(1)

Regulativni okvir, ki ureja kohezijsko politiko Unije za obdobje 2021–2027 v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, z osredotočanjem sredstev Unije na zelene cilje prispeva k izpolnjevanju zavez Unije v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (5) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), v skladu s katerim se želi omejiti dvig temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo, in k ciljem Združenih narodov za trajnostni razvoj. Ta uredba bi morala izvajati eno od prednostnih nalog iz sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ in je del naložbenega načrta za trajnostno Evropo, ki prek mehanizma za pravični prehod v okviru kohezijske politike zagotavlja namensko financiranje, s katerim se obravnavajo socialni, gospodarski in okoljski stroški prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, v katerem se preostale emisije toplogrednih plinov izravnajo z enakovrednimi ponori.

(2)

Prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo je eden od najpomembnejših ciljev politike Unije. Evropski svet je 12. decembra 2019 podprl cilj, da Unija, skladno s cilji Pariškega sporazuma, do leta 2050 postane podnebno nevtralna. Čeprav bo boj proti podnebnim spremembam in razvrednotenju okolja, ki srednjeročno vsakemu od nas prinaša priložnosti in izzive, dolgoročno koristil čisto vsem, pa vse regije in države članice prehoda ne začenjajo na isti točki niti nimajo enakih zmogljivosti za odzivanje. Nekatere so naprednejše od drugih, prehod pa povzroča širše socialne, gospodarske in okoljske učinke za tiste regije, ki so močno odvisne od fosilnih goriv – zlasti premoga, lignita, šote in naftnega skrilavca – kot vira energije ali od industrije z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Tako stanje ustvarja tveganje, da bodo različni deli Unije, kar zadeva podnebne ukrepe, pri tem prehodu različno hitri, pa tudi, da se bodo razlike med regijami poglabljale, kar bi škodilo ciljem socialne, ekonomske in teritorialne kohezije.

(3)

Da bi bil prehod uspešen in družbeno sprejemljiv za vse, mora biti pravičen in vključujoč. Zato morajo Unija, države članice in njihove regije od vsega začetka upoštevati njegove socialne, gospodarske in okoljske učinke ter uporabiti vse možne instrumente za ublažitev negativnih posledic. V zvezi s tem ima proračun Unije pomembno vlogo.

(4)

Kot je določeno v evropskem zelenem dogovoru in naložbenem načrtu za trajnostno Evropo, bi moral mehanizem za pravični prehod dopolnjevati druge ukrepe v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027. Z združevanjem porabe proračuna Unije za podnebne in socialne cilje na regionalni ravni ter prizadevanjem za visoke socialne in okoljske standarde bi moral prispevati k obravnavi socialnih, gospodarskih in okoljskih posledic, zlasti za delavce, ki bodo prizadeti v prehajanju na podnebno nevtralno Unijo do leta 2050.

(5)

S to uredbo bi se moral vzpostaviti Sklad za pravični prehod (SPP), ki je eden od stebrov mehanizma za pravični prehod, ki se izvaja v okviru kohezijske politike. Cilji SPP so ublažiti škodljive vplive podnebnega prehoda s podpiranjem najbolj prizadetih območij in zadevnih delavcev ter spodbujati uravnotežen socialno-ekonomski prehod. Skladno z njegovim enotnim specifičnim ciljem bi morali ukrepi, ki jih podpira SPP, z ublažitvijo negativnih posledic za zaposlovanje ter s financiranjem diverzifikacije in modernizacije lokalnega gospodarstva, neposredno prispevati k lajšanju učinka prehoda. Enotni specifični cilj SPP je s tem namenom opredeljen in naveden na isti ravni kot cilji politike iz Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(6)

Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot strategije Unije za trajnostno rast in glede na pomen obvladovanja podnebnih sprememb skladno z zavezami, ki jih je Unija prevzela v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma in s cilji Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bi moral SPP prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in okoljske trajnostnosti ter k uresničitvi cilja, da se 30 % vseh odhodkov proračuna Unije porabi za podpiranje podnebnih ciljev, ter, ob upoštevanju obstoječih prekrivanj med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti, k ambiciji, da se za cilje na področju biotske raznovrstnosti v letu 2024 nameni 7,5 % letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira, v letih 2026 in 2027 pa 10 %. Financiranje iz lastnih sredstev SPP je dodatno naložbam, ki so potrebne za doseganje splošnega cilja, da se 30 % proračunskih odhodkov Unije nameni za podnebne cilje. Ta sredstva bi morala skupaj s sredstvi, prostovoljno prerazporejenimi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta (8), v celoti prispevati k doseganju tega cilja. V tem okviru bi moral SPP podpirati dejavnosti, pri katerih se spoštujejo podnebni in okoljski standardi ter prednostne naloge Unije in ki ne škodujejo bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ter zagotavljajo prehod na nizkoogljično gospodarstvo na poti doseganja podnebno nevtralne Unije do leta 2050.

(7)

Sredstva iz SPP bi morala dopolnjevati sredstva, ki so na voljo v okviru kohezijske politike.

(8)

Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo predstavlja izziv za vse države članice. Posebej zahteven bo za tiste države članice, ki so bile do nedavnega ali so še vedno močno odvisne od fosilnih goriv ali industrijskih dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov, katere je treba zaradi prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo postopno opustiti ali prilagoditi, in ki za to nimajo zadostnih finančnih sredstev. SPP bi torej moral zajemati vse države članice, pri razdelitvi njegovih finančnih sredstev pa bi se bilo treba osredotočiti na območja, ki jih bo proces podnebnega prehoda najbolj prizadel, ter upoštevati sposobnost držav članic za financiranje naložb, potrebnih za soočanje s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo.

(9)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so navedena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) in določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega upravljanja, finančnih instrumentov, proračunskih jamstev, finančne pomoči in povračila zunanjim strokovnjakom, obenem pa urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(10)

Da se zagotovi učinkovita uporaba sredstev SPP, bi moral biti dostop do SPP za tiste države članice, ki se še niso zavezale k uresničitvi cilja, da Unija skladno s cilji Pariškega sporazuma do leta 2050 postane podnebno nevtralna, omejen na 50 % nacionalnih dodelitev, preostalih 50 % pa bi moralo biti na voljo za načrtovanje programov ob prevzetju takšne zaveze. Da bi zagotovili pravičnost in enako obravnavo držav članic, bi morali v primeru, da se država članica do 31. decembra katerega koli leta, začenši z letom 2022, ni zavezala k uresničitvi cilja, da Unija do leta 2050 postane podnebno nevtralna, proračunsko obveznost za predhodno leto v naslednjem letu v celoti sprostiti.

(11)

V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 (11) in v mejah tam dodeljenih sredstev bi bilo treba z izvajanjem ukrepov za okrevanje in odpornost v okviru SPP obravnavati posledice krize zaradi COVID-19, ki so brez primere. Zadevna dodatna sredstva bi bilo treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz navedene uredbe.

(12)

Ta uredba bi morala opredeliti vrste naložb, za katere bi lahko dovolili podporo za odhodke iz SPP. Vse podprte dejavnosti bi se morale izvajati ob polnem spoštovanju podnebnih, okoljskih in socialnih zavez ter prednostnih nalog Unije. Seznam naložb bi moral vključevati tudi naložbe, s katerimi bi v skladu z ustreznimi strategijami pametne specializacije pri lokalnih gospodarstvih, po potrebi tudi trajnostnem turizmu, spodbujali endogeni potencial rasti in jih na ta način podpirali. Naložbe morajo biti, če upoštevamo vse cilje evropskega zelenega dogovora, dolgoročno trajnostne. Financirani projekti bi morali prispevati k prehodu na trajnostno, podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, vključno z ukrepi za bolj učinkovito rabo virov. Sežiganje odpadkov ne bi smelo prejemati podpore, saj ima tovrstna dejavnost v hierarhiji odpadkov v okviru krožnega gospodarstva nižje mesto. Upravičene bi morale biti svetovalne storitve, če prispevajo k izvajanju ukrepov, ki jih podpira SPP. Renaturacija območij, razvoj zelene infrastrukture in gospodarjenje z vodami bi se morali podpreti v okviru projekta sanacije tal za rabo. Pri podpiranju ukrepov za energetsko učinkovitost bi SPP moral podpirati naložbe kot so tiste, ki prispevajo k zmanjšanju energetske revščine, predvsem z izboljšanjem energetske učinkovitosti stavbnega fonda. SPP bi moral tudi podpirati razvoj inovativnih tehnologij za shranjevanje energije.

(13)

Da bi zaščitili državljane, ki so do podnebnega prehoda najbolj ranljivi, bi moral SPP zajemati tudi izpopolnjevanje in prekvalifikacijo prizadetih delavcev, vključno z njihovim usposabljanjem, ne glede na to, ali so še vedno zaposleni ali pa so zaradi prehoda izgubili službo. SPP bi jim moral pomagati, da se prilagodijo novim zaposlitvenim možnostim. Prav tako bi moral SPP iskalcem zaposlitve zagotavljati vse ustrezne oblike podpore, med drugim pomoč pri iskanju zaposlitve in dejavnem vključevanju na trg dela. SPP bi moral v regiji, zajeti v območnem načrtu za pravični prehod, podpirati vse iskalce zaposlitve, ki so izgubili službo v sektorjih, prizadetih zaradi prehoda, tudi če delavci, ki so bili odpuščeni, ne prebivajo v tej regiji. Ustrezno pozornost bi bilo treba nameniti državljanom, ki jim grozi energetska revščina, zlasti pri izvajanju ukrepov za energetsko učinkovitost, namenjenih izboljšanju razmer na področju socialnih stanovanj.

(14)

Omogočiti bi bilo treba podporo za dejavnosti na področju izobraževanja in socialnega vključevanja, pa tudi podporo za socialno infrastrukturo za potrebe ustanov za varstvo otrok in oskrbo starejših ter v centrih za usposabljanje, pod pogojem, da so te dejavnosti ustrezno utemeljene v območnih načrtih za pravični prehod. Glede oskrbe starejših bi bilo treba vztrajati pri načelu spodbujanja oskrbe v skupnosti. Socialne in javne storitve na teh področjih bi lahko dopolnjevale naložbeno mešanico. Vsakršno podporo na teh področjih, pri kateri bi morali upoštevati cilje evropskega stebra socialnih pravic, bi bilo treba v območnih načrtih za pravični prehod ustrezno utemeljiti.

(15)

Da bi obravnavali poseben položaj in vlogo, ki ju imajo ženske pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo, bi bilo treba spodbujati enakost spolov. Udeležba žensk na trgu dela in njihovo podjetništvo ter enako plačilo imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju enakih možnosti. SPP bi moral posebno pozornost nameniti tudi ranljivim skupinam, ki zaradi škodljivih vplivov prehoda še posebej trpijo, kot so invalidni delavci. Ohraniti je treba identiteto rudarskih skupnosti ter zaščititi kontinuiteto preteklih in prihodnjih skupnosti. To pomeni, da je treba posebno pozornost nameniti njihovi materialni in nematerialni rudarski dediščini, vključno z njihovo kulturo.

(16)

Da bi okrepili gospodarsko diverzifikacijo območij, na katere vpliva prehod, bi moral SPP zagotavljati podporo podjetjem in gospodarskim deležnikom, tudi s podpiranjem produktivnih naložb v mikro, mala in srednja podjetja (12) (MSP). Produktivne naložbe bi bilo treba razumeti kot naložbe v osnovna sredstva ali nematerialna sredstva podjetij z namenom proizvodnje blaga in zagotavljanja storitev, s čimer se prispeva k bruto investicijam in zaposlovanju. Pri podjetjih, ki niso MSP, bi bilo treba produktivne naložbe podpreti le, če so potrebne, ker z ustvarjanjem ali zaščito znatnega števila delovnih mest blažijo njihovo izgubo, ki je posledica prehoda, in če ne vodijo k premestitvi ali iz nje ne izvirajo. Naložbe v obstoječe industrijske obrate, vključno s tistimi, ki jih zajema sistem Unije za trgovanje z emisijami, bi morale biti dovoljene, če prispevajo k prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo Unije do leta 2050 in so precej pod ustreznimi referenčnimi vrednostmi, določenimi za brezplačno dodelitev na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13), in če omogočijo zaščito znatnega števila delovnih mest. Vsako tako naložbo bi bilo treba ustrezno utemeljiti v ustreznem območnem načrtu za pravični prehod. Da bi zaščitili celovitost notranjega trga in kohezijske politike, bi morala biti podpora podjetjem skladna s pravili Unije o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU, zlasti pa bi morala biti podpora za produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, omejena na podjetja, ki se nahajajo na območjih, opredeljenih za namene točk (a) in (c) člena 107(3) PDEU kot območja, ki prejemajo pomoč.

(17)

Da bi zagotovili prožnost pri načrtovanju sredstev SPP v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, bi moralo biti možno pripraviti samostojen program SPP ali sredstva SPP načrtovati znotraj ene ali več namenskih prednostnih nalog v okviru programa, ki ga podpira ESRR, ESS+ ali Kohezijski sklad. V skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 bi lahko sredstva SPP prostovoljno okrepili z dopolnilnimi sredstvi iz ESRR in ESS+. V takem primeru bi morali biti zadevni zneski, prerazporejeni iz ESRR in ESS+, skladni z vrsto operacij, določenih v območnih načrtih za pravični prehod.

(18)

Podpora SPP bi morala biti pogojena s tem, da se na določenem območju učinkovito izpelje proces prehoda za dosego podnebno nevtralnega gospodarstva. V zvezi s tem bi morale države članice v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) 2021/1060 o partnerstvu, v sklopu socialnega dialoga z ustreznimi deležniki in v sodelovanju z njimi ter ob podpori Komisije pripraviti območne načrte za pravični prehod s podrobnim opisom procesa prehoda, dosledno upoštevajoč svoje celovite nacionalne energetske in podnebne načrte. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti platformo za pravični prehod, ki bi na podlagi obstoječe platforme za premogovniške regije v prehodu omogočila dvostransko in večstransko izmenjavo pridobljenih izkušenj in najboljših praks v vseh prizadetih sektorjih. Države članice bi morale zagotoviti, da so občine in mesta vključeni v izvrševanje sredstev SPP in da se v tem kontekstu upoštevajo njihove potrebe.

(19)

V območnih načrtih za pravični prehod bi bilo treba opredeliti najbolj prizadeta območja, na katera bi morala biti osredotočena podpora SPP, in opisati specifične ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti za uresničitev energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2030 in za dosego podnebno nevtralnega gospodarstva Unije do leta 2050, zlasti kar zadeva preureditev ali zaprtje obratov, v katerih se proizvajajo fosilna goriva ali izvajajo druge dejavnosti z visoko intenzivnostjo toplogrednih plinov. Navedena območja bi morala biti natančno opredeljena in ustrezati ravni 3 po skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: regije na ravni NUTS 3), kakor je bila vzpostavljena z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ali biti del teh regij. V načrtih bi bilo treba na način, ki bo zagotavljal koherenten razvoj na podnebne spremembe odpornih gospodarskih dejavnosti, skladnih tudi s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo in cilji evropskega zelenega dogovora, opisati izzive in potrebe navedenih območij, upoštevajoč tveganje depopulacije, ter na ravni upravičencev načrta opredeliti, kakšna vrsta operacij je potrebna, da bi prispevali k ustvarjanju delovnih mest. Kadar so taka območja opredeljena, bi bilo treba dodatno pozornost nameniti posebnostim otokov, otoških območij in najbolj oddaljenih regij, v katerih je zaradi geografskih in socialno-ekonomskih značilnosti morda potreben drugačen pristop za podporo procesu prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo. Finančno podporo iz SPP bi morale prejeti le naložbe, ki so v skladu z načrti za prehod. Območni načrti za pravični prehod bi morali biti del programov, ki so, odvisno od primera, podprti v okviru ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada oziroma SPP, ki jih odobri Komisija.

(20)

Da bi bila uporaba sredstev SPP bolj usmerjena v rezultate, bi bilo treba Komisiji v skladu z načelom sorazmernosti omogočiti, da v primeru, da v znatni meri ne bi bili doseženi cilji, določeni za specifični cilj SPP, uporabi finančne popravke.

(21)

Da bi zagotovili ustrezen finančni okvir za SPP, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev letne razdelitve razpoložljivih sredstev po državah članicah.

(22)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotavljanja podpore ljudem, gospodarstvu in okolju na območjih, ki se pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo soočajo z gospodarsko in socialno preobrazbo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi razlik v stopnjah razvitosti različnih območij in zaostalosti območij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih sredstev držav članic in območij, temveč se zaradi potrebe po koherentnem izvedbenem okviru, ki bi zajemal več skladov Unije v okviru deljenega upravljanja lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(23)

Da bi se ta uredba sprejela po začetku programskega obdobja in ob upoštevanju dejstva, da bi bilo treba SPP izvajati usklajeno in harmonizirano, ter da bi se omogočilo njeno takojšnje izvajanje, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –