končnih upravičencev. Poleg tega je v nasprotju z drugimi možnimi ukrepi začasna prekinitev proračunskih obveznosti začasne narave in nima dokončnih učinkov v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092. Ukrep se zato lahko odpravi na podlagi postopka, predvidenega v navedenem členu, brez izgube financiranja Unije, pod pogojem, da se stanje v dveh letih v celoti popravi. V skladu z načelom sorazmernosti izbrani ukrep torej zadostuje za zagotovitev zaščite proračuna Unije, hkrati pa je ob upoštevanju okoliščin primera najmanj omejujoč.

(62)

Kar zadeva ugotovljene kršitve v zvezi s skladi javnega interesa, regulativni okvir na Madžarskem zaznamujejo slabosti, kot je navedeno zgoraj, zaradi katerih ni bilo odpravljeno tveganje nasprotja interesov, ki naj bi ga obravnavali s popravnim ukrepom. Zaradi neustreznosti popravnega ukrepa resno tveganje za proračun Unije še naprej obstaja in ga je mogoče najbolje obravnavati s prepovedjo sklepanja novih pravnih obveznosti s katerim koli skladom javnega interesa in katerim koli subjektom, ki ga ti vzdržujejo, v okviru katerega koli programa v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Takšen ukrep ne vpliva na skupne dodelitve sredstev iz programov Unije v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, ki se lahko še vedno uporabljajo za druge subjekte, in zato zadostuje za zaščito proračuna Unije, hkrati pa je sorazmeren s tem, kar je nujno potrebno za doseganje navedenega cilja.

(63)

Na podlagi člena 5(2) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 ta sklep ne vpliva na obveznosti Madžarske glede izvajanja programov in skladov, ki jih zadeva ta sklep, in zlasti ne na njene obveznosti do končnih prejemnikov ali upravičencev, vključno z obveznostjo izvrševanja plačil na podlagi veljavnih sektorskih ali finančnih pravil. Madžarska mora Komisiji poročati o izpolnjevanju navedenih obveznosti vsake tri mesece od sprejetja tega sklepa.

(64)

Madžarska bi morala Komisijo redno obveščati o izvajanju popravnih ukrepov, h katerim se je zavezala, predvsem pa tistih, ki se morajo potrditi v praksi ali za katere je potrebno daljše obdobje izvajanja.

(65)

Komisija bi morala še naprej spremljati razmere na Madžarskem ter po potrebi izvajati svoja pooblastila v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092. Predvsem bi morala hitro oceniti vsako spremembo pri izvajanju popravnih ukrepov, ki jih je predlagala Madžarska, da bo lahko Svetu nemudoma predložila potrebne predloge za odpravo ukrepov v skladu s členom 7 Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092, če pogoji za njihovo sprejetje niso več izpolnjeni. Komisija bi morala Svet redno obveščati –