EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32017D0263

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/263 z dne 14. februarja 2017 o zmanjšanju tveganja in poostrenih ukrepih biološke varnosti in sistemih zgodnjega odkrivanja glede tveganj, ki jih pomenijo divje ptice za prenos virusov visokopatogene aviarne influence na perutnino (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 765) (Besedilo velja za EGP. )

C/2017/0765

OJ L 39, 16.2.2017, p. 6–11 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

No longer in force, Date of end of validity: 30/06/2018

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2017/263/oj

16.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 39/6


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2017/263

z dne 14. februarja 2017

o zmanjšanju tveganja in poostrenih ukrepih biološke varnosti in sistemih zgodnjega odkrivanja glede tveganj, ki jih pomenijo divje ptice za prenos virusov visokopatogene aviarne influence na perutnino

(notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 765)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (1) in zlasti člena 9(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (2), ter zlasti člena 10(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2005/94/ES z dne 20. decembra 2005 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje aviarne influence in razveljavitvi Direktive 92/40/EGS (3) ter zlasti člena 63(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Aviarna influenca je kužna virusna bolezen pri pticah, vključno s perutnino. Okužba domače perutnine z virusi aviarne influence povzroča dve glavni obliki navedene bolezni, ki se ločita po virulenci. Nizkopatogena oblika na splošno povzroča samo blage simptome, medtem ko visokopatogena oblika povzroča visoko umrljivost pri večini vrst perutnine. Navedena bolezen lahko resno vpliva na donosnost reje perutnine.

(2)

Direktiva 2005/94/ES določa minimalne ukrepe za obvladovanje, ki se izvajajo v primeru izbruha navedene bolezni pri perutnini ali drugih pticah v ujetništvu, in tudi nekatere preventivne ukrepe glede sistematičnega nadzora in zgodnjega odkrivanja aviarne influence.

(3)

Direktiva 2005/94/ES poleg tega določa, da lahko Komisija sprejme podrobna pravila, ki so zaradi epidemioloških razmer potrebna za dopolnitev minimalnih ukrepov za obvladovanje, določenih v navedeni direktivi.

(4)

Znano je, da so divje ptice, zlasti divje vodne ptice selivke, naravni gostitelji za viruse nizkopatogene aviarne influence, ki jih med sezonskimi selitvami običajno prenašajo, ne da bi kazale znake navedene bolezni. Od sredine leta 2005 pa je bilo dokazano, da sev virusa visokopatogene aviarne influence (HPAI) podtipa H5N1 lahko okuži divje ptice, te pa ga lahko razširijo prek velikih razdalj (4).

(5)

Prisotnost virusov aviarne influence pri divjih pticah pomeni stalno grožnjo za neposreden in posreden vnos virusov na gospodarstva, kjer se goji perutnina ali druge ptice v ujetništvu, in poznejše razširjanje virusov z okuženega na druga gospodarstva.

(6)

Odločba Komisije 2005/734/ES (5) je bila sprejeta po vnosu virusa HPAI podtipa H5N1 iz jugovzhodne Azije v Evropo ob njegovi širitvi proti zahodu leta 2005, da bi se poostrili ukrepi za obvladovanje, ki so bili že določeni v zakonodaji Unije, zlasti glede na tveganja, ki jih pomeni doslej največje medcelinsko širjenje navedenega virusa HPAI z divjimi pticami.

(7)

Odločba 2005/734/ES določa ukrepe biološke varnosti in dodatne ukrepe za zmanjšanje tveganja, da bi se zmanjšalo tveganje prenosa virusa HPAI H5N1 z divjih ptic na perutnino in druge ptice v ujetništvu, tako da se prepreči neposreden in posreden stik med temi populacijami. Odločba 2005/734/ES določa, da morajo države članice na svojem ozemlju opredeliti območja z izrazitim tveganjem za vnos virusa HPAI H5N1 na gospodarstva s perutnino in drugimi pticami v ujetništvu, pri čemer morajo upoštevati epidemiološke razmere in posebne dejavnike tveganja. Države članice morajo na navedenih območjih z visokim tveganjem izvajati nekatere ukrepe za zmanjšanje tveganja, npr. zagotoviti, da je zadevna perutnina v zaprtih prostorih. Države članice morajo tudi zagotoviti, da se lastniki bolje zavedajo tveganj prenosa in nujnosti, da se na njihovih gospodarstvih izvajajo ukrepi biološke varnosti.

(8)

Poleg tega morajo države članice v skladu z Odločbo 2005/734/ES uvesti sisteme zgodnjega odkrivanja, ki so namenjeni hitremu poročanju kakršnega koli znaka aviarne influence pri perutninskih jatah, ki ga lastniki sporočijo pristojnemu veterinarskemu organu, pri čemer pa morajo upoštevati posebne parametre in majhne spremembe podatkov o proizvodnji.

(9)

Sklep Komisije 2010/367/EU (6) določa smernice za obvezno izvajanje programov nadzora za aviarno influenco pri perutnini in divjih pticah v državah članicah, vključno z zahtevami glede vzorčenja in laboratorijskega testiranja. Poleg tega določa, da morajo biti pristojni organi nemudoma uradno obveščeni o vsaki nenormalni umrljivosti ali večjih izbruhih bolezni ali večji umrljivosti, ki se pojavijo pri divjih pticah in zlasti divjih vodnih pticah selivkah.

(10)

Konec leta 2014 in na začetku leta 2015 je bil virus HPAI H5N8 vnesen v Unijo z divjimi pticami. Povzročil je zelo nizko stopnjo umrljivosti pri divjih pticah, a tudi resne izbruhe bolezni pri perutnini in drugih pticah v ujetništvu v več državah članicah.

(11)

Od konca oktobra 2016 je bil zelo podoben sev virusa HPAI H5N8 odkrit pri divjih pticah selivkah, večinoma mrtvih, v 20 državah članicah, in sicer v Bolgariji, na Češkem, Danskem, v Nemčiji, na Irskem, v Grčiji, Španiji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Madžarskem, Nizozemskem, v Avstriji, na Poljskem, v Romuniji, Sloveniji, na Slovaškem, Finskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu, kot tudi v bližnjih tretjih državah, kot so Švica, Srbija in Ukrajina. Večina izbruhov je bila potrjena na nekaterih območjih v Franciji, na Madžarskem in v Bolgariji, kjer je veliko število gospodarstev, ki gojijo race in gosi.

(12)

Trenutne epidemiološke razmere so zelo dinamične in se nenehno spreminjajo. Selitve ptic selivk se nadaljujejo in države članice s stalnim nadzorom še naprej odkrivajo virus HPAI H5N8 pri divjih pticah. Virus bo zato še vedno ogrožal perutnino in druge ptice v ujetništvu v Uniji v naslednjih mesecih in verjetno med nadaljnjimi selitvami ptic selivk in pomenil tveganje za nadaljnji prenos virusa med gospodarstvi v okoljih z visokim tveganjem.

(13)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA) pripravlja obsežno znanstveno mnenje o aviarni influenci, ki ga bo dokončala septembra 2017. Zaradi trenutne epidemije virusa HPAI H5N8 pa je bila EFSA zaprošena, naj pripravi nujno oceno epidemioloških razmer in predhodno znanstveno mnenje o primernosti zaščitnih ukrepov, določenih na ravni Unije glede tveganj, ki jih pomenijo divje ptice, okužene z virusom HPAI H5N8.

(14)

Svet za zdravje in dobro počutje živali EFSA je 20. decembra 2016 objavil izjavo: Nujni zahtevek glede aviarne influence (7) potrjuje, da je strogo izvajanje ukrepov biološke varnosti in ukrepov za zmanjšanje tveganja najpomembnejši način za preprečevanje prenosa virusov HPAI, tako podtipa H5 kot podtipa H7, posredno ali neposredno z divjih ptic na gospodarstva, ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu. Biološka varnost na takih gospodarstvih bi morala biti rutinska praksa, med obdobji večjega tveganja pa bi morala biti še poostrena.

(15)

EFSA je prav tako ugotovila, da je pasivni nadzor nad divjimi pticami najučinkovitejši način za zgodnje odkrivanje prisotnosti virusov HPAI pri divjih pticah. Priporočila je ciljno vzorčenje in testiranje divjih ptic ter s tem poostritev nekaterih določb o divjih pticah iz smernic o izvajanju programov nadzora za aviarno influenco pri divjih pticah, določenih v Prilogi II k Sklepu 2010/367/EU.

(16)

EFSA se sklicuje na oceno (8), ki jo je izvedel Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (v nadaljnjem besedilu: ECDC) in v kateri je navedeno, da doslej nikjer na svetu ni bilo sporočenih nobenih primerov okužbe z virusom HPAI H5N8 pri človeku in da je iz nadaljnjega ugotavljanja lastnosti virusa razvidno, da gre še vedno v bistvu za ptičji virus, za katerega ljudje niso posebej dovzetni.

(17)

Izkušnje pristojnih organov držav članic pri izvajanju ukrepov iz Odločbe 2005/734/ES kažejo, da je treba ohraniti prilagodljivost, da bi navedene ukrepe lahko prilagodili epidemiološkim razmeram v posamezni državi članici.

(18)

Da bi ukrepe iz tega sklepa ciljno usmerili na populacije ptic, ki so najbolj ogrožene, in zagotovili njihovo učinkovitost, bi bilo treba nekatere preventivne ukrepe ciljno usmeriti na gospodarstva, ki gojijo perutnino.

(19)

Ukrepe iz Odločbe 2005/734/ES bi bilo zato treba revidirati in prilagoditi ob upoštevanju sedanjega epidemiološkega stanja pri perutnini in divjih pticah v državah članicah, izjave o aviarni influenci, ki jo je izdala EFSA 20. decembra 2016, in izkušenj držav članic pri praktičnem izvajanju ukrepov iz navedene odločbe.

(20)

Ukrepi iz Odločbe 2005/734/ES so bili večkrat spremenjeni in podaljšani ter se uporabljajo do 31. decembra 2017. Zaradi jasnosti zakonodaje Unije bi bilo treba Odločbo 2005/734/ES razveljaviti in nadomestiti s tem sklepom.

(21)

Ukrepe iz tega sklepa je treba po potrebi revidirati glede na izide znanstvenega mnenja EFSA o aviarni influenci, ki bo dokončano septembra 2017.

(22)

Ukrepi iz tega sklepa bi se morali uporabljati do 30. junija 2018.

(23)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta sklep določa ukrepe za zmanjšanje tveganja in sisteme zgodnjega odkrivanja glede tveganj, ki jih divje ptice pomenijo za vnos visokopatogene aviarne influence (HPAI) na gospodarstva, ter ukrepe za ozaveščanje lastnikov o navedenih tveganjih in nujnosti izvajanja ali poostritve ukrepov biološke varnosti na njihovih gospodarstvih.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2005/94/ES.

Člen 3

Opredelitev območij z visokim tveganjem za vnos virusov HPAI

Države članice opredelijo in revidirajo območja na svojem ozemlju z izrazitim tveganjem za vnos virusov HPAI na gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: območja z visokim tveganjem) ter časovno obdobje, v katerem obstaja navedeno tveganje, pri čemer upoštevajo naslednje:

(a)

epidemiološke razmere na svojem ozemlju ali na ozemlju bližnje države članice ali tretje države, zlasti glede:

(i)

odkritja virusov HPAI pri divjih pticah ali njihovih iztrebkih;

(ii)

izbruhov virusov HPAI na gospodarstvih, ki gojijo perutnino ali druge ptice v ujetništvu in pri katerih je najverjetneje, da bodo povezana z odkritjem virusov HPAI iz točke (i);

(iii)

preteklih odkritij virusov HPAI iz točk (i) in (ii) ter tveganja njihovega ponovnega pojava;

(b)

dejavnike tveganja za vnos virusov HPAI na gospodarstva, zlasti glede:

(i)

lokacije gospodarstva vzdolž selitvenih poti ptic, zlasti kjer ptice prihajajo iz srednje in vzhodne Azije, Kaspijskega morja in območij ob Črnem morju, Bližnjega vzhoda in Afrike;

(ii)

razdalje med gospodarstvom in mokrišči, ribniki, močvirji, jezeri ali rekami, kjer se lahko zbirajo ptice selivke, zlasti tiste iz redov plojkokljunov (Anseriformes) in pobrežnikov (Charadriiformes);

(iii)

lokacije gospodarstev na območjih z večjo gostoto ptic selivk, zlasti vodnih ptic;

(iv)

perutnine iz proste reje, pri kateri stika med divjimi pticami in perutnino ni mogoče zadostno preprečiti;

(c)

dodatne dejavnike tveganja za širitev virusov HPAI na gospodarstvu in med njimi, zlasti če:

(i)

je lokacija gospodarstva na območjih z visoko gostoto gospodarstev;

(ii)

je intenzivnost premikov perutnine, vozil in oseb na samem gospodarstvu ali z gospodarstev visoka ter so drugi neposredni in posredni stiki med gospodarstvi številni;

(d)

ocene tveganja glede na pomen širjenja virusov HPAI z divjimi pticami, ki so jih izvedli EFSA ter nacionalni in mednarodni organi za ocene tveganja;

(e)

rezultate programov nadzora, izvedenih v skladu s členom 4 Direktive 2005/94/ES.

Člen 4

Ukrepi za zmanjšanje tveganja

1.   Države članice glede na posebne epidemiološke razmere na svojem ozemlju in za toliko časa, kot je potrebno, sprejmejo ustrezne in izvedljive ukrepe za zmanjšanje tveganja prenosa virusov HPAI z divjih ptic na perutnino na območjih z visokim tveganjem.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 so usmerjeni predvsem v preprečevanje divjim pticam, zlasti divjim vodnim pticam selivkam, da bi prišle v neposredni ali posredni stik s perutnino, zlasti z racami in gosmi.

3.   Države članice na območjih z visokim tveganjem prepovejo naslednje:

(a)

rejo perutnine na prostem;

(b)

uporabo vodnih zajetij na prostem za perutnino;

(c)

oskrbo perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje ptice;

(d)

hranjenje krme za perutnino, ki ni zaščitena pred stikom z divjimi pticami ali drugimi živalmi.

4.   Države članice kot dodatne ukrepe za zmanjšanje tveganja prepovejo:

(a)

zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah;

(b)

uporabo umetnih ptic za vabo iz redov plojkokljunov (Anseriformes) in pobrežnikov (Charadriiformes).

5.   Države članice redno revidirajo ukrepe, ki so jih sprejele v skladu z odstavki 1 do 4, da bi jih prilagodile epidemiološkim razmeram, vključno s tveganji, ki jih pomenijo divje ptice.

Člen 5

Ukrepi za ozaveščanje in ukrepi biološke varnosti

Države članice zagotovijo, da so sprejeti ukrepi, ki so potrebni za večjo ozaveščenost zainteresiranih strani, dejavnih v perutninskem sektorju, o tveganjih, ki jih pomenijo virusi HPAI, in ukrepi, s katerimi se tem stranem zagotovijo najprimernejše informacije o ukrepih biološke varnosti, zlasti ukrepih, ki jih je treba izvajati na območjih z visokim tveganjem, na način, ki je najprimernejši za pritegnitev njihove pozornosti na takšne informacije.

Člen 6

Odstopanja od ukrepov za zmanjšanje tveganja iz člena 4

1.   Z odstopanjem od člena 4(3) in pod pogojem, da so sprejeti ukrepi biološke varnosti, da se prepreči tveganje prenosa virusov HPAI, lahko države članice odobrijo naslednje:

(a)

gojenje perutnine na prostem, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

perutnina je zavarovana pred stikom z divjimi pticami z mrežami ali strehami ali na drug ustrezni način ali

(ii)

perutnina se vsaj oskrbuje s krmo in vodo v zaprtih prostorih ali pod zaščito, ki zadostno odvrača pristajanje divjih ptic in s tem preprečuje njihov stik s krmo ali vodo, ki sta namenjeni perutnini;

(b)

uporabo vodnih zajetij na prostem, če so potrebna za nekatere vrste perutnine zaradi dobrega počutja živali in so zadostno zaslonjena pred divjimi vodnimi pticami;

(c)

oskrbo perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, in sicer po obdelavi vode, ki zagotavlja inaktivacijo virusov aviarne influence.

2.   Z odstopanjem od člena 4(4) in pod pogojem, da so sprejeti ukrepi biološke varnosti, da se prepreči tveganje prenosa virusov HPAI, lahko države članice odobrijo naslednje:

(a)

zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah;

(b)

uporabo umetnih ptic za vabo:

(i)

v okviru programa nadzora za aviarno influenco, ki se izvaja v skladu s členom 4 Direktive 2005/94/ES, raziskovalnih projektov, ornitoloških študij in drugih dejavnosti, ki jih odobri pristojni organ, ali

(ii)

v skladu z ustreznimi ukrepi biološke varnosti in določbami, ki so namenjene preprečevanju prenosa virusa HPAI na perutnino.

Člen 7

Sistemi zgodnjega odkrivanja pri jatah perutnine

1.   Države članice uvedejo ali poostrijo sisteme zgodnjega odkrivanja, ki so namenjeni hitremu poročanju lastnikov pristojnemu organu, in sicer kakršnega koli znaka aviarne influence pri perutninskih jatah, ki se gojijo na gospodarstvih na območjih z visokim tveganjem.

2.   Sistemi iz odstavka 1 upoštevajo vsaj znaten upad pri vnosu krme in vode ter proizvodnji jajc, opaženo stopnjo umrljivosti in vse klinične znake ali postmortalne lezije, ki nakazujejo na prisotnost virusa HPAI, pri čemer upoštevajo variacije navedenih parametrov pri različnih vrstah perutnine in vrstah proizvodnje.

Člen 8

Večji nadzor pri divjih pticah

1.   Pristojni organ zagotovi, da se izvaja večji pasivni nadzor nad populacijami divjih ptic ter nadaljnje spremljanje mrtvih in bolnih ptic v skladu s smernicami o izvajanju programov nadzora za aviarno influenco pri divjih pticah, določenimi v Prilogi II k Sklepu Komisije 2010/367/EU, pri čemer je posebej pozoren na seznam ciljnih vrst za vzorčenje in laboratorijsko testiranje, določen v navedenem sklepu, in druge vrste divjih ptic, ki so imele znake okužbe z virusi HPAI.

2.   Pristojni organ lahko izvede ciljno vzorčenje in laboratorijsko testiranje divjih ptic pri vrstah in na geografskih območjih, ki prej niso bili okuženi z virusi HPAI.

Člen 9

Obveznosti glede skladnosti in obveščanja

Države članice Komisijo obveščajo o ukrepih, ki jih sprejmejo za uskladitev s tem sklepom, in vseh odstopanjih, odobrenih v skladu s členom 6.

Člen 10

Razveljavitev

Odločba 2005/734/ES se razveljavi.

Člen 11

Uporaba

Ta sklep se uporablja do 30. junija 2018.

Člen 12

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 14. februarja 2017

Za Komisijo

Vytenis ANDRIUKAITIS

Član Komisije


(1)  UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

(3)  UL L 10, 14.1.2006, str. 16.

(4)  Znanstveno mnenje Sveta za zdravje in dobro počutje živali Evropske agencije za varnost hrane na zahtevo Evropske komisije o vplivih aviarne influence na zdravje in dobro počutje živali ter tveganju za vnos na gospodarstva s perutnino v EU (EFSA Journal (2008) 715, str. 1–161).

(5)  Odločba Komisije 2005/734/ES z dne 19. oktobra 2005 o določitvi ukrepov biološke varnosti za zmanjšanje tveganja prenosa visoko patogene aviarne influence, ki jo povzroča virus influence A H5N1, s ptic, ki živijo v divjini, na perutnino in druge ptice v ujetništvu ter zagotavljanje sistema zgodnjega odkrivanja na območjih z izrazitim tveganjem (UL L 274, 20.10.2005, str. 105).

(6)  Sklep Komisije 2010/367/EU z dne 25. junija 2010 o izvajanju programov nadzora za aviarno influenco pri perutnini in divjih pticah v državah članicah (UL L 166, 1.7.2010, str. 22).

(7)  EFSA Journal 2017;15(1):4687, 32 str., doi:10.2903/j.efsa.2016.4687.

(8)  Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), 2016, HITRA OCENA TVEGANJA: Izbruhi visokopatogene aviarne influence A(H5N8) v Evropi: http://ecdc.europa.eu/en/publications/Publications/risk-assessment-avian-influenza-H5N8-europe.pdf.


Top