Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32019R0907

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/907 z dne 14. marca 2019 o uvedbi skupnega preizkusa usposobljenosti za učitelje smučanja na podlagi člena 49b Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij (Besedilo velja za EGP.)

C/2019/1935

OJ L 145, 4.6.2019, p. 7–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2019/907/oj

4.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/7


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/907

z dne 14. marca 2019

o uvedbi skupnega preizkusa usposobljenosti za učitelje smučanja na podlagi člena 49b Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (1) in zlasti člena 49b(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Trenutno za učitelje smučanja velja načelo vzajemnega priznavanja kvalifikacij na podlagi Direktive 2005/36/ES. Z uvedbo skupnega preizkusa usposobljenosti za učitelje smučanja bi se uvedlo avtomatično priznavanje nekaterih kvalifikacij učiteljev smučanja, da bi se imetnikom navedenih kvalifikacij omogočilo lažje gibanje med državami članicami. Skupni preizkus usposobljenosti bi bil eden od načinov za olajšanje mobilnosti učiteljev smučanja po vsej Uniji. Za učitelje smučanja, ki niso upravičeni do opravljanja skupnega preizkusa usposobljenosti ali ga niso uspešno opravili, bi se še naprej uporabljal splošni okvir za priznavanje kvalifikacij na podlagi Direktive 2005/36/ES.

(2)

Poklic učitelja smučanja ali izobraževanje in usposabljanje, ki vodita do kvalifikacije za učitelja smučanja, so regulirani v več kot tretjini držav članic, zato so zahteve iz člena 49b(2) Direktive 2005/36/ES izpolnjene.

(3)

Leta 2012 je memorandum o soglasju (v nadaljnjem besedilu: memorandum) o uvedbi pilotnega projekta za izdajo poklicne izkaznice učiteljem smučanja v Uniji podpisalo devet držav članic, in sicer Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Italija, Nemčija, Romunija, Španija in Združeno kraljestvo. Slovenija in Češka sta ga naknadno podpisali leta 2014. Z memorandumom so bile od datuma njegovega podpisa priznane pridobljene pravice učiteljev smučanja, ki so bili državljani navedenih držav članic podpisnic. V memorandumu je bilo določeno tudi, da sta uspešno opravljena preizkusa Eurotest in Eurosecurity osnovna pogoja za avtomatično priznanje kvalifikacije za učitelja smučanja med navedenimi državami članicami od datuma podpisa memoranduma. Da bi se zagotovila pravna varnost, je ta preizkusa primerno in razumno uporabiti kot podlago za vsebino skupnega preizkusa usposobljenosti, določbe, dogovorjene v memorandumu, pa upoštevati kot skupno podlago za to uredbo.

(4)

Vsak učitelj smučanja, zajet s to uredbo, bi moral biti sposoben zagotoviti, da smučarske tečaje varno in popolnoma samostojno izvaja v zasneženem gorskem okolju, razen na tistih območjih, kjer so potrebne tehnike gorništva. Da bi se zagotovila visoka kakovost poučevanja smučanja, bi zato morale kvalifikacije, ki zagotavljajo upravičenost kandidatov do opravljanja skupnega preizkusa usposobljenosti, vključevati tudi določeno didaktično znanje.

(5)

Udeležbo na tekmovanjih, ki jih vodi Fédération Internationale du Ski (mednarodna smučarska organizacija, v nadaljnjem besedilu: FIS), in vse točke FIS, pridobljene v okviru navedenih tekmovanj, bi bilo treba, kjer je primerno, upoštevati pri obravnavi prošnje za izvzetje v zvezi z delom I skupnega preizkusa usposobljenosti glede potrjevanja tehnične sposobnosti.

(6)

Zaradi pravne varnosti je treba priznati pridobljene pravice učiteljev smučanja, ki imajo poklicno izkaznico, izdano na podlagi memoranduma, in učiteljev smučanja, ki imajo kvalifikacijo iz Priloge I v državi članici, ki ni podpisnica memoranduma, kadar lahko dokažejo, da imajo zahtevane izkušnje kot učitelji smučanja pod posebnimi pogoji –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za vse državljane Unije, ki želijo opravljati poklic učitelja smučanja v državi članici, ki ni država članica, v kateri so pridobili kvalifikacijo iz Priloge I.

Člen 2

Vsebina

1.   Ta uredba določa vsebino skupnega preizkusa usposobljenosti ter pogoje, ki jih je treba izpolniti za opravljanje skupnega preizkusa usposobljenosti in uspešno opravljeni preizkus.

2.   Skupni preizkus usposobljenosti zajema preizkus, ki potrjuje tehnične sposobnosti učiteljev smučanja, in preizkus, ki potrjuje kompetence učiteljev smučanja, povezane z varnostjo, v skladu s pravili iz dela I oziroma dela II Priloge II.

Člen 3

Pristojni subjekti

V tej uredbi „pristojni subjekt“ pomeni vsak subjekt iz Priloge I, ki podeli kvalifikacijo, ki zagotavlja pravico do opravljanja skupnega preizkusa usposobljenosti v skladu s členom 5.

Člen 4

Načelo avtomatičnega priznavanja

1.   Države članice priznajo potrdila, izdana v skladu s členom 8, ki dokazujejo uspešno opravljeni skupni preizkus usposobljenosti. Vsak državljan Unije, ki ima tako potrdilo, izdano v eni državi članici, je upravičen do dostopa do poklicnih dejavnosti učiteljev smučanja v drugih državah članicah pod enakimi pogoji kot učitelji smučanja, ki so kvalifikacijo pridobili v navedenih državah članicah.

2.   Države članice priznajo potrdila, ki so v skladu s členom 8 izdana učiteljem smučanja s priznanimi pridobljenimi pravicami na podlagi člena 7. Vsak državljan Unije, ki ima tako potrdilo, izdano v eni državi članici, je upravičen do dostopa do poklicnih dejavnosti učiteljev smučanja v drugih državah članicah pod enakimi pogoji kot učitelji smučanja, ki so kvalifikacijo pridobili v navedenih državah članicah.

Člen 5

Opravljanje skupnega preizkusa usposobljenosti

Vsi državljani Unije, ki imajo kvalifikacijo iz Priloge I (2) ali se usposabljajo za njeno pridobitev, so upravičeni do opravljanja skupnega preizkusa usposobljenosti.

Člen 6

Izjeme

1.   Učitelji smučanja so brez poseganja v člen 5 izvzeti iz zahteve po uspešno opravljenem preizkusu, ki potrjuje tehnične sposobnosti, iz dela I Priloge II, kadar imajo kvalifikacijo iz Priloge I ali se usposabljajo za njeno pridobitev in:

(a)

lahko predložijo dokaz, da so v katerem koli petletnem obdobju v eni od tehničnih disciplin, tj. slalomu ali veleslalomu, prejeli najmanj 100 točk Fédération Internationale du Ski v alpskem smučanju za moške in najmanj 85 točk Fédération Internationale du Ski v alpskem smučanju za ženske, ali

(b)

so uspešno opravili preizkus Eurotest.

2.   Učitelji smučanja, ki so uspešno opravili preizkus Eurosecurity, so brez poseganja v člen 5 izvzeti iz zahteve po uspešno opravljenem preizkusu, ki potrjuje kompetence, povezane z varnostjo, iz dela II Priloge II, kadar imajo kvalifikacijo iz Priloge I ali se usposabljajo za njeno pridobitev.

3.   Tistim učiteljem smučanja, ki so v okviru skupnega preizkusa usposobljenosti uspešno opravili preizkus, ki potrjuje tehnične sposobnosti, iz dela I Priloge II ali preizkus, ki potrjuje kompetence, povezane z varnostjo, iz dela II Priloge II, ni treba znova opravljati tistega dela skupnega preizkusa usposobljenosti, ki so ga uspešno opravili.

Člen 7

Pridobljene pravice

1.   Za učitelje smučanja, ki imajo pred datumom začetka veljavnosti te uredbe poklicno izkaznico, izdano na podlagi memoranduma, velja načelo avtomatičnega priznavanja iz člena 4(2).

2.   Za učitelje smučanja, ki spadajo na področje uporabe te uredbe ter so uspešno opravili preizkusa Eurotest in Eurosecurity, velja načelo avtomatičnega priznavanja iz člena 4(2), kadar imajo tudi kvalifikacijo iz Priloge I.

3.   Za učitelje smučanja, ki so kvalifikacijo iz Priloge I pridobili v državi članici, ki ob začetku veljavnosti te uredbe ni bila podpisnica memoranduma, in lahko dokažejo, da so v petih letih neposredno pred začetkom veljavnosti te uredbe pridobili vsaj 200 dni poklicnih izkušenj, velja načelo avtomatičnega priznavanja iz člena 4(2).

4.   Učitelji smučanja s priznanimi pridobljenimi pravicami iz odstavkov 1, 2 in 3 lahko zaprosijo za potrdilo o usposobljenosti v skladu s členom 8.

Člen 8

Potrdilo o usposobljenosti

1.   Učiteljem smučanja, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in so uspešno opravili skupni preizkus usposobljenosti ali imajo priznane pridobljene pravice v skladu s členom 7, se izda potrdilo o usposobljenosti. Potrdilo izda država članica ali pristojni subjekt v državi članici, ki je podelila oziroma podelil poklicno kvalifikacijo, ki strokovnjaku zagotavlja pravico do opravljanja skupnega preizkusa usposobljenosti v skladu s členom 5.

2.   Na potrdilu o usposobljenosti so navedeni vsaj:

(a)

ime učitelja smučanja;

(b)

rezultati skupnega preizkusa usposobljenosti in datum, ko je bil skupni preizkus usposobljenosti uspešno opravljen, če je ustrezno;

(c)

specifična priznana pridobljena pravica učitelja smučanja v skladu s členom 7, če je ustrezno;

(d)

država članica ali pristojni subjekt, ki izda potrdilo;

(e)

kvalifikacija iz Priloge I, ki jo ima učitelj smučanja.

3.   Potrdilu o usposobljenosti je priložena nalepka, ki se pritrdi na nacionalno izkaznico učitelja smučanja. Nalepka potrjuje, da je bilo učitelju smučanja izdano potrdilo o usposobljenosti, na njej pa so navedeni vsaj:

(a)

ime učitelja smučanja;

(b)

leto izdaje potrdila o usposobljenosti;

(c)

država članica ali pristojni subjekt, ki izda potrdilo.

4.   Dvojnik potrdila o usposobljenosti se izda kadar koli na zahtevo učitelja smučanja.

Člen 9

Postopek obveščanja

Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o vsaki spremembi kvalifikacij iz Priloge I in obstoju vseh novih kvalifikacij, ki so v smislu spretnosti in znanja primerljive s kvalifikacijami iz Priloge I. Taka obvestila se prenašajo prek informacijskega sistema za notranji trg, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Člen 10

Usposabljanje in dolgotrajne izkušnje

Učitelji smučanja, ki imajo kvalifikacijo iz Priloge I in lahko dokažejo, da so opravili vsaj 95 dni teoretičnega in praktičnega usposabljanja za učitelje smučanja ter da imajo vsaj 95 dni delovnih izkušenj kot učitelji smučanja, bodo v Avstriji priznani na ravni Diplomschilehrer.

Člen 11

Končne določbe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. marca 2019

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

(2)  Za Avstrijo je to kvalifikacija Diplomschilehrer – prej imenovana staatlich geprüfter Schilehrer.

(3)  Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).


PRILOGA I

Kvalifikacije

Kvalifikacije iz te priloge so zasnovane tako, da zagotavljajo uravnotežen pristop med teoretičnim učenjem in praktičnim usposabljanjem, vključno s smučanjem na urejenih smučiščih in zunaj njih, ter zlasti zagotavljajo naslednje spretnosti in znanje:

(a)

razumevanje metodologij teoretičnega in praktičnega poučevanja in treniranja ter zmožnost njihove uporabe pri poučevanju alpskega smučanja na urejenih smučiščih in zunaj njih;

(b)

zmožnost prilagajanja učne ure glede na spremenljive vremenske razmere;

(c)

zmožnost samostojnega oblikovanja, izvedbe in ocenjevanja zahtev v zvezi s poučevanjem, primernih za vse učne ure na vseh ravneh poučevanja alpskega smučanja, od začetne do vrhunske;

(d)

zmožnost oblikovanja programa poučevanja alpskega smučanja z uporabo ustreznih tehnik poučevanja;

(e)

zmožnost ustvarjanja različnih okoliščin za treniranje;

(f)

zmožnost priprave gradiva za teoretično in praktično poučevanje in treniranje, ki se bo uporabljalo med katero koli obliko poučevanja alpskega smučanja;

(g)

zmožnost izvedbe tehnične demonstracije, vključno s pojasnitvijo njenih različnih elementov, za vse učne ure na vseh ravneh poučevanja alpskega smučanja;

(h)

zmožnost ocenjevanja učne ure ali cikla alpskega smučanja;

(i)

poznavanje in zmožnost uporabe načel prve pomoči v primeru nesreče pri zimskih športih ter zmožnost začetka reševanja.

Država članica

Kvalifikacije

Subjekti, ki podeljujejo kvalifikacije

Avstrija

Diplomschilehrer ali Landesschilehrer/Schilehrer in Vorarlberg

Bundessportakademie Innsbruck

Landesschilehrerverbände

Belgija

BE-fr: Moniteur sportif entraineur

BE-nl: Trainer A Alpijns Skiën/Skileraar

Administration de l'Éducation physique, du Sport et de la Vie en Plein Air (ADEPS)

Sport Vlaanderen

Bolgarija

Ски учител клас C

Българско ски училище

Hrvaška

Učitelj skijanja

Skijaško Učilište

Hrvatski zbor učitelja i trenera sportova snijegu (HZUTS)

Češka

Instruktor lyžování APUL A

Asociace profesionálních učitelů lyžování a lyžařských škol, o.s. (APUL)

Danska

Euro Ski Pro

Den Danske Skiskole

Finska

Level 3 – hiihdonopettaja

Suomen hiihdonopettajat ry (FNASI/SHOry)

Vuokatti Sports Institute

Francija

Diplôme d'Etat de ski

moniteur national de ski alpin

Ecole Nationale des Sports de Montagne (ENSM)

Nemčija

Staatlich geprüfter Skilehrer

Technische Universität München in Zusammenarbeit mit DSLV – Deutscher Skilehrerverband, soweit diesem Aufgaben übertragen wurden

Grčija

Učitelj smučanja za smuk stopnje A

Γενική Γραμματεία Αθλητισμού – Υπουργείο Πολιτισμού και Αθλητισμού

Madžarska

Síoktató ****

Síktatók Magyarországi Szövetsége

Irska

Alpine Ski Teacher – Level 4 (učitelj alpskega smučanja – 4. stopnja)

Irish Association of Snowsports instructors (IASI)

Italija

Maestro di Sci

Collegio Nazionale dei Maestri di Sci

Federazione Italiana Sport Invernali

Collegi Regionali e Provinciali

Latvija

Profesionāls slēpošanas instruktors

Latvijas Slēpošanas un snovborda instruktoru asociācija (LSSIA)

Litva

A kategorijos instruktorių pažymėjimai

National Russian League of Instructors (NRLI) / DruSkiSchool

Nizozemska

Ski-instructeur niveau 4

Nederlandse Ski Vereniging

Poljska

Instruktor Zawodowy – PZN

Stowarzyszenie Instruktorów i Trenerów Narciarstwa Polskiego Związku Narciarskiego (SITN PZN)

Portugalska

Treinadores de esqui alpino de grau 2

Federação de Desportos de Inverno de Portugal (FDI-Portugal)

Instituto Português do Desporto e Juventude

Romunija

Monitor de schi I

Federația română de schi biatlon

Slovaška

Inštruktor lyžovnia III. kvalifikačného stupňa

Za potrdila o kvalifikacijah, izdana od 1. januarja 2016: Univerza Comenius v Bratislavi (fakulteta za telesno vzgojo in šport); Univerza v Prešovu (fakulteta za šport); Univerza Mateja Bela v Banski Bistrici (fakulteta za filozofijo) ter Univerza Konstantina Filozofa v Nitri (pedagoška fakulteta) in Slovenská lyžiarska asociácia (SLA).

Za potrdila o kvalifikacijah, izdana pred 31. decembrom 2015: Slovenská lyžiarska asociácia (SLA) kot del Tatranská, akciová spoločnosť ali Slovenská asociácia učiteľov lyžovania a snowboardingu (SAPUL)

Slovenija

Strokovni delavec 2 – športno treniranje – smučanje – alpsko

Smučarska zveza Slovenije

Španija

Técnico deportivo de esquí alpino

Ministerio de Educación, Cultura y Deporte

Švedska

Svenska skidlärarexamen

Det svenska skidrådet

Združeno kraljestvo

Alpine level 4 – International Ski Teacher Diploma (mednarodna diploma učitelja alpskega smučanja – 4. stopnja)

BASI – British Association of Snowsport Instructors (britansko združenje učiteljev snežnih športov)


PRILOGA II

Organizacija skupnega preizkusa usposobljenosti

1.   DEL I – PREIZKUS, KI POTRJUJE TEHNIČNE SPOSOBNOSTI (V NADALJNJEM BESEDILU: TEHNIČNI PREIZKUS)

1.1   Splošna načela

1.1.1   Veljavna pravila

Tehnični preizkus se izvaja z veleslalomom. Izvede se v skladu s tehničnimi pravili, ki jih je določila Fédération Internationale du Ski (FIS), ter prilagodi, da se upoštevajo cilji tehničnega preizkusa.

1.1.2   Upravičeni kandidati

Tehnični preizkus lahko opravljajo državljani Unije, ki spadajo na področje uporabe Uredbe. Upravičeni kandidati lahko preizkus ponovijo, kolikor krat želijo, če v prejšnjih poskusih niso bili uspešni. Upravičeni kandidati se lahko za opravljanje tehničnega preizkusa prijavijo neposredno pri državi članici organizatorki ali pristojnem subjektu v navedeni državi članici, ki organizira preizkus.

1.1.3   Vožnje

Tehnični preizkus je sestavljen iz dveh voženj. Štartni vrstni red v prvi vožnji se določi z žrebom, v drugi vožnji pa se izvede v obratnem vrstnem redu kot v prvi vožnji. Kandidati, ki uspešno opravijo tehnični preizkus v prvi vožnji, se ne udeležijo druge vožnje. Kandidati, ki ne opravijo tehničnega preizkusa v prvi vožnji, se lahko udeležijo druge vožnje.

1.1.4   Žirije na preizkusu

Žirije na preizkusu nadzorujejo in zagotavljajo pravilno izvedbo tehničnega preizkusa. Člani v zadevni žiriji za tehnični preizkus so lahko kvalificirani državljani katere koli države članice. Samo državljani, ki so uspešno opravili preizkus Eurotest pred začetkom veljavnosti te uredbe ali ki so uspešno opravili skupni preizkus usposobljenosti, se štejejo za upravičene do imenovanja v žirijo na preizkusu, da bi ocenili module tehničnega preizkusa.

Navedene žirije na preizkusih na podlagi njihovih kompetenc in poklicnih izkušenj v zadevnem sektorju imenuje država članica organizatorka ali pristojni subjekt, kakor je primerno. Država članica organizatorka ali pristojni subjekt lahko to pooblastilo za imenovanje prenese na tretje osebe, vendar člani žirije na preizkusu vedno zastopajo vsaj tri države članice. Države članice ali pristojni subjekti, razen tistih, ki organizirajo skupni preizkus usposobljenosti, lahko predlagajo sestavo žirije na preizkusu. V takem primeru lahko država članica organizatorka ali pristojni subjekt, kakor je primerno, tak predlog zavrne le na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov.

1.1.5   Postopek pregleda

Kandidati lahko od žirije na preizkusu zahtevajo ponovno oceno svoje uspešnosti pri tehničnem preizkusu, če menijo, da so bile storjene bistvene napake. V tem primeru zadevna žirija oceni zahtevo in nanjo nemudoma odgovori, pri čemer navede razloge za ohranitev ali spremembo rezultatov tehničnega preizkusa za zadevnega kandidata. Žirija na preizkusu odloča z navadno večino svojih članov.

1.1.6   Dokumentiranje rezultatov

Država članica organizatorka ali pristojni subjekt, kakor je primerno, države članice ali pristojne subjekte, ki izdajo potrdila o kvalifikacijah iz Priloge I, obvesti o rezultatih tehničnega preizkusa v sedmih delovnih dneh po tem, ko je bil organiziran dogodek za izvedbo skupnega preizkusa usposobljenosti. Države članice ali pristojni subjekti, kakor je primerno, vzdržujejo in vsako leto objavijo posodobljen seznam učiteljev smučanja, ki so uspešno opravili tehnični preizkus ali ki so jim priznane pridobljene pravice ali so izvzeti iz zahtev, kadar so navedenim učiteljem smučanja podelili kvalifikacijo, ki ustreza tistim iz Priloge I.

1.2   Proga

1.2.1   Splošna merila glede proge

Tehnični preizkus se izvede na progi za veleslalom, ki izpolnjuje merila, ki jih je določila FIS, in je prilagojena, da se upoštevajo cilji tehničnega preizkusa, zlasti kar zadeva dolžino, višinsko razliko in število smučarskih vratc. Država članica organizatorka ali pristojni subjekt, kakor je primerno, Komisiji in drugim državam članicam ali njihovim pristojnim subjektom datume izvedbe tehničnega preizkusa sporoči vsaj dva meseca vnaprej.

Višinska razlika je med 250 in 300 metri. Število smučarskih vratc je med 11 % in 15 % višinske razlike v metrih, v idealnem primeru pa med 12 % in 13 %, da se namesto sposobnosti drsenja učiteljev smučanja oceni njihova sposobnost zavijanja.

Na podlagi meril iz tega oddelka in oddelka 1.2.2 lahko postavljavci časa na začetku tehničnega preizkusa redno dosegajo čas vožnje med 45 in 60 sekundami brez izravnave.

Pri tehničnem preizkusu se lahko proga postavi brez zunanjih smučarskih vratc, razen prvih in zadnjih smučarskih vratc ter slepih vratc.

1.2.2   Profili pobočja

Profili pobočja na progi za veleslalom morajo biti čim bolj v skladu z naslednjimi kombinacijami:

(a)

tretjina proge bi morala imeti povprečno naklonino med 26 % in 43 %;

(b)

tretjina proge bi morala imeti strmo naklonino med 45 % in 52 %;

(c)

tretjina proge bi morala imeti blago naklonino med 25 % in 26 %.

1.2.3   Odobritev proge

Progo odobri tehnična komisija, katere člane na podlagi njihovih kompetenc in poklicnih izkušenj imenuje država članica organizatorka ali pristojni subjekt, kakor je primerno. Države članice ali pristojni subjekti, razen tistih, ki organizirajo skupni preizkus usposobljenosti, lahko predlagajo sestavo tehnične komisije. V takem primeru lahko država članica organizatorka ali pristojni subjekt predlog zavrne le iz ustrezno utemeljenih razlogov. Ko je proga odobrena, država članica ali pristojni subjekt Komisiji in drugim državam članicam praktične podrobnosti o vsakem dogodku, ki bo organiziran za izvedbo skupnega preizkusa usposobljenosti na navedeni progi, sporoči vsaj dva meseca vnaprej.

1.3   Postavljavci časa

1.3.1   Zahteve glede postavljavcev časa, ki sodelujejo v tehničnem preizkusu

V tehničnem preizkusu sodelujejo najmanj trije postavljavci časa. Izbrati jih mora država članica organizatorka ali pristojni subjekt.

Postavljavci časa so državljani katere koli države članice. Imeti morajo uspešno opravljena preizkusa Eurotest in Eurosecurity pred začetkom veljavnosti te uredbe ali uspešno opravljen skupni preizkus usposobljenosti, tako da so v kalibracijskem preizkusu za tekočo sezono dobili korekcijski koeficient, ki je enak ali večji kot 0,8700.

1.3.2   Kalibracijski preizkus za postavljavce časa

Postavljavci časa za tehnični preizkus se udeležijo kalibracijskega preizkusa. Cilj kalibracijskega preizkusa je vsakemu postavljavcu časa dodeliti korekcijski koeficient, da se določi osnovni čas za kandidate tehničnega preizkusa. Vsak postavljavec časa lahko med kalibracijskim preizkusom izvede dve vožnji, pri čemur se mu dodeli boljši rezultat. Korekcijski koeficient, dodeljen posameznemu postavljavcu časa, se preveri vsako leto.

Kalibracijski preizkus organizira komisija za kalibracijski preizkus. Člane komisije za kalibracijski preizkus na podlagi njihovih kompetenc in poklicnih izkušenj imenuje država članica organizatorka ali pristojni subjekt, kakor je primerno. Države članice ali pristojni subjekti, razen tistih, ki organizirajo kalibracijski preizkus, lahko predlagajo sestavo komisije za kalibracijski preizkus. V takem primeru lahko država članica organizatorka ali pristojni subjekt tak predlog zavrne le na podlagi utemeljenih razlogov.

Država članica organizatorka ali pristojni subjekt, kakor je primerno, Komisiji in drugim državam članicam ali pristojnim subjektom datume izvedbe kalibracijskega preizkusa sporoči vsaj dva meseca vnaprej.

Država članica organizatorka rezultate kalibracijskega preizkusa objavi pred načrtovanim skupnim preizkusom usposobljenosti v zadevni državi članici.

1.3.3   Korekcijski koeficient postavljavcev časa

Izravnani časi postavljavcev časa se izračunajo tako, da se čas, ki ga je zadevni postavljavec časa dosegel pri kalibracijskem preizkusu, pomnoži z dodeljenim korekcijskim koeficientom.

Osnovni čas kalibracijskega preizkusa se izračuna kot povprečje dveh najboljših izravnanih časov referenčnih postavljavcev časa. Komisija za kalibracijski preizkus na podlagi seznama rezultatov postavljavcev časa iz prejšnjega leta določi štiri referenčne postavljavce časa.

Korekcijski koeficient postavljavcev časa se izračuna, kot sledi:

korekcijski koeficient = osnovni čas kalibracijskega preizkusa / čas, ki ga dosežejo postavljavci časa

1.4   Uspešno opravljeni tehnični preizkus

1.4.1   Izračun osnovnega časa tehničnega preizkusa

Osnovni čas tehničnega preizkusa se izračuna tako, da vožnjo začnejo najmanj trije postavljavci časa, od katerih vsaj dva končata vožnjo v skladu z naslednjimi pravili:

(a)

izračuna se povprečje dveh najboljših izravnanih časov postavljavcev časa, ki so vožnjo končali pred začetkom vožnje prvega kandidata;

(b)

izračuna se povprečje dveh najboljših izravnanih časov postavljavcev časa, ki so vožnjo končali po začetku vožnje zadnjega kandidata;

(c)

osnovni čas tehničnega preizkusa je povprečje obeh povprečij iz točk (a) in (b).

Vsak postavljavec časa lahko znova starta, če ni mogel normalno končati vožnje.

Kandidati so o koeficientu postavljavcev časa obveščeni pred začetkom tehničnega preizkusa.

1.4.2   Najdaljši zadostni čas

Šteje se, da so tehnični preizkus opravili naslednji kandidati:

(a)

kandidati, ki končajo vožnjo v času, ki je enak ali krajši kot osnovni čas tehničnega preizkusa, podaljšan za 19 %;

(b)

kandidatke, ki končajo vožnjo v času, ki je enak ali krajši kot osnovni čas tehničnega preizkusa, podaljšan za 25 %.

Najdaljši zadostni čas se zato izračuna, kot sledi:

(a)

najdaljši zadostni čas pri moških = osnovni čas tehničnega preizkusa × 1,19;

(b)

najdaljši zadostni čas pri ženskah = osnovni čas tehničnega preizkusa × 1,25.

2.   DEL II: PREIZKUS, KI POTRJUJE KOMPETENCE, POVEZANE Z VARNOSTJO (V NADALJNJEM BESEDILU: VARNOSTNI PREIZKUS)

2.1   Splošna načela

2.1.1   Cilj varnostnega preizkusa

Cilj varnostnega preizkusa je oceniti, ali kandidati izpolnjujejo minimalne zahteve, povezane z varnostjo, ki so bistvene za učitelje smučanja, ki delajo v specifičnem okolju.

2.1.2   Upravičeni kandidati

Varnostni preizkus lahko opravljajo državljani Unije, ki so uspešno opravili tehnični preizkus. Upravičeni kandidati lahko preizkus ponovijo, kolikor krat želijo, če v prejšnjih poskusih niso bili uspešni. Upravičeni kandidati se lahko za opravljanje varnostnega preizkusa prijavijo neposredno pri državi članici organizatorki ali pristojnem subjektu v navedeni državi članici, ki organizira preizkus.

2.1.3   Pristojni organ

Za organizacijo varnostnega preizkusa je odgovoren pristojni subjekt za usposabljanje učiteljev smučanja na zadevnem ozemlju države članice, v kateri se izvede varnostni preizkus na podlagi dogovora s tehnično komisijo, ustanovljeno v ta namen. Tehnično komisijo sestavljajo kvalificirani državljani iz katere koli države članice, v njej pa so zastopane vsaj tri države članice. Člane na podlagi njihovih kompetenc in poklicnih izkušenj v zadevnem sektorju imenuje država članica organizatorka ali pristojni subjekt, kakor je primerno. Država članica organizatorka ali pristojni subjekt Komisiji in drugim državam članicam ali pristojnim subjektom datume izvedbe varnostnega preizkusa sporoči vsaj dva meseca vnaprej.

2.1.4   Žirije na preizkusu

Žirije na preizkusu nadzorujejo in zagotavljajo pravilno izvedbo varnostnega preizkusa. Člani v zadevni žiriji za varnostni preizkus so lahko kvalificirani državljani iz katere koli države članice. Samo državljani, ki so uspešno opravili preizkus Eurosecurity pred začetkom veljavnosti te uredbe ali ki so uspešno opravili skupni preizkus usposobljenosti, se štejejo za upravičene do imenovanja v žirijo na preizkusu, da bi ocenili module varnostnega preizkusa.

Navedene žirije na preizkusih na podlagi njihovih kompetenc in poklicnih izkušenj v zadevnem sektorju imenuje država članica organizatorka ali pristojni subjekt, kakor je primerno. Država članica organizatorka ali pristojni subjekt lahko to pooblastilo za imenovanje prenese na tretje osebe, vendar člani žirije na preizkusu vedno zastopajo vsaj tri države članice. Države članice ali pristojni subjekti, razen tistih, ki organizirajo skupni preizkus usposobljenosti, lahko predlagajo sestavo žirije na preizkusu. V takem primeru lahko država članica organizatorka ali pristojni subjekt, kakor je primerno, tak predlog zavrne le na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov.

2.1.5   Postopek pregleda

Kandidati lahko od žirije na preizkusu zahtevajo ponovno oceno svoje uspešnosti pri varnostnem preizkusu, če menijo, da so bile storjene bistvene napake. V tem primeru zadevna žirija oceni zahtevo in nanjo nemudoma odgovori, pri čemer navede razloge za ohranitev ali spremembo rezultatov varnostnega preizkusa za zadevnega kandidata. Žirija na preizkusu odloča z navadno večino svojih članov.

2.1.6   Dokumentiranje rezultatov

Država članica organizatorka ali pristojni subjekt, kakor je primerno, države članice ali pristojne subjekte, ki izdajo potrdila o kvalifikacijah iz Priloge I, obvesti o rezultatih varnostnega preizkusa v sedmih delovnih dneh po tem, ko je bil organiziran dogodek za izvedbo skupnega preizkusa usposobljenosti. Države članice ali pristojni subjekti, kakor je primerno, vzdržujejo in vsako leto objavijo posodobljen seznam učiteljev smučanja, ki so uspešno opravili varnostni preizkus ali ki so jim priznane pridobljene pravice ali so izvzeti iz zahtev, kadar so navedenim učiteljem smučanja podelili kvalifikacijo, ki ustreza tistim iz Priloge I.

2.2   Struktura preizkusa

Varnostni preizkus je sestavljen iz dveh delov, ki vključujeta pet obveznih modulov, vsak od teh modulov pa se oceni posebej. Pri varnostnem preizkusu se znanje in spretnosti kandidatov na področju varnosti ocenijo s teoretičnim in praktičnim izpitom.

Če kandidat ne opravi enega ali več od teh modulov ali če varnostni preizkus ne vključuje vseh zadevnih modulov, mora preizkus znova opravljati v celoti.

Vsebina različnih modulov je določena v nadaljevanju.

2.2.1   Teoretični izpit

Modul: „V jeziku države gostiteljice s klicem v sili pokličite lokalne reševalne službe po lavinski nesreči.“

Teoretični izpit je uspešno opravljen, če je bil klic v sili opravljen jasno in razumljivo ter je vseboval natančne informacije za reševalne službe, ki tem omogočajo, da opravijo svoje naloge.

2.2.2   Praktični izpit

Praktični izpit za smučanje zunaj urejenih smučišč je sestavljen iz treh modulov poučevanja, ki se osredotočajo na vodenje skupine, ter modula, ki obsega iskanje in reševanje dveh oseb, zakopanih pod plazom. Praktični izpit je treba opravljati v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se izvaja izpit.

Trije moduli o vodenju skupine trajajo po 15 minut vsak, v vsakem pa je na voljo še 15 minut za pripravo. Ti moduli poučevanja so uspešno opravljeni, če je zadovoljivo izvedenih vsaj 75 % vaj.

2.2.2.1   Moduli o vodenju skupine

Modul 1: „Skupaj s skupino razložite napoved plazov. Informacije v napovedi primerjajte s svojimi ugotovitvami na kraju samem in ocenite razmere.“

Modul 2: „Svojo skupino odvedite na spust zunaj urejenih smučišč in predlagajte smučarsko pot ob upoštevanju dejavnikov, kot so izbira snega, zbirne točke in oblike organizacije skupine. V sodelovanju s skupino ocenite tveganja na spustu.“

Modul 3: Naslednja oblika ocenjevanja se izbere naključno med naslednjimi možnostmi:

(a)

Razlaga in razumevanje meteorologije

1.

Iz vremenske napovedi za gorski svet je razviden „severni zastoj“ (Nordstau), tj. močne padavine s severa (visok zračni tlak na zahodu in nizek na vzhodu). Kako pride do tega pojava? Približno kje in koliko padavin lahko pričakujemo? Kako lahko to vpliva na plazove?

2.

Iz vremenske napovedi je razvidno, da bo na severnih pobočjih visokih gora verjetno začel pihati močan fen. Kakšno bo vreme v severnih in južnih delih gorskega masiva ter kako lahko to vpliva na plazove?

3.

Ocenite meteorološke razmere na lokaciji. Kateri dejavniki vplivajo na vremenske spremembe in kako se bo po vašem mnenju vreme v prihodnjih dneh dejansko spremenilo?

(b)

Razumevanje nevarnosti na visokogorskih območjih

1.

Kateri dejavniki lahko povzročijo podhladitev in katere previdnostne ukrepe morate sprejeti? Kateri so značilni znaki podhladitve in kako bi se morali odzvati? Kateri simptomi kažejo, da se je treba posvetovati z zdravnikom?

2.

Kateri dejavniki lahko povzročijo omrzline in katere previdnostne ukrepe morate sprejeti? Kateri so značilni znaki omrzlin in kako se odzovete v primeru lokaliziranih omrzlin? Kateri dejavniki spodbujajo nadaljnji razvoj takšnih omrzlin? Kateri simptomi kažejo, da se je treba posvetovati z zdravnikom?

3.

Ste sredi dolge smukaške proge. Vidljivost se postopoma zmanjšuje zaradi megle. Kako se znajdete brez uporabe GPS-a in katero taktiko vodenja skupine uporabite?

(c)

Zmožnost ocenjevanja in razumevanja snežne odeje

1.

Analizirajte stabilnost trenutne snežne odeje.

2.

Opišite morebitno snežno odejo med zimo z malo sneženja. Pojasnite meteorološke dogodke, ki lahko povzročijo nestabilnost snežne odeje.

3.

Opišite morebitno snežno odejo med zimo z obilnim sneženjem. Pojasnite meteorološke dogodke, ki bi lahko povzročili nestabilnost snežne odeje.

2.2.2.2   Modul iskanja in reševanja ljudi, zakopanih pod plazom

Cilj modula je odkriti dve napravi za odkrivanje žrtev plazu (v nadaljnjem besedilu: lavinska žolna) in uspešno pridobiti vsaj eno od obeh naprav. Lavinski žolni se namestita v izolirani torbi, široki približno 60 centimetrov, torbi pa se zakopljeta približno meter globoko, ne da bi se signala prekrivala. Lahko se uporabi vadbena lavinska žolna. Območje iskanja je omejeno na območje, veliko največ 50 krat 50 metrov. Najdaljši dovoljeni čas za najdbo obeh lavinskih žoln in pridobitev ene od njiju je 8 minut. Za sodelovanje v modulu iskanja kandidati potrebujejo digitalno lavinsko žolno z vsaj tremi antenami. Kandidati z analognimi lavinskimi žolnami se tega preizkusnega modula ne bodo smeli udeležiti. Ta modul je uspešno opravljen, če sta v določenem času obe zakopani lavinski žolni uspešno odkriti, poleg tega pa je ena od njiju tudi pridobljena.


Top