Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32016R0792

Uredba (EU) 2016/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin in harmoniziranem indeksu cen stanovanjskih nepremičnin ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 (Besedilo velja za EGP)

OJ L 135, 24.5.2016, p. 11–38 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/792/oj

24.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/11


UREDBA (EU) 2016/792 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. maja 2016

o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin in harmoniziranem indeksu cen stanovanjskih nepremičnin ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP) je namenjen merjenju inflacije na harmoniziran način v vseh državah članicah. Komisija in Evropska centralna banka (ECB) uporabljata HICP v svoji oceni stabilnosti cen v državah članicah v skladu s členom 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)

Harmonizirani indeksi se uporabljajo v okviru postopka Komisije v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, kot je bil določen z Uredbo (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(3)

Visokokakovostna in primerljiva statistika cen je ključnega pomena za tiste, ki so pristojni za javno politiko v Uniji, raziskovalce in vse evropske državljane.

(4)

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) uporablja HICP kot indeks za merjenje doseganja cilja stabilnosti cen ESCB v skladu s členom 127(1) PDEU, kar je zlasti pomembno za opredelitev in izvajanje monetarne politike Unije v skladu s členom 127(2) PDEU. Na podlagi člena 127(4) in člena 282(5) PDEU se je treba z ECB posvetovati o vseh predlaganih aktov Unije na področjih iz njene pristojnosti.

(5)

Cilj te uredbe je vzpostaviti skupni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin in indeksa cen stanovanjskih nepremičnin (HPI) na ravni Unije in nacionalni ravni. To pa ne posega v možnost, da se uporaba okvira v prihodnje po potrebi razširi tudi na podnacionalno raven.

(6)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 (4) je bil vzpostavljen skupni okvir za uvedbo harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin. Navedeni pravni okvir je treba prilagoditi sedanjim zahtevam in tehničnemu napredku ter tako še povečati relevantnost in primerljivost harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin in HICP. Na podlagi novega okvira, vzpostavljenega s to uredbo, bi bilo treba začeti pripravljati nabor dodatnih kazalnikov razvoja cen.

(7)

V tej uredbi je upoštevan program Komisije za boljše pravno urejanje, zlasti pa Sporočilo Komisije z dne 8. oktobra 2010 z naslovom „Pametna pravna ureditev v Evropski uniji“. Na statističnem področju je Komisija kot prednostno nalogo določila poenostavitev in izboljšanje regulativnega okolja na področju statistike, kot je navedeno v Sporočilu Komisije z dne 10. avgusta 2009 o metodi proizvodnje statistike EU: vizija za naslednje desetletje.

(8)

HICP in harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin po stalnih davčnih stopnjah (HICP-CT) bi bilo treba razčleniti po kategorijah evropske klasifikacije individualne potrošnje po namenu (ECOICOP). S tako klasifikacijo bi bilo treba zagotoviti, da bo celotna evropska statistika v zvezi z zasebno potrošnjo skladna in primerljiva. ECOICOP bi morala biti skladna tudi s COICOP Združenih narodov, ki je mednarodni standard za klasifikacijo individualne potrošnje po namenu, in bi bilo zato ECOICOP treba prilagoditi spremembam COICOP Združenih narodov.

(9)

HICP temelji na opazovanih cenah, ki vključujejo tudi davke na proizvode. Zato spremembe davčnih stopenj na proizvode vplivajo na inflacijo. Za analizo inflacije in oceno konvergence v državah članicah je treba zbirati tudi informacije o vplivu davčnih sprememb na inflacijo. V ta namen bi bilo treba HICP dodatno izračunati na podlagi cen stalnih davčnih stopenj.

(10)

Določanje indeksov cen za stanovanja, zlasti za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki (OOH), je pomemben korak k nadaljnjemu povečanju relevantnosti in primerljivosti HICP. HPI je nujna podlaga za izračunavanje indeksa cen OOH. Poleg tega je HPI tudi sam po sebi pomemben kazalnik. Do 31. decembra 2018 bi morala Komisija pripraviti poročilo, ki obravnava primernost indeksa cen OOH za vključitev v HICP. Odvisno od rezultatov tega poročila bi morala Komisija, kadar je primerno, v razumnem časovnem obdobju predložiti predlog za spremembo te uredbe, kar zadeva vključitev indeksa cen OOH v HICP.

(11)

Zgodnje začasne informacije o mesečnem HICP v obliki prvih ocen so bistvenega pomena za monetarno politiko v euroobmočju. Zato bi morale takšne prve ocene zagotoviti države članice, katerih valuta je euro.

(12)

HICP je namenjen ocenjevanju stabilnosti cen. HICP naj ne bi predstavljal indeksa življenjskih stroškov. Začeti bi bilo treba izvajati ne le raziskave HICP, temveč tudi raziskave glede harmoniziranega indeksa življenjskih stroškov.

(13)

Referenčno obdobje harmoniziranih indeksov bi bilo treba redno posodabljati. Določiti bi bilo treba pravila za skupna indeksna referenčna obdobja harmoniziranih indeksov in njihovih podindeksov, vključenih v različnih časovnih obdobjih, da se tako zagotovi primerljivost in relevantnost pridobljenih indeksov.

(14)

Za okrepitev postopne harmonizacije harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin in HICP bi bilo treba uvesti pilotne študije za oceno izvedljivosti uporabe izboljšanih osnovnih informacij ali novih metodoloških pristopov. Komisija bi morala sprejeti potrebne ukrepe in poiskati ustrezne spodbude za take pilotne študije, vključno s finančno podporo.

(15)

Komisija (Eurostat) bi morala preveriti vire in metode, ki jih države članice uporabljajo za izračun harmoniziranih indeksov, ter spremljati izvajanje pravnega okvira v državah članicah. Komisija (Eurostat) bi morala v ta namen vzdrževati reden dialog s statističnimi organi držav članic.

(16)

Za oceno, ali so podrobni harmonizirani indeksi, ki so jih predložile države članice, dovolj primerljivi, so bistvene informacije o kontekstu. Poleg tega pri razumevanju harmoniziranih indeksov in nadaljnjem izboljšanju njihove kakovosti vsem deležnikom pomagajo pregledne metode in prakse izračunavanja, ki se uporabljajo v državah članicah. Zato bi bilo treba določiti niz pravil za sporočanje harmoniziranih metapodatkov.

(17)

Zaradi zagotovitve kakovosti statističnih podatkov, ki jih pripravijo države članice, bi morala Komisija uporabiti vse ustrezne pravice in pooblastila, predvidene v členu 12 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(18)

Za zagotovitev prilagoditve spremembam COICOP Združenih narodov, za spremembo seznama postavk, ki se urejajo z izvedbenimi akti, z vključitvijo dodatnih postavk z namenom upoštevanja tehničnega razvoja statističnih metod in na podlagi ovrednotenja pilotnih študij ter za spremembo seznama podindeksov ECOICOP, ki jih države članice niso obvezane pripraviti, tako da se igre na srečo vključijo v HICP in HICP-CT, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da sprejme akte v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(19)

Za zagotovitev popolne primerljivosti harmoniziranih indeksov so potrebni enotni pogoji za uporabo ECOICOP za namene HICP in HICP-CT; za razčlenitev prve ocene HICP, ki jo posredujejo države članice, katerih valuta je euro; za razčlenitve indeksa cen OOH in HPI; za kakovost ponderjev harmoniziranih indeksov; za izboljšane metode na podlagi prostovoljnih pilotnih študij; za ustrezno metodologijo; za podrobna pravila o prevrednotenju harmoniziranih indeksov; za standarde za izmenjavo podatkov in metapodatkov; za revizijo harmoniziranih indeksov in njihovih podindeksov ter za tehnične zahteve za zagotavljanje kakovosti v zvezi z vsebino standardnih letnih poročil o kakovosti, rokom za predložitev poročil Komisiji (Eurostatu) in strukturo popisov ter rokom za predložitev popisov Komisiji (Eurostatu). Za zagotovitev takšnih enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(20)

Komisija bi morala pri sprejemanju izvedbenih ukrepov in delegiranih aktov v skladu s to uredbo, kadar je to primerno, razmisliti o stroškovni učinkovitosti in zagotoviti, da se državam članicam in dajalcem podatkov s temi ukrepi ne naloži znatno dodatno breme.

(21)

Ker cilja te uredbe, tj. oblikovanje skupnih statističnih standardov za harmonizirane indekse cen življenjskih potrebščin in HPI, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(22)

Odbor za evropski statistični sistem je bil v okviru člena 7 Uredbe (ES) št. 223/2009 pozvan, naj predloži svoje strokovne smernice.

(23)

Uredbo (ES) št. 2494/95 bi bilo zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

V tej uredbi je določen skupen okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin (HICP, HICP-CT, indeks cen OOH) ter harmoniziranega indeksa cen stanovanjskih nepremičnin (HPI) na ravni Unije in nacionalni ravni.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„proizvodi“ pomeni blago in storitve, kot so opredeljeni v odstavku 3.01 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (ESR 2010);

2.

„cene življenjskih potrebščin“ pomeni nakupne cene, ki jih gospodinjstva plačajo za nakup posameznih proizvodov z denarnimi transakcijami;

3.

„cene stanovanjskih nepremičnin“ pomeni transakcijske cene stanovanj, ki jih kupijo gospodinjstva;

4.

„nakupne cene“ pomeni cene, ki jih kupci dejansko plačajo za proizvode – vključno z vsemi davki, odštevši subvencije na proizvode –, potem ko so bili odšteti vsi popusti od standardnih cen ali stroškov, brez obresti ali stroškov za storitve, dodanih po kreditni pogodbi, in brez dodatnih stroškov, nastalih zaradi neplačila v roku, določenem v času nakupa;

5.

„nadzorovane cene“ pomeni cene, ki so bodisi neposredno določene bodisi nanje znatno vpliva vlada;

6.

„harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin“ ali „HICP“ pomeni primerljivi indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga pripravi vsaka država članica;

7.

„harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin po stalnih davčnih stopnjah“ ali „HICP-CT“ pomeni indeks, ki meri spremembe cen življenjskih potrebščin brez učinka sprememb davčnih stopenj na proizvode v istem časovnem obdobju;

8.

„davčna stopnja“ pomeni davčni parameter in lahko znaša določen odstotek cene ali absoluten znesek davka, obračunanega na fizično enoto;

9.

„indeks cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki“ ali „indeks cen OOH“ pomeni indeks, ki meri spremembe transakcijskih cen stanovanj, ki doslej niso bila na voljo v sektorju gospodinjstev, ter drugih proizvodov, ki jih pridobijo gospodinjstva, ki bivajo v lastnem stanovanju;

10.

„indeks cen stanovanjskih nepremičnin“ ali „HPI“ pomeni indeks, ki meri spremembe transakcijskih cen stanovanj, ki jih kupijo gospodinjstva;

11.

„podindeks HICP“ ali „HICP-CT“ pomeni indeks cen za vsako kategorijo evropske klasifikacije individualne potrošnje po namenu (ECOICOP), kot je določena v Prilogi I;

12.

„harmonizirani indeksi“ pomeni HICP, HICP-CT, indeks cen OOH in HPI;

13.

„prva ocena HICP“ pomeni zgodnjo oceno HICP, ki jo posredujejo države članice, katerih valuta je euro, ter ki lahko temelji na začasnih informacijah in po potrebi na ustreznem modeliranju;

14.

„indeks Laspeyresove vrste“ pomeni indeks cen, ki meri povprečno spremembo cen od referenčnega obdobja za ceno do primerljivega obdobja na podlagi deležev izdatkov iz obdobja pred referenčnim obdobjem, pri čemer so deleži izdatkov prilagojeni tako, da odražajo cene referenčnega obdobja za ceno.

Ta indeks je opredeljen kot:

Formula

Cena proizvoda je označena s p, referenčno obdobje za ceno je označeno z 0, primerljivo obdobje pa je označeno s t. Ponderji (w) so deleži izdatkov za obdobje (b) pred referenčnim obdobjem za ceno in so prilagojeni tako, da odražajo cene referenčnega obdobja za ceno, označenega z 0;

15.

„indeksno referenčno obdobje“ pomeni obdobje, za katero je indeks določen na 100 indeksnih točk;

16.

„referenčno obdobje za ceno“ pomeni obdobje, s katerim se primerja cena primerljivega obdobja; za mesečne indekse je referenčno obdobje za ceno december predhodnega leta, za četrtletne indekse pa je referenčno obdobje za ceno četrto četrtletje predhodnega leta;

17.

„osnovne informacije“ pomeni podatke, ki zajemajo:

(a)

glede na HICP in HICP-CT:

(i)

nakupne cene proizvodov, ki jih je treba upoštevati za izračun podindeksov v skladu s to uredbo;

(ii)

značilnosti, ki določajo ceno proizvoda;

(iii)

informacije o davkih in obračunanih trošarinah;

(iv)

informacije o tem, ali je cena v celoti ali delno nadzorovana, ter

(v)

ponderje, ki izražajo raven in strukturo porabe zadevnih proizvodov;

(b)

glede na indeks cen OOH:

(i)

transakcijske cene stanovanj, ki doslej niso bile na voljo v sektorju gospodinjstev, in drugih proizvodov, ki jih pridobijo gospodinjstva, ki bivajo v lastnem stanovanju, pri čemer je treba te transakcijske cene upoštevati pri izračunu indeksa cen OOH v skladu s to uredbo;

(ii)

značilnosti, ki določajo ceno stanovanja in cene drugih proizvodov, ki jih pridobijo gospodinjstva, ki bivajo v lastnem stanovanju, ter

(iii)

ponderje, ki izražajo raven in strukturo ustreznih kategorij izdatkov za stanovanjske nepremičnine;

(c)

glede na HPI:

(i)

transakcijske cene stanovanj, ki so jih kupila gospodinjstva, ki jih je treba upoštevati pri izračunu HPI v skladu s to uredbo;

(ii)

značilnosti, ki določajo ceno stanovanja, ter

(iii)

ponderje, ki izražajo raven in strukturo ustreznih kategorij izdatkov za stanovanjske nepremičnine;

18.

„gospodinjstvo“ pomeni gospodinjstvo iz točk (a) in (b) odstavka 2.119 Priloge A k ESR 2010, ne glede na nacionalnost ali rezidenčni status;

19.

„ekonomsko ozemlje države članice“ pomeni ekonomsko ozemlje iz odstavka 2.05 Priloge A k ESR 2010, razen da so ekstrateritorialne enklave znotraj meja držav članic zajete, ozemeljske enklave v preostalem svetu pa ne;

20.

„denarni izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev“ pomeni tisti del izdatkov za končno potrošnjo, ki nastanejo:

v gospodinjstvih,

pri denarnih transakcijah,

na ekonomskem ozemlju države članice,

za proizvode, ki se uporabljajo za neposredno zadovoljevanje individualnih potreb ali zahtev, kot je opredeljeno v odstavku 3.101 Priloge A k ESR 2010,

v enem ali obeh primerjanih časovnih obdobjih;

21.

„znatna sprememba proizvodne metode“ pomeni spremembo, za katero se ocenjuje, da bo vplivala na letno stopnjo spremembe določenega harmoniziranega indeksa ali njegovega dela v katerem koli obdobju za več kot:

(a)

0,1 odstotne točke za skupni HICP, HICP-CT, indeks cen OOH ali HPI,

(b)

0,3, 0,4, 0,5 ali 0,6 odstotne točke za vsak oddelek, skupino, razred oziroma podrazred (5-mestna) ECOICOP za HICP ali HICP-CT.

Člen 3

Izračunavanje harmoniziranih indeksov

1.   Države članice posredujejo Komisiji (Eurostatu) harmonizirane indekse, kot so opredeljeni v točki 12 člena 2.

2.   Harmonizirani indeksi so indeksi Laspeyresove vrste, ki se verižijo na letni osnovi.

3.   HICP in HICP-CT temeljijo na cenovnih spremembah in ponderjih proizvodov, vključenih v denarne izdatke za končno potrošnjo gospodinjstev.

4.   Niti HICP niti HICP-CT ne zajemajo transakcij med gospodinjstvi, razen v primeru najemnin, ki jih najemniki plačujejo zasebnim najemodajalcem, če ti delujejo kot tržni proizvajalci storitev, ki jih gospodinjstva (najemniki) kupujejo.

5.   Kadar je to mogoče in če so podatki na voljo, se indeks OOH izračuna za obdobje desetih let pred začetkom veljavnosti te uredbe.

6.   Podindeksi HICP in HICP-CT se izračunajo za kategorije ECOICOP. Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo enotne pogoje za uporabo ECOICOP za namene HICP in HICP-CT. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

7.   Komisija do 31. decembra 2018 pripravi poročilo, v katerem obravnava primernost indeksa cen OOH za vključitev v HICP. Odvisno od rezultatov poročila Komisija, kadar je primerno, v razumnem časovnem obdobju predloži predlog za spremembo te uredbe, kar zadeva vključitev indeksa cen OOH v HICP. Če je v poročilu ugotovljeno, da je za vključitev indeksa cen OOH v HICP potreben nadaljnji metodološki razvoj, Komisija nadaljuje metodološko delo in o tem po potrebi poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

8.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo razčlenitev prve ocene HICP, ki jo posredujejo države članice, katerih valuta je euro. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

9.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo razčlenitve indeksa cen OOH in HPI. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

10.   Države članice vsako leto posodobijo ponderje podindeksov za harmonizirane indekse. Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo enotne pogoje za kakovost ponderjev harmoniziranih indeksov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Člen 4

Primerljivost harmoniziranih indeksov

1.   Da bi se harmonizirani indeksi šteli za primerljive, vse razlike med državami članicami na vseh ravneh podrobnosti izražajo samo razlike v spremembah cen ali strukturi izdatkov.

2.   Kakršni koli podindeksi harmoniziranih indeksov, ki odstopajo od konceptov ali metod iz te uredbe, se štejejo za primerljive, če iz njih dobimo indeks, ki se po ocenah sistematično razlikuje:

(a)

v primeru HICP in HICP-CT za največ 0,1 odstotne točke v povprečju na leto v primerjavi s predhodnim letom od indeksa, izračunanega po metodološkem pristopu te uredbe;

(b)

v primeru indeksa cen OOH in HPI za največ eno odstotno točko v povprečju na leto v primerjavi s predhodnim letom od indeksa, izračunanega po metodološkem pristopu te uredbe.

Kadar izračuni iz prvega pododstavka niso mogoči, države članice podrobno opredelijo posledice uporabe metodologije, ki odstopa od konceptov ali metod iz te uredbe.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10 za spremembo Priloge I, da se zagotovi primerljivost harmoniziranih indeksov na mednarodni ravni v skladu s spremembami COICOP Združenih narodov.

4.   Za zagotovitev enotnih pogojev pri pripravi primerljivih harmoniziranih indeksov in za izpolnitev ciljev te uredbe Komisija sprejme izvedbene akte, ki podrobneje določajo izboljšane metode na podlagi prostovoljnih pilotnih študij iz člena 8, ter metodologijo. Ti izvedbeni akti se nanašajo na:

(i)

vzorčenje in reprezentativnost;

(ii)

zbiranje in obdelavo cen;

(iii)

nadomestila in prilagoditev kakovosti;

(iv)

izračunavanje indeksov;

(v)

revizije;

(vi)

posebne indekse;

(vii)

obravnavanje proizvodov na posebnih področjih.

Komisija zagotovi, da se s temi izvedbenimi akti državam članicam ali dajalcem podatkov ne naloži znatno dodatno breme.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

5.   Z namenom priprave harmoniziranih indeksov ter zaradi upoštevanja tehničnega razvoja statističnih metod in na podlagi ovrednotenja pilotnih študij iz člena 8(4) se na Komisijo prenese pooblastilo, da z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 10, spremeni prvi pododstavek odstavka 4 tega člena, tako da na seznam, določen v navedenem pododstavku, doda postavke, če se te ne prekrivajo z že obstoječimi in ne spreminjajo obsega ali narave harmoniziranih indeksov, določenih v tej uredbi.

Člen 5

Zahteve glede podatkov

1.   Osnovne informacije, ki jih za harmonizirane indekse in njihove podindekse zbirajo države članice, so reprezentativne na ravni države članice.

2.   Informacije se pridobijo od statističnih enot, kot so opredeljene v Uredbi Sveta (EGS) št. 696/93 (8), ali iz drugih virov, če so izpolnjene zahteve po primerljivosti harmoniziranih indeksov iz člena 4 te uredbe.

3.   Statistične enote, ki zagotavljajo informacije o proizvodih, vključenih v denarne izdatke za končno potrošnjo gospodinjstev, po potrebi sodelujejo pri zbiranju ali zagotavljanju osnovnih informacij. Nacionalnim organom, pristojnim za izračunavanje harmoniziranih indeksov, dajejo točne in popolne osnovne informacije.

4.   Na zahtevo nacionalnih organov, pristojnih za izračunavanje harmoniziranih indeksov, statistične enote po možnosti zagotovijo elektronsko evidenco o transakcijah, kot so skenirani podatki, in sicer na ravni podrobnosti, ki je potrebna za pripravo harmoniziranih indeksov ter ovrednotenje skladnosti z zahtevami po primerljivosti in kakovosti harmoniziranih indeksov.

5.   Skupno indeksno referenčno obdobje za harmonizirane indekse je leto 2015. To indeksno referenčno obdobje se uporablja za celotno časovno vrsto vseh harmoniziranih indeksov in njihovih podindeksov.

6.   Harmonizirani indeksi in njihovi podindeksi se prevrednotijo v skladu z novim skupnim indeksnim referenčnim obdobjem v primeru velike metodološke spremembe harmoniziranih indeksov, ki se sprejme v skladu s to uredbo, ali vsakih deset let po zadnjem prevrednotenju od leta 2015 naprej. Prevrednotenje v skladu z novim indeksnim referenčnim obdobjem začne učinkovati:

(a)

za mesečne indekse: z indeksom za januar leta, ki sledi indeksnemu referenčnemu obdobju;

(b)

za četrtletne indekse: z indeksom za prvo četrtletje leta, ki sledi indeksnemu referenčnemu obdobju.

Komisija sprejme izvedbene akte, ki vzpostavljajo podrobna pravila o prevrednotenju harmoniziranih indeksov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

7.   Državam članicam ni treba pripraviti in posredovati:

(a)

podindeksov HICP in HICP-CT, ki predstavljajo manj kot eno tisočino vseh izdatkov;

(b)

podindeksov indeksa cen OOH in HPI, ki predstavljajo manj kot eno stotino vseh izdatkov za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki, oziroma vseh nakupov stanovanj.

8.   Državam članicam ni treba pripraviti naslednjih podindeksov ECOICOP, ker niso vključeni v denarne izdatke za končno potrošnjo gospodinjstev ali ker stopnja metodološke harmonizacije še ni zadostna:

02.3

mamila;

09.4.3

igre na srečo;

12.2

prostitucija;

12.5.1

življenjska zavarovanja;

12.6.1

PMSFP (posredno merjene storitve finančnega posredništva).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10, da se seznam iz tega odstavka spremeni, tako da se igre na srečo vključijo v HICP in HICP-CT.

Člen 6

Pogostost

1.   Države članice Komisiji (Eurostatu) mesečno posredujejo HICP in HICP-CT ter njihove zadevne podindekse, vključno s tistimi podindeksi, ki so pripravljeni v daljših časovnih presledkih.

2.   Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo indeks cen OOH in HPI četrtletno. Prostovoljno jih lahko posredujejo mesečno.

3.   Državam članicam ni treba pripraviti podindeksov mesečno ali četrtletno, kadar manj pogosto zbiranje podatkov izpolnjuje zahteve glede primerljivosti iz člena 4. Komisijo (Eurostat) obvestijo o kategorijah ECOICOP, indeksa cen OOH in HPI, za katere nameravajo zbrati podatke v časovnih presledkih, ki so v primeru kategorij ECOICOP manj pogosti od mesečnih, v primeru kategorij indeksa cen OOH in HPI pa od četrtletnih.

4.   Države članice vsako leto Komisiji (Eurostatu) posredujejo posodobljene ponderje podindeksov za harmonizirane indekse.

Člen 7

Roki, standardi izmenjave in revizije

1.   Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo harmonizirane indekse in vse podindekse najpozneje:

(a)

15 koledarskih dni za indekse od februarja do decembra ter 20 koledarskih dni za januarske indekse, in sicer po koncu meseca, za katerega so izračunani, in

(b)

85 koledarskih dni po koncu četrtletja, za katerega so izračunani.

2.   Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo posodobljene ponderje najpozneje do:

(a)

13. februarja vsakega leta za mesečne indekse;

(b)

15. junija vsakega leta za četrtletne indekse.

3.   Države članice, katerih valuta je euro, Komisiji (Eurostatu) posredujejo prvo oceno HICP najpozneje predzadnji koledarski dan v mesecu, na katerega se ocena nanaša.

4.   Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo podatke in metapodatke, ki jih zahteva ta uredba, v skladu s standardi izmenjave podatkov in metapodatkov.

5.   Harmonizirani indeksi in njihovi podindeksi, ki so že bili objavljeni, se lahko revidirajo.

6.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo standarde izmenjave podatkov in metapodatkov iz odstavka 4 ter enotne pogoje za revizijo harmoniziranih indeksov in njihovih podindeksov iz odstavka 5. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Člen 8

Pilotne študije

1.   Kadar se zahtevajo izboljšane osnovne informacije za izračunavanje harmoniziranih indeksov ali kadar je v metodah iz člena 4(4) navedena potreba po boljši primerljivosti harmoniziranih indeksov, lahko Komisija (Eurostat) uvede pilotne študije, ki jih države članice izvedejo prostovoljno.

2.   Sredstva za financiranje takih pilotnih študij se po potrebi krijejo iz splošnega proračuna Unije.

3.   S pilotnimi študijami se oceni izvedljivost pridobitve izboljšanih osnovnih informacij ali sprejemanja novih metodoloških pristopov.

4.   Komisija (Eurostat) ovrednoti rezultate pilotnih študij v tesnem sodelovanju z državami članicami in glavnimi uporabniki harmoniziranih indeksov, ob upoštevanju koristi zaradi izboljšanih osnovnih informacij ali novih metodoloških pristopov glede na dodatne stroške priprave harmoniziranih indeksov.

5.   Komisija do 31. decembra 2020, nato pa vsakih pet let, predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem po potrebi oceni glavne izsledke pilotnih študij.

Člen 9

Zagotavljanje kakovosti

1.   Države članice zagotovijo kakovost predloženih harmoniziranih indeksov. V tej uredbi se uporabljajo standardna merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

2.   Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo:

(a)

letna standardna poročila o kakovosti, ki zajemajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009;

(b)

letno posodobljene popise, ki vsebujejo podrobnosti o virih podatkov, uporabljenih opredelitvah in metodah;

(c)

druge povezane informacije na ravni podrobnosti, ki je potrebna za oceno skladnosti z zahtevami po primerljivosti in kakovosti harmoniziranih indeksov, če tako zahteva Komisija (Eurostat).

3.   Če namerava država članica znatno spremeniti metode priprave harmoniziranih indeksov ali njihovih delov, država članica o tem obvesti Komisijo (Eurostat) najpozneje tri mesece pred začetkom veljavnosti takšnih sprememb. Države članice Komisiji (Eurostatu) posredujejo količinsko opredelitev vpliva sprememb.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, ki vzpostavljajo tehnične zahteve za zagotavljanje kakovosti glede vsebine letnih standardnih poročil o kakovosti, rok za posredovanje poročil Komisiji (Eurostatu) ter strukturo popisov in rok za posredovanje popisov Komisiji (Eurostatu). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).

Člen 10

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Komisija pri izvajanju pooblastila iz člena 4(3), člena 4(5) in člena 5(8) zagotovi, da se državam članicam ali dajalcem podatkov z delegiranimi akti ne naloži znatno dodatno breme.

Poleg tega Komisija ustrezno utemelji ukrepe iz teh delegiranih aktov, pri čemer po potrebi upošteva stroškovno učinkovitost, vključno z bremenom, naloženim dajalcem podatkov, in stroški priprave v skladu s členom 14(3) Uredbe (ES) št. 223/2009.

Komisija pred sprejetjem teh delegiranih aktov ravna v skladu s svojo običajno prakso in se posvetuje s strokovnjaki, vključno s strokovnjaki držav članic.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(3), člena 4(5) in člena 5(8) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 13. junija 2016. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

4.   Prenos pooblastila iz člena 4(3), člena 4(5) in člena 5 (8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(3), člena 4(5) in člena 5 (8), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 11

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 12

Razveljavitev

1.   Države članice brez poseganja v odstavek 2 še naprej posredujejo harmonizirane indekse v skladu z Uredbo (ES) št. 2494/95 do prenosa podatkov, ki se nanašajo na leto 2016.

2.   Uredba (ES) št. 2494/95 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2017.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

3.   Komisija pri prvem sprejemanju izvedbenih aktov iz člena 3(6), člena 3(9), člena 3(10), člena 4(4), člena 5(6) in člena 7(6) v obsegu, ki je združljiv s to uredbo, vključi ustrezne določbe Uredbe Komisije (ES) št. 1749/96 (9), Uredbe Komisije (ES) št. 2214/96 (10), Uredbe Sveta (ES) št. 1687/98 (11), Uredbe Komisije (ES) št. 2646/98 (12), Uredbe Komisije (ES) št. 1617/1999 (13), Uredbe Sveta (ES) št. 2166/1999 (14), Uredbe Komisije (ES) št. 2601/2000 (15), Uredbe Komisije (ES) št. 2602/2000 (16), Uredbe Komisije (ES) št. 1920/2001 (17), Uredbe Komisije (ES) št. 1921/2001 (18), Uredbe Komisije (ES) št. 1708/2005 (19), Uredbe Sveta (ES) št. 701/2006 (20), Uredbe Komisije (ES) št. 330/2009 (21), Uredbe Komisije (EU) št. 1114/2010 (22) ter Uredbe Komisije (EU) št. 93/2013 (23), sprejete na podlagi Uredbe (ES) št. 2494/95, pri čemer v ustreznem obsegu zmanjšuje skupno število izvedbenih aktov. Uredbe, sprejete na podlagi Uredbe (ES) št. 2494/95, se še naprej uporabljajo v prehodnem obdobju. To prehodno obdobje se zaključi na datum začetka uporabe izvedbenih aktov, prvič sprejetih na podlagi člena 3(6), člena 3(9), člena 3(10), člena 4(4), člena 5(6) in člena 7(6) te uredbe, pri čemer mora biti ta datum isti za vse navedene izvedbene akte.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uredba se prvič uporablja za podatke, ki se nanašajo na januar 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. maja 2016

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednica

J.A. HENNIS-PLASSCHAERT


(1)  UL C 175, 29.5.2015, str. 2.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 8. marca 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 21. aprila 2016.

(3)  Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (UL L 257, 27.10.1995, str. 1).

(5)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(6)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(7)  Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(8)  Uredba Sveta (EGS) št. 696/93 z dne 15. marca 1993 o statističnih enotah za opazovanje in analizo gospodarstva v Skupnosti (UL L 76, 30.3.1993, str. 1).

(9)  Uredba Komisije (ES) št. 1749/96 z dne 9. septembra 1996 o začetnih izvedbenih ukrepih za Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (UL L 229, 10.9.1996, str. 3).

(10)  Uredba Komisije (ES) št. 2214/96 z dne 20. novembra 1996 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin: posredovanje in diseminacija podindeksov HICP (UL L 296, 21.11.1996, str. 8).

(11)  Uredba Sveta (ES) št. 1687/98 z dne 20. julija 1998 o spremembah Uredbe Komisije (ES) št. 1749/96 glede zajetja blaga in storitev v harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin (UL L 214, 31.7.1998, str. 12).

(12)  Uredba Komisije (ES) št. 2646/98 z dne 9. decembra 1998 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavo tarif v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (UL L 335, 10.12.1998, str. 30).

(13)  Uredba Komisije (ES) št. 1617/1999 z dne 23. julija 1999 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o minimalnih standardih za obravnavo zavarovanja v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2214/96 (UL L 192, 24.7.1999, str. 9).

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 2166/1999 z dne 8. oktobra 1999 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavo proizvodov v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (UL L 266, 14.10.1999, str. 1).

(15)  Uredba Komisije (ES) št. 2601/2000 z dne 17. novembra 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o času upoštevanja kupčevih cen v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP) (UL L 300, 29.11.2000, str. 14).

(16)  Uredba Komisije (ES) št. 2602/2000 z dne 17. novembra 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o minimalnih standardih za obravnavo znižanj cen v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP) (UL L 300, 29.11.2000, str. 16).

(17)  Uredba Komisije (ES) št. 1920/2001 z dne 28. septembra 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavanje stroškov storitev, izraženih sorazmerno s transakcijsko vrednostjo, v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin in o spremembi Uredbe (ES) št. 2214/96 (UL L 261, 29.9.2001, str. 46).

(18)  Uredba Komisije (ES) št. 1921/2001 z dne 28. septembra 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za revizije harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin in o spremembi Uredbe (ES) št. 2602/2000 (UL L 261, 29.9.2001, str. 49).

(19)  Uredba Komisije (ES) št. 1708/2005 z dne 19. oktobra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede skupnega indeksnega referenčnega obdobja za harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin in o spremembi Uredbe (ES) št. 2214/96 (UL L 274 20.10.2005, str. 9) .

(20)  Uredba Sveta (ES) št. 701/2006 z dne 25. aprila 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 2494/95 glede časovnega okvira zbiranja cen v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (UL L 122, 9.5.2006, str. 3).

(21)  Uredba Komisije (ES) št. 330/2009 z dne 22. aprila 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 v zvezi z minimalnimi standardi za obravnavo sezonskih izdelkov v harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (HICP) (UL L 103, 23.4.2009, str. 6).

(22)  Uredba Komisije (EU) št. 1114/2010 z dne 1. decembra 2010 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za kakovost ponderiranja HICP in o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 2454/97 (UL L 316, 2.12.2010, str. 4).

(23)  Uredba Komisije (EU) št. 93/2013 z dne 1. februarja 2013 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin v zvezi z določitvijo indeksov cen za stanovanjske nepremičnine, v katerih bivajo lastniki (UL L 33, 2.2.2013, str. 14).


PRILOGA I

EVROPSKA KLASIFIKACIJA INDIVIDUALNE POTROŠNJE PO NAMENU (ECOICOP)

01

HRANA IN BREZALKOHOLNE PIJAČE

01.1

Hrana

01.1.1

Kruh in izdelki iz žit

01.1.1.1

Riž

01.1.1.2

Moka in drugi izdelki iz žit

01.1.1.3

Kruh

01.1.1.4

Drugi pekovski in slaščičarski izdelki

01.1.1.5

Pice in pite

01.1.1.6

Testenine in kuskus

01.1.1.7

Žitni kosmiči

01.1.1.8

Drugi izdelki iz žit

01.1.2

Meso

01.1.2.1

Goveje in telečje meso

01.1.2.2

Svinjsko meso

01.1.2.3

Ovčje in kozje meso

01.1.2.4

Perutnina

01.1.2.5

Druge vrste mesa

01.1.2.6

Užitna drobovina

01.1.2.7

Posušeno, soljeno ali dimljeno meso

01.1.2.8

Drugi mesni pripravki

01.1.3

Ribe in morski sadeži

01.1.3.1

Sveže ali ohlajene ribe

01.1.3.2

Zamrznjene ribe

01.1.3.3

Sveži ali ohlajeni morski sadeži

01.1.3.4

Zamrznjeni morski sadeži

01.1.3.5

Suhe, dimljene ali soljene ribe in morski sadeži

01.1.3.6

Druge konzervirane ali predelane ribe in pripravki iz morskih sadežev

01.1.4

Mleko, sir in jajca

01.1.4.1

Sveže polnomastno mleko

01.1.4.2

Sveže posneto mleko

01.1.4.3

Konzervirano mleko

01.1.4.4

Jogurt

01.1.4.5

Sir in skuta

01.1.4.6

Drugi mlečni izdelki

01.1.4.7

Jajca

01.1.5

Olje in maščobe

01.1.5.1

Maslo

01.1.5.2

Margarina in druge rastlinske maščobe

01.1.5.3

Oljčno olje

01.1.5.4

Drugo jedilno olje

01.1.5.5

Druge jedilne živalske maščobe

01.1.6

Sadje

01.1.6.1

Sveže ali ohlajeno sadje

01.1.6.2

Zamrznjeno sadje

01.1.6.3

Suho sadje in oreščki

01.1.6.4

Konzervirano sadje in sadni izdelki

01.1.7

Zelenjava

01.1.7.1

Sveža ali ohlajena zelenjava razen krompirja in drugih gomoljev

01.1.7.2

Zamrznjena zelenjava razen krompirja in drugih gomoljev

01.1.7.3

Suha zelenjava, druga konzervirana ali predelana zelenjava

01.1.7.4

Krompir

01.1.7.5

Čipsi

01.1.7.6

Drugi gomolji in proizvodi iz gomoljnic

01.1.8

Sladkor, marmelada, med, čokolada in konditorski izdelki

01.1.8.1

Sladkor

01.1.8.2

Džemi, marmelade in med

01.1.8.3

Čokolada

01.1.8.4

Konditorski izdelki

01.1.8.5

Sladoled

01.1.8.6

Umetni nadomestki za sladkor

01.1.9

Drugi prehrambeni izdelki, d.n.

01.1.9.1

Omake, začimbe

01.1.9.2

Sol, začimbe in kuharska zelišča

01.1.9.3

Hrana za dojenčke

01.1.9.4

Pripravljene jedi

01.1.9.9

Drugi prehrambeni izdelki, d.n.

01.2

Brezalkoholne pijače

01.2.1

Kava, čaj in kakav

01.2.1.1

Kava

01.2.1.2

Čaj

01.2.1.3

Kakav in čokolada v prahu

01.2.2

Mineralne vode, gazirane in negazirane brezalkoholne pijače, sadni in zelenjavni sokovi

01.2.2.1

Mineralna ali izvirska voda

01.2.2.2

Brezalkoholne pijače

01.2.2.3

Sadni in zelenjavni sokovi

02

ALKOHOLNE PIJAČE, TOBAK IN MAMILA

02.1

Alkoholne pijače

02.1.1

Žgane pijače

02.1.1.1

Žgane pijače in likerji

02.1.1.2

Alkoholni napitki

02.1.2

Vino

02.1.2.1

Vino iz grozdja

02.1.2.2

Vino iz drugega sadja

02.1.2.3

Alkoholizirana vina

02.1.2.4

Pijače na osnovi vina

02.1.3

Pivo

02.1.3.1

Pivo lager

02.1.3.2

Drugo alkoholno pivo

02.1.3.3

Pivo z nizko vsebnostjo alkohola in brezalkoholno pivo

02.1.3.4

Pijače na osnovi piva

02.2

Tobak

02.2.0

Tobak

02.2.0.1

Cigarete

02.2.0.2

Cigare

02.2.0.3

Drugi tobačni izdelki

02.3

Mamila

02.3.0

Mamila

02.3.0.0

Mamila

03

OBLAČILA IN OBUTEV

03.1

Oblačila

03.1.1

Tkanine

03.1.1.0

Tkanine

03.1.2

Oblačila

03.1.2.1

Oblačila za moške

03.1.2.2

Oblačila za ženske

03.1.2.3

Oblačila za dojenčke (0 do 2 leti) in otroke (3 do 13 let)

03.1.3

Druga oblačila in dodatki

03.1.3.1

Druga oblačila

03.1.3.2

Dodatki za oblačila

03.1.4

Čiščenje, popravilo in izposoja oblačil

03.1.4.1

Čiščenje oblačil

03.1.4.2

Popravila in izposoja oblačil

03.2

Obutev

03.2.1

Čevlji in druga obutev

03.2.1.1

Obutev za moške

03.2.1.2

Obutev za ženske

03.2.1.3

Obutev za dojenčke in otroke

03.2.2

Popravilo in izposoja obutve

03.2.2.0

Popravilo in izposoja obutve

04

STANOVANJA, VODA, ELEKTRIČNA ENERGIJA, PLIN IN DRUGO GORIVO

04.1

Dejanske najemnine za stanovanja

04.1.1

Dejanske najemnine, ki jih plačujejo najemniki

04.1.1.0

Dejanske najemnine, ki jih plačujejo najemniki

04.1.2

Druge dejanske najemnine

04.1.2.1

Dejanske najemnine, ki jih plačajo najemniki sekundarnih prebivališč

04.1.2.2

Najemnine za garaže in druge najemnine, ki jih plačujejo najemniki

04.2

Pripisane najemnine za stanovanja

04.2.1

Pripisane najemnine za gospodinjstva, ki bivajo v lastnem stanovanju

04.2.1.0

Pripisane najemnine za gospodinjstva, ki bivajo v lastnem stanovanju

04.2.2

Druge pripisane najemnine

04.2.2.0

Druge pripisane najemnine

04.3

Vzdrževanje in popravilo stanovanja

04.3.1

Materiali za vzdrževanje in popravilo stanovanja

04.3.1.0

Materiali za vzdrževanje in popravilo stanovanja

04.3.2

Storitve za vzdrževanje in popravilo stanovanja

04.3.2.1

Storitve vodovodnih inštalaterjev

04.3.2.2

Storitve električarjev

04.3.2.3

Storitve vzdrževanja sistemov za ogrevanje

04.3.2.4

Storitve pleskarjev

04.3.2.5

Storitve mizarjev

04.3.2.9

Druge storitve za vzdrževanje in popravilo stanovanja

04.4

Oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem

04.4.1

Oskrba z vodo

04.4.1.0

Oskrba z vodo

04.4.2

Zbiranje odpadkov

04.4.2.0

Zbiranje odpadkov

04.4.3

Zbiranje odpadnih voda

04.4.3.0

Zbiranje odpadnih voda

04.4.4

Druge storitve za stanovanja, d.n.

04.4.4.1

Stroški vzdrževanja v večstanovanjskih stavbah

04.4.4.2

Varnostne storitve

04.4.4.9

Druge storitve v zvezi s stanovanjem

04.5

Električna energija, plin in druga goriva

04.5.1

Električna energija

04.5.1.0

Električna energija

04.5.2

Plin

04.5.2.1

Zemeljski plin in mestni plin

04.5.2.2

Utekočinjeni ogljikovodiki (butan, propan itd.)

04.5.3

Tekoča goriva

04.5.3.0

Tekoča goriva

04.5.4

Trdna goriva

04.5.4.1

Premog

04.5.4.9

Druga trdna goriva

04.5.5

Toplotna energija

04.5.5.0

Toplotna energija

05

STANOVANJSKA IN GOSPODINJSKA OPREMA IN TEKOČE VZDRŽEVANJE STANOVANJ

05.1

Pohištvo in stanovanjska oprema, preproge in druge talne obloge

05.1.1

Pohištvo in stanovanjska oprema

05.1.1.1

Gospodinjsko pohištvo

05.1.1.2

Vrtno pohištvo

05.1.1.3

Oprema za razsvetljavo

05.1.1.9

Drugo pohištvo in stanovanjska oprema

05.1.2

Preproge in druge talne obloge

05.1.2.1

Preproge in druge tekstilne talne obloge

05.1.2.2

Druge talne obloge

05.1.2.3

Storitve polaganja tekstilnih in drugih talnih oblog

05.1.3

Popravilo pohištva, stanovanjske opreme in talnih oblog

05.1.3.0

Popravilo pohištva, stanovanjske opreme in talnih oblog

05.2

Tekstilni izdelki za gospodinjstvo

05.2.0

Tekstilni izdelki za gospodinjstvo

05.2.0.1

Tkanine za notranjo opremo in zavese

05.2.0.2

Posteljno perilo

05.2.0.3

Namizno in kopalniško perilo

05.2.0.4

Popravilo tekstilnih izdelkov za gospodinjstvo

05.2.0.9

Drugi tekstilni izdelki za gospodinjstvo

05.3

Gospodinjski aparati

05.3.1

Veliki električni ali neelektrični gospodinjski aparati

05.3.1.1

Hladilniki, zamrzovalniki ter kombinirani hladilniki in zamrzovalniki

05.3.1.2

Pralni, sušilni in pomivalni stroji

05.3.1.3

Kuhalne naprave

05.3.1.4

Grelne naprave, klimatske naprave

05.3.1.5

Oprema za čiščenje

05.3.1.9

Drugi večji gospodinjski aparati

05.3.2

Mali električni gospodinjski aparati

05.3.2.1

Aparati za predelavo hrane

05.3.2.2

Kavni aparati, aparati za pripravljanje čaja in podobne naprave

05.3.2.3

Likalniki

05.3.2.4

Opekači in žari

05.3.2.9

Drugi mali električni gospodinjski aparati

05.3.3

Popravilo gospodinjskih aparatov

05.3.3.0

Popravilo gospodinjskih aparatov

05.4

Steklenina, namizni pribor in gospodinjski pripomočki

05.4.0

Steklenina, namizni pribor in gospodinjski pripomočki

05.4.0.1

Steklenina, kristalni izdelki, keramični izdelki in porcelan

05.4.0.2

Jedilni pribor, srebrni jedilni pribor

05.4.0.3

Neelektrični kuhinjski pripomočki in izdelki

05.4.0.4

Popravilo steklenine, namiznega pribora in gospodinjskih pripomočkov

05.5

Orodje in oprema za hišo in vrt

05.5.1

Večje orodje in oprema

05.5.1.1

Večje motorizirano orodje in oprema

05.5.1.2

Popravila, izposoja in najem večjega orodja in opreme

05.5.2

Manjše orodje in različni dodatki

05.5.2.1

Manjše nemotorizirano orodje

05.5.2.2

Različni dodatki za manjše orodje

05.5.2.3

Popravilo manjšega nemotoriziranega orodja in različnih dodatkov

05.6

Blago in storitve za tekoče vzdrževanje stanovanj

05.6.1

Potrošni material za gospodinjstvo

05.6.1.1

Izdelki za čiščenje in vzdrževanje

05.6.1.2

Drugi majhni potrošni gospodinjski izdelki

05.6.2

Storitve za dom in gospodinjstvo

05.6.2.1

Plačane storitve za dom

05.6.2.2

Storitve čiščenja

05.6.2.3

Najem pohištva in opreme

05.6.2.9

Druge storitve za dom in gospodinjstvo

06

ZDRAVSTVO

06.1

Medicinski proizvodi, pripomočki in oprema

06.1.1

Farmacevtski proizvodi

06.1.1.0

Farmacevtski proizvodi

06.1.2

Drugi medicinski proizvodi

06.1.2.1

Testi nosečnosti in mehanična kontracepcijska sredstva

06.1.2.9

Drugi medicinski proizvodi, d.n.

06.1.3

Terapevtski pripomočki in oprema

06.1.3.1

Korektivna očala in kontaktne leče

06.1.3.2

Slušni pripomočki

06.1.3.3

Popravilo terapevtskih pripomočkov in opreme

06.1.3.9

Drugi terapevtski pripomočki in oprema

06.2

Zunajbolnišnične storitve

06.2.1

Zdravstvene storitve

06.2.1.1

Splošne prakse

06.2.1.2

Specialistične prakse

06.2.2

Zobozdravstvene storitve

06.2.2.0

Zobozdravstvene storitve

06.2.3

Paramedicinske storitve

06.2.3.1

Storitve laboratorijev za medicinske analize in rentgenskih oddelkov

06.2.3.2

Termalna kopališča, korektivna gimnastična terapija, ambulantne storitve in najem terapevtske opreme

06.2.3.9

Druge paramedicinske storitve

06.3

Bolnišnične storitve

06.3.0

Bolnišnične storitve

06.3.0.0

Bolnišnične storitve

07

PREVOZ

07.1

Nakup prevoznih sredstev

07.1.1

Avtomobili

07.1.1.1

Novi avtomobili

07.1.1.2

Rabljeni avtomobili

07.1.2

Motorna kolesa

07.1.2.0

Motorna kolesa

07.1.3

Kolesa

07.1.3.0

Kolesa

07.1.4

Vprežna vozila

07.1.4.0

Vprežna vozila

07.2

Proizvodi in storitve za osebna vozila

07.2.1

Rezervni deli in dodatki za osebna vozila

07.2.1.1

Pnevmatike

07.2.1.2

Rezervni deli za osebna vozila

07.2.1.3

Dodatki za osebna vozila

07.2.2

Goriva in maziva za osebna vozila

07.2.2.1

Dizelsko gorivo

07.2.2.2

Bencin

07.2.2.3

Druga goriva za osebna vozila

07.2.2.4

Maziva

07.2.3

Vzdrževanje in popravilo osebnih vozil

07.2.3.0

Vzdrževanje in popravilo osebnih vozil

07.2.4

Druge storitve v zvezi z osebnimi vozili

07.2.4.1

Najem garaž, parkirišč in osebnih vozil

07.2.4.2

Objekti za plačilo cestnine in parkirne ure

07.2.4.3

Učne ure vožnje, preskusi, dovoljenja in tehnični pregledi

07.3

Prevozne storitve

07.3.1

Potniški železniški prevoz

07.3.1.1

Potniški prevoz z vlakom

07.3.1.2

Potniški prevoz s podzemno železnico in tramvajem

07.3.2

Potniški cestni prevoz

07.3.2.1

Potniški prevoz z avtobusom

07.3.2.2

Potniški prevoz s taksijem in najetim avtomobilom s šoferjem

07.3.3

Potniški zračni prevoz

07.3.3.1

Domači leti

07.3.3.2

Mednarodni leti

07.3.4

Potniški prevoz po morju in celinskih plovnih poteh

07.3.4.1

Potniški prevoz po morju

07.3.4.2

Potniški prevoz po celinskih plovnih poteh

07.3.5

Kombinirani potniški prevoz

07.3.5.0

Kombinirani potniški prevoz

07.3.6

Druge plačane prevozne storitve

07.3.6.1

Prevoz z vzpenjačo, kabinsko žičnico in sedežnico

07.3.6.2

Storitve selitev in skladiščenja

07.3.6.9

Druge plačane prevozne storitve, d.n.

08

KOMUNIKACIJE

08.1

Poštne storitve

08.1.0

Poštne storitve

08.1.0.1

Storitve razvrščanja pisem

08.1.0.9

Druge poštne storitve

08.2

Telefonske in telefaks naprave

08.2.0

Telefonske in telefaks naprave

08.2.0.1

Naprave za fiksno telefonijo

08.2.0.2

Naprave za mobilno telefonijo

08.2.0.3

Druge telefonske in telefaks naprave

08.2.0.4

Popravila telefonskih ali telefaks naprav

08.3

Telefonske in telefaks storitve

08.3.0

Telefonske in telefaks storitve

08.3.0.1

Fiksna telefonija

08.3.0.2

Mobilna telefonija

08.3.0.3

Dostop do interneta

08.3.0.4

Paketne telekomunikacijske storitve

08.3.0.5

Druge storitve prenosa podatkov

09

REKREACIJA IN KULTURA

09.1

Avdiovizualna in fotografska oprema ter oprema za obdelavo podatkov

09.1.1

Oprema za sprejemanje, snemanje ter reprodukcijo zvoka in slike

09.1.1.1

Oprema za sprejemanje, snemanje ter reprodukcijo zvoka

09.1.1.2

Oprema za sprejemanje, snemanje ter reprodukcijo zvoka in slike

09.1.1.3

Prenosne naprave zvoka in slike

09.1.1.9

Druga oprema za sprejemanje, snemanje ter reprodukcijo zvoka in slike

09.1.2

Fotografska in kinematografska oprema ter optični instrumenti

09.1.2.1

Fotoaparati, videokamere, projektorji ipd.

09.1.2.2

Dodatki za fotografsko in kinematografsko opremo

09.1.2.3

Optični instrumenti

09.1.3

Oprema za obdelavo podatkov

09.1.3.1

Osebni računalniki

09.1.3.2

Dodatki za opremo za obdelavo podatkov

09.1.3.3

Programska oprema

09.1.3.4

Kalkulatorji in druga oprema za obdelavo podatkov

09.1.4

Snemalni mediji za sliko in zvok

09.1.4.1

Posneti mediji za sliko in zvok

09.1.4.2

Neposneti mediji za sliko in zvok

09.1.4.9

Drugi snemalni mediji za sliko in zvok

09.1.5

Popravilo avdiovizualne, fotografske opreme ter opreme za obdelavo podatkov

09.1.5.0

Popravilo avdiovizualne, fotografske opreme ter opreme za obdelavo podatkov

09.2

Drugo večje trajno blago za rekreacijo in kulturo

09.2.1

Večje trajno blago za rekreacijo na prostem

09.2.1.1

Avtodomi, počitniške prikolice in priklopniki

09.2.1.2

Letala, ultralahka letala, jadralna letala, zmaji in toplozračni baloni

09.2.1.3

Čolni, zunajkrmni motorji in opremljanje čolnov

09.2.1.4

Konji, poniji in oprema

09.2.1.5

Večji predmeti za igre in šport

09.2.2

Glasbila in večje trajno blago za rekreacijo v zaprtih prostorih

09.2.2.1

Glasbeni instrumenti

09.2.2.2

Večje trajno blago za rekreacijo v zaprtih prostorih

09.2.3

Vzdrževanje in popravila drugega večjega trajnega blaga za rekreacijo in kulturo

09.2.3.0

Vzdrževanje in popravila drugega večjega trajnega blaga za rekreacijo in kulturo

09.3

Drugi rekreacijski predmeti, vrtnarjenje in male živali

09.3.1

Igre, igrače in hobiji

09.3.1.1

Igre in hobiji

09.3.1.2

Igrače in izdelki za praznovanje

09.3.2

Oprema za šport, taborjenje in rekreacijo na prostem

09.3.2.1

Oprema za šport

09.3.2.2

Oprema za kampiranje in rekreacijo na prostem

09.3.2.3

Popravilo opreme za šport, kampiranje in rekreacijo na prostem

09.3.3

Vrtnarjenje, rastline in cvetje

09.3.3.1

Izdelki za vrtnarjenje

09.3.3.2

Rastline in cvetje

09.3.4

Male živali in izdelki zanje

09.3.4.1

Nakup malih živali

09.3.4.2

Izdelki za male živali

09.3.5

Veterinarske in druge storitve za domače male živali

09.3.5.0

Veterinarske in druge storitve za domače male živali

09.4

Rekreacijske in kulturne storitve

09.4.1

Rekreacijske in športne storitve

09.4.1.1

Rekreacijske in športne storitve – pasivna udeležba

09.4.1.2

Rekreacijske in športne storitve – aktivna udeležba

09.4.2

Kulturne storitve

09.4.2.1

Kinematografi, gledališča, koncerti

09.4.2.2

Muzeji, knjižnice, živalski vrtovi

09.4.2.3

Naročnine na televizijo in radio

09.4.2.4

Najem opreme in dodatkov za kulturo

09.4.2.5

Fotografske storitve

09.4.2.9

Druge kulturne storitve

09.4.3

Igre na srečo

09.4.3.0

Igre na srečo

09.5

Časopisi, knjige in pisalne potrebščine

09.5.1

Knjige

09.5.1.1

Leposlovne knjige

09.5.1.2

Izobraževalni učbeniki

09.5.1.3

Druge neleposlovne knjige

09.5.1.4

Storitev vezave in prenosa e-knjig

09.5.2

Časopisi in periodični tisk

09.5.2.1

Časopisi

09.5.2.2

Revije in periodični tisk

09.5.3

Razne tiskovine

09.5.3.0

Razne tiskovine

09.5.4

Pisalne potrebščine in pribor za risanje

09.5.4.1

Izdelki iz papirja

09.5.4.9

Druge pisalne potrebščine in pribor za risanje

09.6

Počitniški paketi

09.6.0

Počitniški paketi

09.6.0.1

Počitniški paketi doma

09.6.0.2

Počitniški paketi tujini

10

IZOBRAŽEVANJE

10.1

Predprimarno in primarno izobraževanje

10.1.0

Predprimarno in primarno izobraževanje

10.1.0.1

Predprimarno izobraževanje (raven 0 ISCED 97)

10.1.0.2

Primarno izobraževanje (raven 1 ISCED 97)

10.2

Sekundarno izobraževanje

10.2.0

Sekundarno izobraževanje

10.2.0.0

Sekundarno izobraževanje

10.3

Postsekundarno neterciarno izobraževanje

10.3.0

Postsekundarno neterciarno izobraževanje

10.3.0.0

Postsekundarno neterciarno izobraževanje (raven 4 ISCED 97)

10.4

Terciarno izobraževanje

10.4.0

Terciarno izobraževanje

10.4.0.0

Terciarno izobraževanje

10.5

Izobraževanje, ki ni opredeljivo po stopnji

10.5.0

Izobraževanje, ki ni opredeljivo po stopnji

10.5.0.0

Izobraževanje, ki ni opredeljivo po stopnji

11

RESTAVRACIJE IN HOTELI

11.1

Gostinske storitve

11.1.1

Restavracije, kavarne in podobno

11.1.1.1

Restavracije, kavarne in plesni klubi

11.1.1.2

Storitve hitre prehrane in storitve hrane za s sabo

11.1.2

Menze

11.1.2.0

Menze

11.2

Nastanitvene storitve

11.2.0

Nastanitvene storitve

11.2.0.1

Hoteli, moteli, gostišča in podobne nastanitvene storitve

11.2.0.2

Počitniški centri, kampi, mladinska prenočišča in podobne nastanitvene storitve

11.2.0.3

Nastanitvene storitve drugih obratov

12

RAZNOVRSTNO BLAGO IN STORITVE

12.1

Osebna nega

12.1.1

Frizerski saloni in saloni za osebno nego

12.1.1.1

Frizerske storitve za moške in otroke

12.1.1.2

Frizerske storitve za ženske

12.1.1.3

Storitve za osebno nego

12.1.2

Električni aparati za osebno nego

12.1.2.1

Električni aparati za osebno nego

12.1.2.2

Popravilo električnih aparatov za osebno nego

12.1.3

Drugi aparati in izdelki za osebno nego

12.1.3.1

Neelektrične naprave

12.1.3.2

Izdelki za osebno higieno in dobro počutje, ezoterični izdelki in izdelki za lepotno nego

12.2

Prostitucija

12.2.0

Prostitucija

12.2.0.0

Prostitucija

12.3

Predmeti za osebno rabo, d.n.

12.3.1

Nakit in ure

12.3.1.1

Nakit

12.3.1.2

Ure

12.3.1.3

Popravilo nakita in ur

12.3.2

Drugi predmeti za osebno rabo

12.3.2.1

Predmeti za potovanje

12.3.2.2

Izdelki za dojenčke

12.3.2.3

Popravila drugih predmetov za osebno rabo

12.3.2.9

Drugi predmeti za osebno rabo, d.n.

12.4

Socialna zaščita

12.4.0

Socialna zaščita

12.4.0.1

Varstvo otrok

12.4.0.2

Domovi za ostarele in zavodi za invalidne osebe

12.4.0.3

Storitve pomoči na domu

12.4.0.4

Svetovanje

12.5

Zavarovanje

12.5.1

Življenjsko zavarovanje

12.5.1.0

Življenjsko zavarovanje

12.5.2

Stanovanjsko zavarovanje

12.5.2.0

Stanovanjsko zavarovanje

12.5.3

Zdravstveno zavarovanje

12.5.3.1

Javno zdravstveno zavarovanje

12.5.3.2

Zasebno zdravstveno zavarovanje

12.5.4

Zavarovanje, povezano s prevozom

12.5.4.1

Zavarovanje motornih vozil

12.5.4.2

Potovalno zavarovanje

12.5.5

Druge vrste zavarovanja

12.5.5.0

Druge vrste zavarovanja

12.6

Finančne storitve, d.n.

12.6.1

PMSFP

12.6.1.0

PMSFP

12.6.2

Druge finančne storitve, d.n.

12.6.2.1

Bančni, poštni stroški

12.6.2.2

Provizije in stroški storitev borznih posrednikov, svetovalcev za naložbe

12.7

Druge storitve, d.n.

12.7.0

Druge storitve, d.n.

12.7.0.1

Upravne takse

12.7.0.2

Pravne storitve in računovodstvo

12.7.0.3

Pogrebne storitve

12.7.0.4

Drugi stroški in storitve


PRILOGA II

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 2494/95

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člen 2, točka (a)

Člen 2, točka (6)

Člen 2, točka (b)

Člen 2, točka (c)

Člen 3

Člen 3(3) in (10)

Člen 4

Člen 4(1), (2) in (4)

Člen 5(1)(b)

Člen 5(5) in (6)

Člen 5(3)

Člen 4(4)

Člen 6

Člen 5(1) in (2)

Člen 7

Člen 5(3)

Člen 8

Člen 6(1), (3) in (4)

Člen 9

Člen 3(1), (2) in (6)

Člen 10

Člen 7(1)

Člen 11

Člen 12

Člen 9(2)

Člen 13

Člen 14

Člen 11

Člen 15

Člen 16

Člen 13


Top