Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32017R1188

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1188 z dne 3. julija 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

C/2017/4429

OJ L 171, 4.7.2017, p. 168–184 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2017/1188/oj

4.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 171/168


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1188

z dne 3. julija 2017

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) („osnovna uredba“), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Veljavni ukrepi

(1)

Svet je po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 451/2011 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vrst premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“).

(2)

Svet je po protisubvencijski preiskavi z Izvedbeno uredbo (EU) št. 452/2011 (3) uvedel tudi dokončno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih vrst premazanega finega papirja s poreklom iz LRK.

(3)

Protidampinški ukrepi so bili v obliki stopnje dajatve ad valorem na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, ki je znašala od 8 % do 35,1 %, stopnja preostale dajatve pa je znašala 27,1 %.

(4)

Kitajska proizvajalca Gold East Paper Co. Ltd. in Gold Huasheng Paper Co. Ltd. („skupina APP“) sta 8. avgusta 2011 vložila tožbi, s katerima sta predlagala, naj se izvedbeni uredbi (EU) št. 451/2011 in (EU) št. 452/2011 razglasita za nični v delih, v katerih se nanašata na tožeči stranki (4). Tretji senat Splošnega sodišča je 11. septembra 2014 obe tožbi zavrnil.

1.2   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov

(5)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (5) protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz nekaterih vrst premazanega finega papirja s poreklom iz LRK, prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Zahtevek je vložilo pet proizvajalcev Unije (Arctic Paper Grycksbo AB, Burgo Group SpA, Fedrigoni SpA, Lecta Group in Sappi Europe SA), skupaj imenovanih „vložnik“, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje premazanega finega papirja v Uniji.

(7)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov verjetno ponovila damping in škoda industriji Unije.

1.3   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepov

(8)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 13. maja 2016 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (6) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

Vzporedna preiskava

(9)

Komisija je 13. maja 2016 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (7), napovedala tudi začetek pregleda zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 (8), za dokončne izravnalne ukrepe, ki veljajo za uvoz nekaterih vrst premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v Unijo.

1.4   Preiskava

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(10)

Preiskava glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemalo obdobje od 1. januarja 2012 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

Zadevne strani

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in kitajske organe ter jih pozvala k sodelovanju.

(12)

Navedla je tudi, da namerava kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe uporabiti Združene države Amerike („ZDA“), ki so bile kot primerljiva država uporabljene tudi v prvotni preiskavi. Zato je o začetku obvestila organe in proizvajalca v ZDA ter jih povabila k sodelovanju.

(13)

Poleg tega je Komisija o začetku preiskave obvestila organe v Braziliji, Indiji, Indoneziji, na Japonskem, v Koreji, na Norveškem in v Švici ter zaprosila za informacije o proizvodnji in prodaji premazanega finega papirja v zadevnih državah. Nato je bil vsem znanim proizvajalcem premazanega finega papirja v teh državah poslan dopis, v katerem so bili povabljeni k sodelovanju pri pregledu, priložen pa je bil tudi vprašalnik za primerljive države.

(14)

Zainteresirane strani so imele možnost v rokih iz obvestila o začetku pisno izraziti stališča in zahtevati zaslišanje. Vsem zainteresiranim stranem, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje pred Komisijo.

Vzorčenje

(a)   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov iz LRK

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo v skladu s členom 17 osnovne uredbe morda izbrala vzorec zainteresiranih strani.

(16)

Da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, je vseh 36 znanih proizvajalcev izvoznikov iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji prosila, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi morda želeli sodelovati v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(17)

En kitajski proizvajalec izvoznik je za namene vzorčenja predložil informacije, zahtevane v Prilogi I k obvestilu o začetku (9). Vendar je ista skupina proizvajalcev izvoznikov na zaslišanju z dne 8. junija 2016 Komisijo obvestila, da ne namerava predložiti izpolnjenega vprašalnika. Razlog naj bi bil v tem, da v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni izvažala na trg Unije, in v njeni zapleteni strukturi. Vsi znani zadevni proizvajalci izvozniki in organi LRK so bili seznanjeni s posledicami nesodelovanja in dejstvom, da lahko Komisija v skladu s členom 18 osnovne uredbe svoje ugotovitve oblikuje na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev.

(b)   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(18)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in proizvodnje, pri čemer je upoštevala tudi geografsko porazdelitev. Predhodni vzorec je zajemal tri skupine proizvajalcev Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Eden od začasno vzorčenih proizvajalcev Unije je Komisijo obvestil, da vprašalnika ne bo mogel izpolniti. Komisija je prejela tudi pojasnilo, da sta drugi dve vzorčeni strani skupini, sestavljeni iz več proizvajalcev. Zato je spremenila vzorec, in sicer je nesodelujočega proizvajalca nadomestila z naslednjim največjim proizvajalcem glede na obseg prodaje in proizvodnje, iz drugih dveh skupin začasno vzorčenih proizvajalcev pa izbrala največje proizvajalce. Ker v roku ni prejela pripomb glede spremenjenega vzorca, ga je potrdila kot spremenjenega. Končni vzorec je predstavljal več kot 30 % celotne proizvodnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, zato se je štelo, da je reprezentativen za industrijo Unije.

(c)   Vzorčenje nepovezanih uvoznikov

(19)

Da bi se Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, je vse znane nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(20)

Komisija je vzpostavila stik s petimi potencialnimi uvozniki, vendar noben ni izpolnil obrazca za vzorčenje.

Primerljiva država

(21)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava kot morebitno primerljivo državo uporabiti ZDA, in jih pozvala, naj predložijo pripombe. ZDA so bile kot ustrezna primerljiva država uporabljene tudi pri prvotni preiskavi.

(22)

Komisija je proizvajalce podobnega izdelka v ZDA, Braziliji, Indiji, Indoneziji, na Japonskem, Norveškem, v Južni Koreji in Švici pozvala, naj predložijo informacije. Pri preiskavi je z izpolnitvijo vprašalnika sodeloval en proizvajalec v ZDA.

(23)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da v ZDA obstaja konkurenčni trg za premazani fini papir, pri čemer približno 50 % trga oskrbujejo lokalni proizvajalci, ostalo pa je uvoz iz tretjih držav. Proti LRK in Indoneziji veljajo protidampinške dajatve, druge države proizvajalke pa lahko prosto izvažajo v ZDA.

(24)

Zato se sklene, da so ZDA tako kot pri prvotni preiskavi ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

Vprašalniki

(25)

Komisija vprašalnika ni poslala nesodelujočemu kitajskemu proizvajalcu izvozniku iz uvodne izjave 17, saj je ta že navedel, da ga ne bo izpolnil.

(26)

Komisija je vprašalnike poslala trem vzorčenim proizvajalcem Unije in vsem znanim proizvajalcem iz primerljive države.

(27)

Izpolnjene vprašalnike so ji poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije in en proizvajalec iz primerljive države (ZDA).

Preveritveni obiski

(28)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so v okviru pregleda zaradi izteka ukrepov potrebne za ugotovitev dampinga, škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(a)

proizvajalci Unije:

Burgo Group S.p.A., Altavilla Vicentina, Italija,

Condat (Lecta Group), Barcelona, Španija,

Sappi Europe SA, Brussels, Belgija za Sappi Austria Produktions GmbH&Co KG, Gratkorn, Avstrija;

(b)

proizvajalec iz primerljive države:

S.D. Warren Company d/b/a Sappi Fine Paper North America, Boston, Massachusetts, ZDA.

2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Zadevni izdelek

(29)

Zadevni izdelek so nekatere vrste premazanega finega papirja, tj. na eni ali obeh straneh premazan papir ali karton (razen kraft papirja ali kraft kartona) v listih ali zvitkih, mase med 70 g/m2 in 400 g/m2 in beline nad 84 (merjeno v skladu z ISO 2470-1), s poreklom iz LRK („izdelek, ki se pregleduje“), ki se trenutno uvršča v oznake KN ex 4810 13 00, ex 4810 14 00, ex 4810 19 00, ex 4810 22 00, ex 4810 29 30, ex 4810 29 80, ex 4810 99 10 in ex 4810 99 80 (oznake TARIC 4810130020, 4810140020, 4810190020, 4810220020, 4810293020, 4810298020, 4810991020 in 4810998020).

(30)

Zadevni izdelek ne zajema:

zvitkov, primernih za uporabo na strojih za rotacijski tisk. Zvitki, primerni za uporabo na strojih za rotacijski tisk, so opredeljeni kot zvitki, katerih rezultat preskusa po preskusnem standardu ISO 3783:2006 za določanje odpornosti proti trganju z metodo pospešene hitrosti ob uporabi preskusne naprave IGT (električni model) je manj kot 30 N/m pri meritvi v prečni smeri papirja in manj kot 50 N/m pri meritvi v smeri stroja,

večplastnega papirja in večplastnega kartona.

2.2   Podobni izdelek

(31)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

zadevni izdelek,

izdelek, ki ga proizvajalci izvozniki proizvajajo in prodajajo na domačem trgu v LRK,

izdelek, ki ga izbrani proizvajalec proizvaja in prodaja na domačem trgu v ZDA, tj. v primerljivi državi,

izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(32)

Komisija je sklenila, da so ti izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

3.1   Uvodne ugotovitve

(33)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(34)

Kakor je navedeno v uvodnih izjavah 17 in 25, ni v preiskavi sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik. Zato se je Komisija odločila, da bo v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila razpoložljiva dejstva.

(35)

Kitajski organi in znani kitajski proizvajalec izvoznik so bili obveščeni o uporabi člena 18(1) osnovne uredbe, dana pa jim je bila tudi možnost, da predložijo pripombe. Kitajski proizvajalec izvoznik je odgovoril, da namerava delno sodelovati v preiskavi, in sicer s predložitvijo pripomb glede škode in vzročne zveze.

(36)

Na podlagi tega in v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga, navedene v nadaljevanju, temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov, predložitvah zainteresiranih strani in razpoložljivih statističnih podatkih.

3.2   Damping uvoza med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom

(37)

Statistični podatki za obdobje preiskave v zvezi s pregledom kažejo, da je bila iz LRK v Unijo uvožena le zanemarljiva količina premazanega finega papirja (manj kot 400 ton). Komisija je sklenila, da ta količina ni reprezentativna, saj je predstavljala manj kot 1 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(38)

Zato na podlagi kitajskega uvoza v Unijo ni bila mogoča smiselna analiza dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Preiskava je bila zato osredotočena na verjetnost ponovitve dampinga.

3.3   Dokazi o verjetnosti ponovitve dampinga

(39)

Komisija je analizirala, ali obstaja verjetnost, da bi se v primeru izteka ukrepov damping ponovil. Analizirala je naslednje elemente: kitajske izvozne cene v druge namembne kraje, proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost v LRK ter privlačnost trga Unije za uvoz iz LRK.

3.3.1   Izvoz v tretje države

(40)

Komisija je zaradi nereprezentativnega obsega uvoza premazanega finega papirja iz LRK v Unijo (glej uvodno izjavo 37) sklenila, da bi bilo treba v primeru izteka ukrepov pri oceni verjetne ravni izvoznih cen v Unijo uporabiti podatke o prodaji premazanega finega papirja iz LRK v tretje države. Damping se je izračunal z uporabo cen za prodajo strankam v tretjih državah, in sicer na podlagi računov, ki jih je predložil vložnik, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 45.

(a)   Normalna vrednost

(41)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se je normalna vrednost določila na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom. V ta namen so bile ZDA uporabljene kot primerljiva država, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 21 do 24.

(42)

Skupina APP je trdila, da bi morala Komisija za obdobje po 11. decembru 2016 uporabiti metodologijo za države s tržnim gospodarstvom in normalno vrednost izračunati na podlagi kitajskih domačih cen, ne pa uporabiti ZDA kot primerljive države.

(43)

Komisija v zvezi s tem opozarja, da nima diskrecijske pravice glede odločitve o uporabi ali neuporabi sedanjih pravil, kot so določena v osnovni uredbi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(b)   Izvozna cena

(44)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je izvozna cena v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na razpoložljivih dejstvih.

(45)

Pri določanju izvozne cene so se upoštevali različni viri informacij. Ugotovljeno je bilo, da so za oceno verjetne ravni izvoznih cen v Unijo ob odsotnosti ukrepov najprimernejša podlaga računi kitajskih proizvajalcev izvoznikov v tretje države blizu Unije, tj. Egipt, Rusijo in Turčijo, ki jih je predložil vložnik, pri čemer je bila cena izračunana na podlagi tehtanega povprečja.

(c)   Primerjava in prilagoditve

(46)

Tehtana povprečna normalna vrednost se je v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno premazanega finega papirja, pri čemer sta bili obe na ravni franko tovarna.

(47)

Kadar je bilo to potrebno zaradi zagotovitve poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za prevoz in prevozne stroške.

(d)   Stopnja dampinga

(48)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost in tehtano povprečno izvozno ceno.

(49)

Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot delež cene CIF meja Unije, znašala 58 %.

3.3.2   Proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK

(50)

Zaradi nesodelovanja sta bili proizvodna zmogljivost in neizkoriščena zmogljivost v LRK v skladu s členom 18 osnovne uredbe določeni na podlagi razpoložljivih dejstev in zlasti informacij, ki jih je predložil vložnik in so vključevale podatke neodvisnega ponudnika obveščevalnih podatkov za industrijo.

(51)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je proizvodna zmogljivost v zvezi s premazanim brezlesnim papirjem v LRK znašala 7 629 000 ton (10), od tega je bilo 40 % proizvodnje premazanega finega papirja (11). V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila izkoriščenost zmogljivosti skupne proizvodnje premazanega brezlesnega papirja v LRK 85-odstotna (12), zaradi česar je bilo za 1 167 000 ton neizkoriščene zmogljivosti, tj. 32 % skupne potrošnje premazanega finega papirja v Uniji. Ob predpostavki, da bi se le 40 % te zmogljivosti uporabilo za premazani fini papir, je ugotovljena kitajska neizkoriščena zmogljivost v zvezi z zadevnim izdelkom znašala približno 13 % skupne potrošnje Unije.

(52)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da proizvajalci proizvodnjo drugih premazanih brezlesnih izdelkov zlahka zamenjajo s proizvodnjo zadevnega izdelka (13). Če bi se kitajski proizvajalci preusmerili v proizvodnjo premazanega finega papirja, bi se proizvodna zmogljivost povečala za 3 877 000 ton, kar je več od celotne skupne potrošnje v Uniji (ki po ugotovitvah znaša 3 589 694 ton).

(53)

Čeprav naj bi se raven neizkoriščene zmogljivosti v zvezi s premazanim brezlesnim papirjem do leta 2021 nekoliko znižala, in sicer za 4 %, naj bi se kitajsko domače povpraševanje zmanjšalo za več kot 10 % (14).

(54)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnjo neizkoriščeno zmogljivost, ki bi jo lahko uporabili za proizvodnjo premazanega finega papirja za izvoz na trg Unije, če bi bili ukrepi razveljavljeni. Ugotovila je tudi, da bi se lahko ta izvozni potencial zaradi pričakovanega zmanjšanja domačega povpraševanja v LRK povečal.

3.3.3   Privlačnost trga Unije

(55)

Preiskava je pokazala, da je povpraševanje po premazanem finem papirju v Uniji ostalo veliko. Čeprav se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala, je trg Unije še vedno največji trg na svetu in obsega 25–30 % svetovnega povpraševanja.

(56)

Na podlagi razpoložljivih dejstev so bile kitajske izvozne cene v tretje države, ki so blizu Unije, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v povprečju za 7 % nižje od cen v Uniji. Taka razlika v ceni je velika ob upoštevanju dejstva, da je trg premazanega finega papirja konkurenčen in cenovno zelo občutljiv.

(57)

Poleg tega naj bi se domače povpraševanje v LRK zmanjšalo, kar pomeni močno spodbudo za kitajske proizvajalce, da najdejo druge trge, ki bi lahko absorbirali kitajsko presežno zmogljivost. Trg ZDA, ki je prav tako pomemben trg premazanega finega papirja, za LRK še vedno ni privlačen, ker v ZDA v zvezi z zadevnim izdelkom proti LRK veljajo protidampinški in protisubvencijski ukrepi.

(58)

V zvezi s tem je vlada LRK trdila, da nizka raven uvoza iz LRK dokazuje, da trg Unije za kitajske proizvajalce izvoznike sploh ni privlačen. Trdila je tudi, da je LRK glede na statistične podatke o kitajskem izvozu v letu 2015 več premazanega finega papirja izvozila v tri druge države (v Indijo, na Japonsko in Tajsko) in evropske države, ki niso članice Unije, kar naj bi dokazovalo, da so te države, v katerih ukrepi trgovinske zaščite niso vzpostavljeni, privlačnejše. Poleg tega je trdila, da je LRK trenutno pogodbenica 14 sporazumov o prosti trgovini z različnimi trgovinskimi partnericami in da se pogaja o sklenitvi še več sporazumov, zato naj bi se izvoz premazanega finega papirja v zadevne partnerske države povečal.

(59)

Kar zadeva učinek sporazumov o prosti trgovini, se je trditev nanašala na kitajske izdelke na splošno in ni vsebovala dokazov v zvezi z zadevnim izdelkom. Za zadevno trditev se je štelo, da je preširoka in ni podprta z dokazi. Vsekakor pa informacije, ki so na voljo Komisiji, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 62, kažejo nasprotno.

(60)

Kitajski izvoz premazanega finega papirja v Unijo se je po uvedbi prvotnih ukrepov leta 2010 dejansko skoraj ustavil, kar kaže, da je trg Unije za kitajski izvoz zaradi teh ukrepov postal neprivlačen. Z odpravo ukrepov bi spet postal privlačen. Te trditve se zato zavrnejo.

(61)

Skupina APP je priznala, da je evropski trg tradicionalno pomemben trg za premazani fini papir, vendar je trdila, da se njegov pomen zmanjšuje zaradi vse manjšega povpraševanja, medtem ko je hkrati povpraševanje v drugih državah v zadnjih nekaj letih ostalo enako ali se povečalo. Trdila je tudi, da neprivlačnost trga Unije dokazujeta zmanjšanje uvoza iz drugih držav od uvedbe ukrepov in visoka stopnja izvoza premazanega finega papirja, ki ga proizvaja industrija Unije.

(62)

Trg Unije je kljub vse manjši potrošnji premazanega finega papirja v Uniji še vedno največji trg premazanega finega papirja na svetu. Iz informacij v spisu je razvidno, da bo vsaj v bližnji prihodnosti tak tudi ostal (15). Na podlagi dejstev v spisu naj bi se povpraševanje po premazanem finem papirju v LRK zmanjšalo, morebitno potencialno povečanje na drugih trgih pa ne bi zadostovalo za zmanjšanje privlačnosti trga Unije, saj so ti v primerjavi z njim majhni. V obdobju prvotne preiskave sta bila obseg in tržni delež uvoza iz držav razen LRK v Unijo dejansko večja kot v obravnavanem obdobju sedanje preiskave. Vendar je bil v obdobju prvotne preiskave uvoz premazanega finega papirja iz tretjih držav zlasti uvoz iz Švice, kjer je imel eden od proizvajalcev Unije v lasti družbo, ki je proizvajala premazani fini papir. V sedanji preiskavi je bilo ugotovljeno, da je ta proizvajalec leta 2011 nehal proizvajati premazani fini papir, zaradi česar uvoza iz Švice praktično ni več. Zmanjšanje uvoza iz tretjih držav zato ni povezano z domnevno neprivlačnostjo trga Unija, ta trditev pa se zavrne.

(63)

Poleg tega razmeroma visoka stopnja izvoza industrije Unije ne vpliva na sklep, da je trg Unije privlačen, saj so bile povprečne cene, dosežene zunaj Unije, kjer je morala industrija Unije konkurirati dampinškemu izvozu premazanega finega papirja iz LRK, večino obravnavanega obdobja nižje od povprečnih cen, doseženih v Uniji. Trditev se zato zavrne.

(64)

Komisija je ob upoštevanju navedenega sklenila, da je v primeru razveljavitve ukrepov verjetno, da se bo izvoz iz LRK usmeril na trg Unije.

3.3.4   Sklep o verjetnosti ponovitve dampinga

(65)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 48 in 49, primerjava med kitajskimi izvoznimi cenami za tretje države, ki so blizu Unije, in ceno na trgu primerljive države močno podpira ugotovitev o verjetnosti ponovitve dampinga.

(66)

Poleg tega je Komisija ob upoštevanju precejšnje proizvodne zmogljivosti, ki je na voljo v LRK, neizkoriščene zmogljivosti in privlačnosti trga Unije za izvoz sklenila, da bi se zaradi razveljavitve ukrepov izvoz premazanega finega papirja iz LRK v Unijo po dampinških cenah verjetno povečal.

4.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

4.1   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(67)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podobni izdelek proizvajalo deset znanih proizvajalcev, od tega nekaj skupin, ki imajo v lasti več papirnic. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(68)

Ugotovljeno je bilo, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom celotna proizvodnja Unije znašala približno 4 606 000 ton. Družbe, ki so podprle zahtevek za pregled, so predstavljale več kot 70 % celotne proizvodnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, so proizvajalci Unije, ki so bili izbrani v vzorec, predstavljali več kot 30 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(69)

Makroekonomske podatke, ki jih je predložil vložnik, je pripravilo združenje Euro-Graph (16) in so bili ustrezno preverjeni.

4.2   Potrošnja Unije

(70)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je seštela obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije in uvoz iz tretjih držav, določen na podlagi zbirke podatkov iz člena 14(6).

(71)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 1

Potrošnja Unije

 

2012

2013

2014

OPP

Skupna potrošnja Unije (v tonah)

3 972 818

3 643 010

3 626 277

3 589 694

Indeks (2012 = 100)

100

92

91

90

Vir: Združenje Euro-Graph in zbirka podatkov iz člena 14(6).

(72)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 %. Leta 2013 se je v primerjavi z letom 2012 zmanjšala za 8 %, nato pa se je zmanjševanje upočasnilo. Ocenjena potrošnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila za 21 % manjša od potrošnje, ki je bila ugotovljena v obdobju prvotne preiskave (4 572 057 ton). V zmanjšanju potrošnje se kaže vse manjše povpraševanje po grafičnem papirju na splošno, kar je zlasti posledica hitre rasti digitalnih medijev, ki nadomeščajo tradicionalne tiskane medije.

4.3   Uvoz iz zadevne države

4.3.1   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

(73)

Uvoz iz LRK v Unijo se je gibal, kot sledi:

Preglednica 2

Obseg uvoza in tržni delež

 

2012

2013

2014

OPP

Obseg uvoza iz zadevne države (v tonah)

701

905

452

389

Indeks (2012 = 100)

100

129

64

55

Tržni delež (%)

0,02

0,02

0,01

0,01

Indeks (2012 = 100)

100

141

71

61

Vir: Zbirka podatkov iz člena 14(6).

(74)

Obseg uvoza iz LRK v Unijo je bil v obravnavanem obdobju zanemarljiv.

4.3.2   Uvozne cene iz zadevne države in nelojalno nižanje prodajnih cen

(75)

Zaradi zanemarljivega obsega uvoza premazanega finega papirja iz LRK v Unijo in nezanesljivih cen za to omejeno prodajo (glej uvodno izjavo 37) za sklepe glede uvozne cene iz LRK ni bilo mogoče uporabiti statističnih podatkov o uvozu v Unijo. Komisija je sklenila, da bi bilo treba namesto tega kot približek uporabiti podatke o prodaji premazanega finega papirja iz LRK v druge države in tako ugotoviti, kakšno bi bilo nelojalno nižanje prodajnih cen, če bi kitajske družbe Uniji prodajale po teh cenah.

(76)

Komisija je teoretično stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala tehtano povprečno prodajno ceno industrije Unije, zaračunano neodvisnim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, ter tehtano povprečno izvozno ceno Kitajske v države, ki so blizu Unije, prilagojeno za izračun stopnje vrednosti CIF za Unijo in zaradi upoštevanja stroškov uvoza. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov so izvozne cene Kitajske v druge države v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljile na razpoložljivih dejstvih, kot je bilo že pojasnjeno (glej uvodne izjave 40, 44 in 45). Iz primerjave cen je bilo razvidno, da bi kitajski izvozniki, če bi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po teh cenah prodajali v Unijo, prodajne cene industrije Unije nelojalno znižali za 5,4 %.

4.4   Uvoz iz drugih tretjih držav

(77)

V naslednji preglednici je prikazan razvoj obsega, tržnega deleža in povprečne cene uvoza iz tretjih držav razen LRK v Unijo v obravnavanem obdobju. Preglednica temelji na podatkih iz zbirke podatkov iz člena 14(6).

Preglednica 3

Uvoz iz tretjih držav

 

2012

2013

2014

OPP

Količina (v tonah)

35 864

29 264

50 958

45 282

Indeks (2012 = 100)

100

82

142

126

Tržni delež (%)

0,9

0,8

1,4

1,3

Povprečna cena (v EUR/tono)

952

964

827

889

Indeks (2012 = 100)

100

101

87

93

Vir: Zbirka podatkov iz člena 14(6).

(78)

V celotnem obravnavanem obdobju je bil celotni obseg uvoza iz držav razen LRK v Unijo majhen, njihov skupni tržni delež pa se je gibal okrog 1 %. Povprečne cene tega uvoza so bile višje od povprečnih cen industrije Unije. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom nobena posamezna tretja država ni imela tržnega deleža, večjega od 0,4 %.

4.5   Gospodarski položaj industrije Unije

4.5.1   Splošne opombe

(79)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse ekonomske kazalnike, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju. Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, se je za industrijo Unije uporabilo vzorčenje.

(80)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike, povezane s celotno industrijo Unije, je ocenila na podlagi informacij, ki jih je vložnik predložil v zahtevku za pregled. Od mikroekonomskih kazalnikov je na podlagi preverjenih podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov ocenila le tiste, ki so povezani z vzorčenimi družbami. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(81)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(82)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.5.2   Makroekonomski kazalniki

4.5.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(83)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2012

2013

2014

OPP

Obseg proizvodnje (v tonah)

5 211 487

4 833 511

4 737 310

4 606 000

Indeks (2012 = 100)

100

93

91

88

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

5 889 216

5 636 892

5 380 258

4 988 000

Indeks (2012 = 100)

100

96

91

85

Izkoriščenost zmogljivosti (%)

88,5

85,7

88,0

92,3

Indeks (2012 = 100)

100

97

100

104

Vir: Združenje Euro-Graph.

(84)

Proizvodnja se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 12 %. Leta 2013 se je v primerjavi z letom 2012 zmanjšala za 7 %, nato pa se je zmanjševanje upočasnilo.

(85)

Proizvajalci Unije so si že pred obravnavanim obdobjem močno prizadevali, da bi s prestrukturiranjem odpravili strukturno presežno zmogljivost, v obravnavanem obdobju pa so se ta prizadevanja nadaljevala. Industrija Unije je z zaprtjem nekaterih papirnic in preusmeritvijo drugih papirnic iz proizvodnje premazanega finega papirja v proizvodnjo drugih izdelkov iz papirja med letom 2012 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom svojo proizvodno zmogljivost v zvezi s premazanim finim papirjem zmanjšala za približno 901 216 ton, tj. za 15 %.

(86)

Zaradi nenehnega zmanjševanja proizvodne zmogljivosti je bila izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obravnavanem obdobju razmeroma stabilna, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je bila celo 92,3-odstotna in tako skoraj štiri odstotne točke večja kot leta 2012.

(87)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je velika izkoriščenost zmogljivosti zaradi velikih naložb v osnovna sredstva in njihovega vpliva na povprečne proizvodne stroške pomemben dejavnik za dolgoročno sposobnost preživetja papirne industrije.

4.5.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(88)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

 

2012

2013

2014

OPP

Celotni obseg prodaje na trgu Unije (v tonah)

3 936 253

3 612 841

3 574 868

3 544 023

Indeks (2012 = 100)

100

92

91

90

Tržni delež (%)

99,1

99,2

98,6

98,7

Indeks (2012 = 100)

100

100

99

100

Vir: Združenje Euro-Graph.

(89)

Obseg prodaje na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 10 %. Leta 2013 se je v primerjavi z letom 2012 zmanjšal za 8 %, nato pa se je zmanjševanje upočasnilo.

(90)

V obravnavanem obdobju praktično ni bilo uvoza premazanega finega papirja, zato je tržni delež industrije Unije ostal nespremenjen pri približno 99 %.

4.5.2.3   Rast

(91)

Proizvodnja in prodaja industrije Unije se v obravnavanem obdobju nista povečali. Nasprotno, ta ekonomska kazalnika sta tesno sledila zmanjševanju potrošnje Unije.

4.5.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(92)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

 

2012

2013

2014

OPP

Število zaposlenih (ekvivalent polnega delovnega časa – EPDČ)

9 808

8 896

7 782

7 418

Indeks (2012 = 100)

100

91

79

76

Produktivnost (v tonah/zaposlenega)

531

543

609

621

Indeks (2012 = 100)

100

102

115

117

Vir: Združenje Euro-Graph.

(93)

Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 24 % in je bilo vsako leto manjše. Izraža del dolgoročnih prizadevanj industrije Unije, da bi s prestrukturiranjem odpravila težave s strukturno presežno zmogljivostjo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 85.

(94)

Zaradi tega precejšnjega zmanjšanja števila zaposlenih se je precej povečala produktivnost, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposlenega na leto, in sicer se je v obravnavanem obdobju povečala za 17 %.

4.5.2.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(95)

V obravnavanem obdobju praktično ni bilo uvoza premazanega finega papirja iz LRK, zato je mogoče skleniti, da višina stopnje dampinga ni vplivala na industrijo Unije, ki je bila na poti k okrevanju od preteklega dampinga.

4.5.3   Mikroekonomski kazalniki

4.5.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(96)

Povprečne prodajne cene industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 7

Prodajne cene v Uniji in proizvodni stroški na enoto

 

2012

2013

2014

OPP

Povprečna prodajna cena na enoto na trgu Unije (v EUR/tono)

723

709

688

680

Indeks (2012 = 100)

100

98

95

94

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)

672

664

609

631

Indeks (2012 = 100)

100

99

91

94

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(97)

Prodajna cena industrije Unije na enoto, zaračunana nepovezanim strankam v Uniji, se je v obravnavanem obdobju znižala za 6 %. Gibanje cen je z manjšim časovnim zamikom sledilo gibanju stroškov proizvodnje.

(98)

Tudi proizvodni stroški industrije Unije na enoto so se v obravnavanem obdobju znižali za 6 %, največje znižanje pa je bilo ugotovljeno v obdobju 2013–2014 (za 8 %).

4.5.3.2   Stroški dela

(99)

Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2012

2013

2014

OPP

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR/zaposlenega)

68 405

65 812

67 716

70 973

Indeks (2012 = 100)

100

96

99

104

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(100)

Leta 2013 so se povprečni stroški dela na zaposlenega v primerjavi z letom 2012 znižali za 4 %, nato pa so se ustalili in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegli raven, ki je bila za 4 % višja kot leta 2012.

4.5.3.3   Zaloge

(101)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 9

Zaloge

 

2012

2013

2014

OPP

Končne zaloge (v tonah)

112 957

122 545

119 642

122 264

Indeks (2012 = 100)

100

108

106

108

Končne zaloge kot delež proizvodnje (%)

7

8

8

8

Indeks (2012 = 100)

100

114

115

114

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(102)

Končne zaloge industrije Unije so se v obdobju 2012–2013 povečale za 8 %, nato pa so bile v preostalem obravnavanem obdobju razmeroma stabilne. Zaradi zmanjševanja obsega proizvodnje se je v obravnavanem obdobju raven končnih zalog kot delež proizvodnje skupno povišala za 14 %.

4.5.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(103)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2012

2013

2014

OPP

Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje)

0,7

– 0,4

5,0

2,3

Indeks (2012 = 100)

100

– 58

693

319

Denarni tok (v EUR)

58 381 268

51 220 769

102 223 699

75 644 423

Indeks (2012 = 100)

100

88

175

130

Naložbe (v EUR)

20 414 097

23 120 553

18 603 022

17 369 221

Indeks (2012 = 100)

100

113

91

85

Donosnost naložb (%)

1,8

– 6,7

9,6

9,1

Indeks (2012 = 100)

100

– 380

546

518

Vir: Preverjeni izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(104)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri njeni prodaji premazanega finega papirja nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala s približno 0,7 % na 2,3 %. Opozoriti je treba, da je bil v prvotni preiskavi ciljni dobiček industrije določen na 8 % (17). Najboljše je bilo leto 2014, ko je dobičkonosnost industrije Unije dosegla 5 %, in sicer zlasti zaradi nižjih stroškov surovin, predvsem papirne kaše, pa tudi zaradi pozitivnih učinkov prizadevanj za prestrukturiranje in povečanja učinkovitosti. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je na dobičkonosnost negativno vplival padec menjalnega tečaja britanskega funta glede na euro.

(105)

Neto denarni tok je zmožnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. V obravnavanem obdobju je bil denarni tok pozitiven, njegovo gibanje pa je večinoma odražalo razvoj dobičkonosnosti, ki je bila največja leta 2014.

(106)

Industrija Unije v obravnavanem obdobju zaradi vse manjšega povpraševanja po premazanem finem papirju v Uniji in tujini ni vlagala v novo zmogljivost in tudi na splošno se je stopnja naložb znižala za 15 %. Izvedene naložbe so bile usmerjene v vzdrževanje, nadomestitev kapitala, izboljšanje energetske učinkovitosti in ukrepe, namenjene izpolnjevanju standardov za varstvo okolja.

(107)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev. Na njegov razvoj v obravnavanem obdobju sta vplivala zmanjševanje neto vrednosti sredstev in razvoj dobičkonosnosti, kar pojasnjuje negativne rezultate v letu 2013 ter precej boljše rezultate v letu 2014 in obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(108)

Glede na stroške obstoječega dolga, razmeroma majhno dobičkonosnost industrije Unije in vse manjše povpraševanje po premazanem finem papirju se je zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala v primerjavi s prvotno preiskavo izboljšala, vendar je še vedno omejena.

4.5.4   Sklep o položaju industrije Unije

(109)

Kazalniki škode so v obravnavanem obdobju pokazali mešano sliko. Kazalniki finančne uspešnosti, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, so se izboljšali, kazalniki obsega, kot sta proizvodnja in prodaja, pa so se še naprej slabšali.

(110)

Kazalniki finančne uspešnosti so se izboljšali zaradi znižanja cen surovin leta 2014 ter prizadevanj proizvajalcev Unije, da bi s prestrukturiranjem zmanjšali proizvodno zmogljivost in izboljšali učinkovitost. Negativno gibanje proizvodnje in obsega prodaje je bilo posledica nenehnega zmanjševanja povpraševanja po premazanem finem papirju v Uniji in tujini, zaradi katerega je morala industrija Unije nadaljevati prestrukturiranje, kar je vključevalo zaprtje nekaterih papirnic in preusmeritev drugih papirnic v proizvodnjo drugih vrst papirja.

(111)

Predvideno nadaljnje zmanjševanje povpraševanja po premazanem finem papirju v naslednjih petih do desetih letih podpira sklep, da bo industrija Unije še naprej v težkem položaju ter da bo treba dodatno zmanjšati proizvodnjo in proizvodno zmogljivost.

(112)

V preiskavi je bilo potrjeno, da so imeli ukrepi, uvedeni v prvotni preiskavi, pozitiven učinek na industrijo Unije, ki si je povrnila tržni delež ter je lahko zvišala cene premazanega finega papirja nad raven pokritja stroškov in financirala svoje dejavnosti prestrukturiranja.

(113)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. Kljub temu je zaradi vse manjšega povpraševanja po premazanem finem papirju in razmeroma visokih stroškov prestrukturiranja, kar je oboje pomembno vplivalo na njeno dobičkonosnost, v ranljivem položaju.

4.6   Verjetnost ponovitve škode

(114)

Komisija je v uvodnih izjavah 65 in 66 sklenila, da bi se zaradi razveljavitve ukrepov ponovil damping in povečal izvoz premazanega finega papirja iz LRK v Unijo po dampinških cenah.

(115)

Komisija je v uvodni izjavi 76 ugotovila, da so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom cene izvoza premazanega finega papirja iz Kitajske na trge, ki so blizu Unije, nižje od tistih, ki jih je industrija Unije zaračunavala v Uniji. Zato je sklenila, da bi v primeru izteka ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki verjetno nelojalno nižali prodajne cene industrije Unije na trgu Unije.

(116)

Poleg tega je trg Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 62, največji trg premazanega finega papirja na svetu. Dejansko je zaradi svoje skupne velikosti in obstoja velikih kupcev premazanega finega papirja zelo privlačen za kitajske proizvajalce premazanega finega papirja, saj bi jim take velike dostave omogočile, da izkoristijo več (zdaj neizkoriščene) proizvodne zmogljivosti, zaradi česar bi se proizvodni stroški na enoto znižali. V skladu s tem je v primeru razveljavitve ukrepov zaradi gospodarske koristi izkoriščanja neizkoriščene proizvodne zmogljivosti v LRK (glej uvodne izjave 50 do 54) verjetno, da bi kitajski proizvajalci izvozniki na trgu Unije premazani fini papir ponujali po dampinških cenah, s čimer bi izvajali pritisk na cene in dobičkonosnost industrije Unije.

(117)

Preiskava je pokazala (glej uvodno izjavo 113), da je industrija Unije v ranljivem položaju.

(118)

Potrdila je tudi ugotovitve iz prvotne preiskave, da je zaradi kapitalske intenzivnosti proizvodnega procesa velika izkoriščenost zmogljivosti pomemben dejavnik za dolgoročno sposobnost preživetja proizvajalcev papirja. Industrija Unije je lahko zaradi odsotnosti dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju zvišala cene premazanega finega papirja nad raven pokritja stroškov, financirala prestrukturiranje in povišala stopnjo izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti. Če bi se dampinški uvoz in s tem povezani pritisk na cene znova pojavila, bi se ta pozitivni razvoj obrnil, saj bi bila zaradi njiju industrija Unije prikrajšana za denarni tok, ki ga potrebuje za financiranje prizadevanj, da bi se s prestrukturiranjem prilagodila vse manjšemu svetovnemu povpraševanju po premazanem finem papirju. Ogroženi bi bili tudi pozitivni učinki preteklih prizadevanj za prestrukturiranje, posledično pa bi se poslabšali vsi kazalniki škode.

(119)

Komisija je zato sklenila, da bi se ob razveljavitvi protidampinških ukrepov za uvoz premazanega finega papirja iz LRK škoda po vsej verjetnosti ponovila.

5.   INTERES UNIJE

(120)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih ukrepov proti LRK v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

5.1   Interes industrije Unije

(121)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so obstoječi ukrepi industriji Unije omogočili, da si opomore od preteklega dampinga, ohranja cene premazanega finega papirja nad ravnjo pokritja stroškov in izboljša svojo finančno uspešnost. Ta pozitivna gibanja so posledično industriji Unije omogočila, da se je soočila z izzivi zaradi vse manjšega povpraševanja po premazanem finem papirju, in sicer tako, da je izvedla dolgoročne načrte prestrukturiranja, vključno z zaprtjem nekaterih papirnic in preusmeritvijo drugih papirnic v proizvodnjo drugih vrst papirja.

(122)

Brez pritiska dampinškega uvoza iz LRK na cene bo lahko industrija Unije ohranila cene premazanega finega papirja nad ravnjo pokritja stroškov, ustvarila dohodek, ki ga potrebuje za financiranje svojih prizadevanj za prestrukturiranje, in se prilagodila izzivom zaradi vse manjšega povpraševanja po premazanem finem papirju.

(123)

Komisija je na podlagi tega sklenila, da bi bilo nadaljevanje veljavnih protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

5.2   Interes nepovezanih uvoznikov/trgovcev

(124)

V preiskavi ni sodeloval noben uvoznik/trgovec. Komisija je na podlagi dejstva, da v obravnavanem obdobju praktično ni bilo uvoza premazanega finega papirja iz LRK, sklenila, da uvoz zadevnega izdelka ne predstavlja velikega deleža poslovnih dejavnosti uvoznikov/trgovcev in da noben dejavnik ne kaže na to, da bi ohranitev ukrepov nanje nesorazmerno vplivala.

5.3   Interes uporabnikov

(125)

V preiskavi ni sodeloval noben posamezni uporabnik. Komisija je prejela pisno predložitev združenja tiskarske industrije (Intergraf), ki so jo podprla tri druga združenja (BPIF, Gratkom in Bundesverband Druck und Medien).

(126)

V predložitvi je bilo pojasnjeno, da se tiskarska industrija Unije sooča z nadomeščanjem tiskanih medijev z digitalnimi in obsežnim uvozom tiskanih izdelkov, zlasti iz LRK. Trditev je nakazovala, da protidampinški ukrepi slabijo konkurenčnost tiskarjev Unije, za katero bi bil potreben brezcarinski dostop do papirja. Edini dokaz, ki je bil predložen v zvezi s trditvijo o obsežnem uvozu, je bila ocena celotnega uvoza tiskanih izdelkov s poreklom iz LRK, med katerimi je veliko tiskanih izdelkov, ki niso natisnjeni na premazanem finem papirju. Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ni mogla oceniti, kolikšen del izdelkov, uvoženih iz LRK, je natisnjen na premazanem finem papirju in kaj je natisnjeno na drugih vrstah papirja.

(127)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je večina izdelkov, ki so natisnjeni na premazanem finem papirju, „časovno občutljivih“, kot so revije, brošure, direktna pošta in priloge, ki zaradi časa, ki je potreben za prevoz, ne dopuščajo uvoza iz LRK v tolikšni meri. Informacije, ki jih je vložnik predložil v tem pregledu, so potrdile, da ugotovitve iz prvotne preiskave še vedno veljajo.

(128)

Komisija je zato sklenila, da se zaradi protidampinških in izravnalnih dajatev določeno tiskano gradivo verjetno tiska na premazanem finem papirju zunaj Unije, vendar je njegov učinek na gospodarski položaj tiskarske industrije Unije majhen.

5.4   Sklep o interesu Unije

(129)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali podaljšanju sedanjih protidampinških ukrepov za uvoz iz LRK.

6.   SKLEP IN RAZKRITJE

(130)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bila predvidena ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov. Odobreno jim je bilo tudi enajstdnevno obdobje po razkritju, v katerem so lahko predložile pripombe. Le vložnik je poslal pripombe v podporo ugotovitvam Komisije in predlogu za ohranitev veljavnih protidampinški ukrepov.

(131)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih vrst premazanega finega papirja s poreklom iz LRK in so bili uvedeni z Izvedbeno uredbo (EU) št. 451/2011.

(132)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni predložil mnenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na premazani fini papir, tj. na eni ali obeh straneh premazan papir ali karton (razen kraft papirja ali kraft kartona) v listih ali zvitkih, mase med 70 g/m2 in 400 g/m2 in beline nad 84 (merjeno v skladu z ISO 2470-1), ki se trenutno uvršča v oznake KN ex 4810 13 00, ex 4810 14 00, ex 4810 19 00, ex 4810 22 00, ex 4810 29 30, ex 4810 29 80, ex 4810 99 10 in ex 4810 99 80 (oznake TARIC 4810130020, 4810140020, 4810190020, 4810220020, 4810293020, 4810298020, 4810991020 in 4810998020), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

Dokončna izravnalna dajatev se ne nanaša na zvitke, primerne za uporabo na strojih za rotacijski tisk. Zvitki, primerni za uporabo na strojih za rotacijski tisk, so opredeljeni kot zvitki, katerih rezultat preskusa po preskusnem standardu ISO 3783:2006 za določanje odpornosti proti trganju z metodo pospešene hitrosti ob uporabi preskusne naprave IGT (električni model) je manj kot 30 N/m pri meritvi v prečni smeri papirja in manj kot 50 N/m pri meritvi v smeri stroja. Dokončna protidampinška dajatev se ne nanaša na večplastni papir in večplastni karton.

2.   Stopnja dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve, za izdelke, opisane v odstavku 1 in proizvedene v spodaj navedenih družbah, znaša:

Družba

Stopnja dajatve (%)

Dodatna oznaka TARIC

Gold East Paper (Jiangsu) Co., Ltd, Zhenjiang City, Jiangsu Province, LRK; Gold Huasheng Paper (Suzhou Industrial Park) Co., Ltd, Suzhou City, Jiangsu Province, LRK

8

B001

Shangdong Chenming Paper Holdings Limited, Shouguang City, Shandong Province, LRK; Shouguang Chenming Art Paper Co., Ltd, Shouguang City, Shandong Province, LRK

35,1

B013

Vse druge družbe

27,1

B999

3.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. julija 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 451/2011 z dne 6. maja 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 128, 14.5.2011, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 452/2011 z dne 6. maja 2011 o uvedbi dokončne protisubvencijske dajatve na uvoz premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 128, 14.5.2011, str. 18).

(4)  Zadevi T-443/11 in T-444/11.

(5)  UL C 280, 25.8.2015, str. 7.

(6)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov za uvoz nekaterih vrst premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 172, 13.5.2016, str. 9).

(7)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka izravnalnih ukrepov za uvoz nekaterih vrst premazanega finega papirja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 172, 13.5.2016, str. 19).

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranem uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 188, 18.7.2009, str. 93). Ta uredba je bila kodificirana z Uredbo (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55).

(9)  Skupino Sinar Mas Group sestavljajo družbe Gold East Paper Co., Ltd, Gold Huasheng Paper co., Ltd. in Hainan Jinhai Pulp and Paper Co., Ltd.

(10)  Na podlagi podatkov družbe RISI (http://www.risiinfo.com), ki jih je predložil vložnik.

(11)  Na podlagi zahtevka.

(12)  Na podlagi podatkov družbe RISI.

(13)  Na podlagi zahtevka.

(14)  Na podlagi podatkov družbe RISI.

(15)  Na podlagi podatkov družbe RISI, ki jih je predložil vložnik.

(16)  Evropsko združenje proizvajalcev grafičnega papirja (Euro-Graph) je bilo ustanovljeno leta 2012 z združitvijo združenj CEPIPRINT (Združenje evropskih proizvajalcev založniškega papirja) in CEPIFINE (Evropsko združenje proizvajalcev finega papirja), vanj pa so včlanjeni vsi proizvajalci premazanega finega papirja v Uniji.

(17)  Uvodna izjava 158 Izvedbene uredbe (EU) št. 451/2011.


Top