Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32008R1353

Uredba Sveta (ES) št. 1353/2008 z dne 18. decembra 2008 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 74/2004 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve pri uvozu bombažnega posteljnega perila s poreklom iz Indije

OJ L 350, 30.12.2008, p. 1–23 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 11 Volume 062 P. 121 - 143

No longer in force, Date of end of validity: 18/01/2009

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/1353/oj

30.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 350/1


UREDBA SVETA (ES) št. 1353/2008

z dne 18. decembra 2008

o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 74/2004 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve pri uvozu bombažnega posteljnega perila s poreklom iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti členov 15 in 19 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Komisija,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Prejšnja preiskava in veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 74/2004 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz bombažnega posteljnega perila, uvrščenega pod oznake KN ex 6302 21 00, ex 6302 22 90, ex 6302 31 00 in ex 6302 32 90, s poreklom iz Indije. Stopnja dajatve je med 4,4 % in 10,4 % za posamezne vzorčene družbe, pri čemer je povprečna stopnja sodelujoče družbe 7,6 % in stopnja preostale dajatve 10,4 %.

1.2   Začetek delnega vmesnega pregleda po uradni dolžnosti

(2)

Indijska vlada je po uvedbi dokončne izravnalne dajatve navedla, da so se okoliščine v zvezi z dvema subvencijskima shemama (Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev in Shema oprostitve davka od dohodka v skladu z oddelkom 80 HHC Zakona o davku na dohodek) spremenile in da so te spremembe trajne. Trdila je, da se je stopnja subvencioniranja torej verjetno zmanjšala in da je treba zato pregledati ukrepe, ki so bili določeni delno na podlagi teh shem.

(3)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložila indijska vlada, in ugotovila, da zadoščajo za utemeljitev začetka pregleda v skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe. Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), po uradni dolžnosti začela delni vmesni pregled uvedenih ukrepov.

(4)

Namen te preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom je oceniti potrebo po nadaljevanju, odpravi ali spremembi obstoječih ukrepov za tiste družbe, ki so bile deležne ugodnosti iz ene ali obeh domnevno spremenjenih subvencijskih shem, za katere so bili predloženi zadostni dokazi v skladu z ustreznimi zahtevami iz obvestila o začetku postopka. Preiskava bo na podlagi ugotovitev ocenila tudi potrebo po reviziji ukrepov, ki se uporabljajo za druge družbe, ki so sodelovale v prvotni preiskavi, in/ali preostalih ukrepov, ki se uporabljajo za vse druge družbe.

1.3   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

(5)

Preiskava je zajela obdobje od 1. oktobra 2006 do 30. septembra 2007 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

1.4   Stranke, ki jih preiskava zadeva

(6)

Komisija je o začetku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom uradno obvestila indijsko vlado in tiste indijske proizvajalce izvoznike, ki so sodelovali v prejšnji preiskavi, za katere se je ugotovilo, da so deležni ugodnosti iz ene ali obeh domnevno spremenjenih subvencijskih shem, in ki so bili navedeni v obvestilu o začetku delnega vmesnega pregleda, ter predstavnike industrije Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bilo omogočeno, da pisno predložijo svoja mnenja in zahtevajo zaslišanje. Ustne in pisne pripombe, ki so jih dale stranke, so bile obravnavane in glede na ustreznost tudi upoštevane.

(7)

Glede na očitno veliko število strank, ki so bile vključene v ta pregled, je bila predlagana uporaba tehnik vzorčenja za preiskavo subvencioniranja določena v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(8)

Da bi Komisija lahko izbrala vzorec, so bili v skladu s členom 27(2) osnovne uredbe izvozniki in njihovi predstavniki pozvani, da se javijo v treh tednih po uvedbi postopka in dajo na voljo osnovne informacije o svojem izvozu in prihodku od domače prodaje ter o posebnih subvencijskih shemah, ter imena in dejavnosti vseh povezanih družb. Obveščeni so bili tudi indijski organi.

(9)

Več kot 80 družb se je odzvalo in predložilo zahtevane informacije za vzorčenje. Te družbe so v obdobju vzorčenja predstavljale 95 % celotnega indijskega uvoza v Skupnost.

(10)

Glede na veliko število družb je bil po posvetovanju z industrijo Skupnosti, indijskim tekstilnim združenjem Texprocil in indijsko vlado izbran vzorec 11 družb in skupin izvoznic z največjim obsegom izvoza v Skupnost.

(11)

Vzorec je predstavljal 64 % celotnega izvoza zadevnega izdelka iz Indije v EU v obdobju vzorčenja (od 1. aprila 2006 do 31. marca 2007). Izbrani vzorec je v skladu s členom 27 osnovne uredbe zajel največji reprezentativni obseg izvoza, ki ga je bilo možno ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(12)

Štiri družbe, ki niso bile izbrane v vzorec, so predložile zahtevke za določitev individualnih stopenj subvencije v skladu s členom 27(3) osnovne uredbe. Vendar je zaradi velikega števila zahtevkov in družb, vključenih v vzorec, prevladalo mnenje, da bi bili takšni individualni pregledi nepotrebno obremenjujoči v smislu člena 27(3) in bi preprečevali pravočasni zaključek preiskave. Zato so bili zahtevki štirih družb, ki niso bile izbrane v vzorec, za določitev individualnih stopenj zavrnjeni.

(13)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da dve povezani družbi dveh vzorčenih družb izvoznic nista proizvajali, izvažali ali na notranjem trgu prodajali zadevnega izdelka, proizvedenega med OPP. Prav tako nista izrazili nikakršnega namena za takšno delovanje v prihodnosti. Zato je bila sprejeta odločitev, da se ti povezani družbi izključita iz vzorca in izračuna individualnih stopenj subvencije.

(14)

Družbe, ki niso bile izbrane v vzorec, so bile obveščene, da bodo morebitne protisubvencijske dajatve na njihov izvoz izračunane v skladu s členom 15(3) osnovne uredbe, tj. ne bodo presegle tehtanega povprečja zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določenih za družbe v vzorcu.

(15)

Družbe, ki se niso javile v roku iz obvestila o začetku postopka, se niso obravnavale kot zainteresirane stranke.

(16)

Izpolnjene vprašalnike so poslali vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki v Indiji.

(17)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev subvencioniranja. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strank:

 

Indijska vlada

Ministrstvo za trgovino, New Delhi

 

Proizvajalci izvozniki v Indiji:

Anunay Fab. Limited, Ahmedabad

Brijmohan Purusottamdas, Mumbai in Incotex Impex Pvt. Limited, Mumbai

Divya Global Pvt. Ltd., Mumbai

Intex Exports, Pattex Exports in Sunny Made-ups, Mumbai

Jindal Worldwide Ltd, Progressive Enterprise in Texcellence Overseas, Ahmedabad in Mumbai

Madhu Industries Limited in Madhu International, Ahmedabad

Mahalaxmi Exports in Mahalaxmi Fabric Mills Pvt. Ltd, Ahmedabad

Prakash Cotton Mills Pvt., Ltd, Mumbai

Prem Textiles, Indore

The Bombay Dyeing and Manufacturing Co. Ltd., N W Exports Limited in Nowrosjee Wadia & Sons Limited, Mumbai

Vigneshwara Exports Limited, Mumbai

1.5   Razkritje in pripombe na postopek

(18)

Indijska vlada in ostale zainteresirane stranke so bile seznanjene z bistvenimi dejstvi in premisleki, na podlagi katerih naj bi se predlagala sprememba veljavnih stopenj dajatve in nadaljnja uporaba obstoječih ukrepov. Določen je bil tudi razumen rok za pripombe. Vsi predlogi in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kot je opisano v nadaljevanju.

2.   ZADEVNI IZDELEK

(19)

Izdelek, ki se pregleduje, je posteljno perilo iz bombažnih vlaken, čistih ali mešanih z umetnimi vlakni ali lanom (kjer lan ni prevladujoče vlakno), beljeno, barvano ali tiskano, s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“), trenutno uvrščeno pod oznake KN ex 6302 21 00, ex 6302 22 90, ex 6302 31 00 in ex 6302 32 90, ter kot je opredeljeno v prvotni preiskavi.

3.   SUBVENCIJE

3.1   Uvod

(20)

Na podlagi razpoložljivih informacij in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij: Subvencijske sheme, pregledane med prvotno preiskavo:

 

Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („Duty Entitlement Passbook“ – DEPB);

1.

Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev (DEPB)

2.

Shema potrdila o oprostitvi davkov pri uvozu glede na izvedene izvoze (DFRC)/Shema odobritve uvoza brez dajatev (DFIA)

3.

Shema za podporo izvozu investicijskega blaga (EPCG)

4.

Shema vnaprej pridobljenih dovoljenj (ALS)/Shema vnaprejšnjih odobritev (AAS)

5.

Izvozne predelovalne cone/Izvozno usmerjene enote (EPZ/EOU)

6.

Shema oprostitve davka od dohodka (ITES)

 

Subvencijske sheme, ki niso bile proučene v prvotni preiskavi:

7.

Shema za povračilo dajatev (DDS)

8.

Shema za financiranje posodabljanja tehnologije (TUFS)

9.

Shema izvoznih kreditov (pred odpremo in po odpremi) (ECS)

(21)

Zgoraj navedene sheme od (1) do (5) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča indijsko vlado, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „izvozne in uvozne politike“, ki jih izdaja Ministrstvo za trgovino vsakih pet let in se redno posodabljajo. Ta so povzeta v dokumentih „izvozne in uvozne politike“, ki jih izdaja Ministrstvo za trgovino vsakih pet let in se redno posodabljajo. V tem primeru je za OPP ustrezen eden od dokumentov izvozne in uvozne politike, tj. petletni načrt za obdobje od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009 („politika EXIM 2004–2009“). Poleg tega indijska vlada v Priročniku o postopkih – od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009, Zvezek I („HOP I 04–09“), določa tudi postopke, ki urejajo politiko EXIM 2004–2009. Priročnik o postopkih se prav tako redno posodablja.

(22)

Shema oprostitve davka od dohodka temelji na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki je vsako leto spremenjen s Finančnim zakonom.

(23)

Shema za povračilo dajatev temelji na oddelku 75 Carinskega zakona iz leta 1962, oddelku 37(2)(xvi) Zakona o trošarinah iz leta 1944 ter oddelkih 93A in 94 Finančnega zakona iz leta 1994. To je nova shema, ki še ni bila pregledana.

(24)

Shema za financiranje posodabljanja tehnologije temelji na resoluciji ministrstva indijske vlade za tekstilno industrijo, objavljeni v Uradnem listu Indije, posebni del I, oddelek I, z dne 31. marca 1999. To je nova shema, ki še ni bila pregledana.

(25)

Shema izvoznih kreditov temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki (ICB) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(26)

V skladu s členom 11(10) osnovne uredbe je Komisija povabila indijsko vlado na dodatna posvetovanja o spremenjenih in nespremenjenih shemah ter shemah, ki še niso bile pregledane, na katerih bi razjasnili dejansko stanje v zvezi z domnevnimi shemami in dosegli sporazumno rešitev. Po teh posvetovanjih in glede na to, da ni bila dosežena sporazumna rešitev v zvezi s temi shemami, je Komisija v preiskavo subvencioniranja vključila vse sheme.

3.2   Specifične sheme

3.2.1   Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev (DEPB)

3.2.1.1   Pravna podlaga

(27)

Podroben opis sheme DEPB je vključen v odstavek 4.3 politike EXIM 2004–2009 in poglavje 4 HOP I 2004–2009.

3.2.1.2   Upravičenost

(28)

Vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik je upravičen do te sheme.

3.2.1.3   Praktično izvajanje

(29)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPB, ki so izračunani kot delež vrednosti izdelkov, izvoženih na podlagi te sheme. Takšne stopnje DEPB so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na podlagi standardnih „input-output“ norm („SION“) ob upoštevanju domnevne uvozne količine surovin v izvoznem izdelku in učinka carin na takšne domnevne količine uvoza, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(30)

Da je upravičeno do ugodnosti iz te sheme, mora družba izvažati. Izvoznik mora ob izvozu indijske organe obvestiti, da izvoz poteka na podlagi sheme DEPB. Za izvoz blaga indijski carinski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. V tem dokumentu je navedena višina kredita DEPB, ki se bo dodelila za ta izvoz, zato je izvoznik seznanjen z ugodnostmi, ki jih bo takrat deležen.

(31)

Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijska vlada ne more več odločati o dodelitvi kredita DEPB. Primerna stopnja DEPB za izračun ugodnosti je tista, ki je bila uporabljena v času izdaje izvozne deklaracije. Med OPP so se neobičajno retroaktivno povečale stopnje DEPB, s čimer so se povečale ugodnosti DEPB za izvoz med 1. aprilom 2007 in 12. julijem 2008. Vendar ni mogoče predvidevati, da se lahko retroaktivno zmanjšanje stopenj DEPB izvede na podlagi načela pravne varnosti kot negativna upravna odločitev. Zato se lahko sklene, da je zmogljivost indijske vlade za retroaktivno spreminjanje stopnje ugodnosti omejena.

(32)

Krediti DEPB se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje. Uporabljajo se lahko za plačilo carin na poznejši uvoz vsakršnega blaga, za katerega ne veljajo uvozne omejitve, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo na podlagi takšnih kreditov, se lahko proda na notranjem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali se uporabi v druge namene.

(33)

Vloge za kredite DEPB se vlagajo elektronsko in lahko vključujejo neomejeno število izvoznih transakcij. Dejansko ni strogih rokov za predložitev vloge za kredite DEPB. Elektronski sistem, ki se uporablja za upravljanje sheme DEPB, ne izključi samodejno izvoznih transakcij, pri katerih se ne upošteva rok za predložitev vlog iz poglavja 4.47 HOP I 2004–2009. Poleg tega poglavje 9.3 HOP I 2004–2009 jasno določa, da se lahko vloge, prejete po izteku roka za predložitev, vseeno upoštevajo na podlagi določitve manjše kazni (10 % upravičenega zneska).

(34)

Medtem ko je bila stopnja DEPB za izvoz zadevnega izdelka v obdobju prvotne preiskave 8 %, je bila na začetku OPP le 3,7 %, kar se je v obdobju OPP spremenilo na 6,7 % (12. julija 2007), kar je neobičajno veljalo retroaktivno za izvoz od 1. aprila 2007.

3.2.1.4   Pripombe o razkritju

(35)

Indijska vlada in družba Texprocil sta trdili, da ni prišlo do presežnega odpusta pri uporabi sheme DEPB ter da zato proti njej ni možno uvesti izravnalnih ukrepov. Ta trditev se ovrže v smislu ugotovitve uvodne izjave (38), da se shema ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) in prilog I (i), II in III k osnovni uredbi. Posledično je možno uvesti izravnalne ukrepe proti celotnemu znesku opuščenih dajatev.

3.2.1.5   Zaključek

(36)

Shema DEPB zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Kredit DEPB je finančni prispevek indijske vlade, saj bo na koncu uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega kredit DEPB za izvoznika pomeni ugodnost, ker izboljša njegovo likvidnost.

(37)

Poleg tega je shema DEPB zakonsko odvisna od izvoza in se zato obravnava kot specifična, proti njej pa se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(38)

Ta shema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje namreč strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, in znesek kredita ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Poleg tega ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v postopku proizvodnje izvoznega izdelka ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je upravičen do ugodnosti DEPB ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za upravičenost do ugodnosti zadošča, da izvoznik enostavno izvaža blago, ne da bi dokazal, da je bila kakršna koli surovina uvožena. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporabi kot surovina, upravičeni do ugodnosti DEPB.

3.2.1.6   Izračun višine subvencije

(39)

V skladu s členoma 2(2) in 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost prejemnika, katere obstoj je bil ugotovljen med OPP. V tem smislu se šteje, da se ugodnost dodeli prejemniku v trenutku, ko je izvedena izvozna transakcija na podlagi te sheme. V tem trenutku se lahko indijska vlada odpove carinam, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja višino kredita DEPB, ki se bo dodelil za to izvozno transakcijo, indijska vlada ne more več odločati o dodelitvi subvencije. Poleg tega so sodelujoči proizvajalci izvozniki kredite DEPB po obračunskem načelu knjižili kot prihodek ob izvozni transakciji.

(40)

Da bi se upošteval učinek retroaktivnega povečanja stopenj, se je vrednost kredita DEPB, knjiženega za izvoz med 1. aprilom in 12. julijem 2007, po potrebi povečala, ker so dejanske ugodnosti, do katerih bodo upravičene družbe ob prejemu kredita od indijske vlade, višje, kot so jih uradno zahtevale ob izvozu.

(41)

Kjer so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile nujne pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih kreditov, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(42)

Predložene so bile nekatere pripombe v zvezi z nekaterimi podrobnostmi izračuna ugodnosti iz sheme DEPB. Kadar so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni.

(43)

V nasprotju z navedbami nekaterih proizvajalcev izvoznikov se mora pri ugotavljanju višine izravnalnega DEPBS-kredita upoštevati tudi DEPBS-kredite, prejete za izvoz izdelkov, različnih od zadevnega izdelka. V skladu z DEPBS ni omejitev glede uporabe kreditov za uvoz surovinskega materiala brez dajatev, povezanega z določenim izdelkom. Nasprotno, DEPBS-krediti so popolnoma prenosljivi, lahko se celo prodajo in uporabijo za uvoz vsega blaga, ki se neomejeno uvaža (surovinski materiali za zadevni izdelek spadajo v to kategorijo), razen investicijskega blaga. Posledično se lahko v zvezi z zadevnim izdelkom koristijo vse prejete ugodnosti iz DEPBS.

(44)

Pet družb iz vzorca je imelo med OPP ugodnosti iz sheme DEPB, pri čemer so bile stopnje subvencije od 0,15 % do 3,96 %.

3.2.2   Shema odobritve uvoza brez dajatev (DFIA)/Shema potrdila o oprostitvi davkov pri uvozu glede na izvedene izvoze (DFRC)

3.2.2.1   Pravna podlaga

(45)

Podroben opis DFIA je vključen v poglavje 4 politike EXIM 2004–2009 in poglavje 4 HOP I 2004–2009. Shema je bila uvedena 1. maja 2006 in je zamenjala shemo DFRC, ki jo je nadomestila prvotna uredba.

3.2.2.2   Upravičenost

(46)

DFIA se izda vsakemu trgovcu izvozniku ali proizvajalcu izvozniku za uvoz surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo blaga za izvoz brez plačila osnovne carine, dodatne carine, davka za izobraževanje, protidampinških dajatev in zaščitnih dajatev, če so določene.

3.2.2.3   Praktično izvajanje

(47)

DFIA je pred- in poizvozna shema, ki omogoča uvoz blaga, določenega na podlagi norm SION, ki pa ga v primeru prenosljive odobritve DFIA ni treba uporabljati za proizvodnjo izvoznega izdelka.

(48)

DFIA zajema le uvoz surovin, kot je določeno v normativih SION. Upravičeni uvoz je omejen na količino in vrednost, navedeno v normah SION, vendar jo lahko regionalni organi na zahtevo spremenijo.

(49)

Za izvozno obveznost velja minimalna zahteva za dodano vrednost v višini 20 %. Izvoz se lahko izvaja pred odobritvijo DFIA in v tem primeru se upravičeni uvoz določi sorazmerno glede na začasni izvoz.

(50)

Ko se izpolni izvozna obveznost, lahko izvoznik zahteva prenosljivost odobritve DFIA, kar v praksi pomeni dovoljenje za tržno prodajo licence za uvoz brez plačila dajatev.

3.2.2.4   Pripombe o razkritju

(51)

Indijska vlada in družba Texprocil sta trdili, da je DFRC zakonita shema nadomestnega povračila, ker omogoča dopolnitev surovin, uporabljenih v izvoznem izdelku, in ocenili, da je upravičena, učinkovita in da temelji na splošno sprejetih trgovinskih praksah v Indiji. Ker so količina, kakovost ter tehnične značilnosti in specifikacije enake kot pri surovinah, uporabljenih v izvoznem izdelku, bi bila po mnenju indijske vlade in družbe Texprocil ta shema dovoljena po Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih (ASCM). Indijska vlada in družba Texprocil sta tudi trdili, da je pri ugotavljanju, ali je to zakonita shema nadomestnega povračila, ključno, kaj se uvaža in ne kdo uvaža. Prav tako se je trdilo, da vlada ni odobrila nobene dodatne ugodnosti. Trdilo se je, da proti shemi zato ni možno uvesti izravnalnih ukrepov. Novi dokazi, ki bi podprli te trditve, niso bili predloženi, zato se te trditve ovržejo v smislu ugotovitev iz uvodnih izjav od (52) to (55), tj. da se nobena podshema ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) in prilog I (i), II ter III k osnovni uredbi. Posledično je možno uvesti izravnalne ukrepe proti celotnemu znesku.

3.2.2.5   Zaključek

(52)

Kljub nekaterim razlikam pri izvajanju nove sheme DFIA v primerjavi s prejšnjo zamenjano shemo DFRC je treba novo shemo DFIA obravnavati kot nadaljevanje sheme DFRC, ker prevzema njene glavne elemente.

(53)

Shemi DFRC in DFIA pomenita subvencije v smislu člena 2(1)(a)(i) in (ii) ter člena 2(2) osnovne uredbe, tj. finančni prispevek v obliki nepovratnih sredstev. Vključujeta neposredni prenos sredstev, saj se ju lahko proda ali zamenja za gotovino ali uporabi za izravnavo uvoznih dajatev, zaradi česar se indijska vlada odreče prihodku, ki ji sicer pripada. Poleg tega shemi DFRC in DFIA za izvoznika pomenita ugodnost, ker izboljšata njegovo likvidnost.

(54)

Shemi DFRC in DFIA sta zakonsko pogojeni z izvozom in se zato štejeta za specifični, zanju pa se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(55)

Končno, nobena od obeh shem se ne more šteti kot dovoljen sistem povračil dajatev ali sistem nadomestnih povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Nista v skladu s strogimi predpisi iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Pri tem zlasti velja naslednje: (i) dopuščajo ex post nadomestilo ali povračilo uvoznih dajatev na surovine, ki se uporabljajo v procesu proizvodnje drugega izdelka; (ii) ne obstaja sistem ali postopek preverjanja, ki bi potrdil, ali se surovine uporabljajo v postopku proizvodnje izvoznega izdelka in katere so te surovine ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi, in (iii) prenosljivost potrdil/odobritev pomeni, da izvozniku, ki se mu dodeli DFRC ali DFIA, dejansko ni treba uporabiti potrdila za uvoz surovin.

3.2.2.6   Izračun višine subvencije

(56)

Za opredelitev ugodnosti se šteje, da v nasprotju z DEPB dovoljenja DFRC in DFIA nimajo nominalne vrednosti ali stopnje davčne olajšave. Dovoljenje določa celotni obseg dovoljenih surovin, ki se lahko uvozijo, in največjo skupno vrednost CIF takšnega uvoza. Zato ugodnosti v času izvoza niso znane ter se jih lahko opredeli in knjiži v evidenco šele, ko se dovoljenje uporabi za uvoz ali se proda.

(57)

Tako so se v primerih, ko so se dovoljenja uporabila za uvoz, ugodnosti za družbe izračunale na podlagi števila opuščenih uvoznih dajatev. V primerih prenosa (prodaje) dovoljenj so se ugodnosti izračunale na podlagi prihodka od takšne prodaje med OPP.

(58)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je pet družb, ki so izvažale na podlagi DFRC in/ali DFIA, svoja dovoljenja/potrdila prodalo tretjim strankam.

(59)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je trdil, da je uporabil eno od svojih dovoljenj DFIA kot nadomestno povračilo in da ni imel presežnega odpusta uvoznih dajatev na podlagi tega dovoljenja. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se uvozne in izvozne količine na podlagi tega dovoljenje niso izčrpale ter da dovoljenje še ni bilo zaključeno in preverjeno v skladu s pravili, ki jih predpisuje politika EXIM. Zato je bilo ob upoštevanju ugotovitev iz uvodne izjave (55) sklenjeno, da družba ne more dokazati, da na podlagi tega dovoljenja ni nastal presežni odpust. Tako se celotni znesek dajatev, privarčevanih pri uvozu na podlagi tega dovoljenja, obravnava kot subvencija in zahtevek se je torej zavrnil.

(60)

Kjer so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile nujne pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih ugodnosti, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(61)

Predložene so bile nekatere pripombe v zvezi z nekaterimi podrobnostmi izračuna ugodnosti iz shem DFRC/DFIA. Kadar so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni.

(62)

V nasprotju z navedbami nekaterih proizvajalcev izvoznikov je treba pri ugotavljanju ugodnosti, proti kateri je možno uvesti izravnalne ukrepe, upoštevati tudi DFRC/DFIA-kredite, prejete za izvoz izdelkov, različnih od zadevnega izdelka. V skladu z DFRC/DFIA ni omejitev glede uporabe kreditov za uvoz surovinskega materiala brez dajatev, povezanega z določenim izdelkom. Nasprotno, DFRC/DFIA-krediti so popolnoma prenosljivi, lahko se celo prodajo in uporabijo za uvoz vsega blaga, ki se neomejeno uvaža (surovinski material za zadevni izdelek spadajo v to kategorijo), razen investicijskega blaga. Posledično se lahko v zvezi z zadevnim izdelkom koristijo vse prejete ugodnosti iz DFRC/DFIA.

(63)

Štiri družbe v vzorcu so imele med OPP ugodnosti iz teh shem, pri čemer so bile stopnje subvencije od 0,09 % do 2,03 %.

3.2.3   Shema za podporo izvozu investicijskega blaga (EPCG)

3.2.3.1   Pravna podlaga

(64)

Podroben opis sheme EPCG je vključen v poglavje 5 politike EXIM 2004–2009 in poglavje 5 HOP I 2004–2009.

3.2.3.2   Upravičenost

(65)

Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so „vezani“ na spremljajoče proizvajalce in izvajalci storitev, so upravičeni do te sheme.

3.2.3.3   Praktično izvajanje

(66)

Indijska vlada bo pod pogojem izvozne obveznosti na podlagi vloge in plačila pristojbine izdala dovoljenje EPCG. To dovoljenje družbi omogoča uvoz investicijskega blaga (novega in – od aprila 2003 – do deset let starega že rabljenega investicijskega blaga) po znižani stopnji dajatve. Do 31. marca 2000 je veljala stopnja dajatve 11 % (vključno z dodatno dajatvijo 10 %) in, v primeru uvoza z visoko vrednostjo, stopnja dajatve nič. Shema od aprila 2000 določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 %, ki se uporablja za vse investicijsko blago, uvoženo na podlagi sheme. Za izpolnjevanje izvozne obveznosti je treba uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. Indijska vlada je 9. maja 2008, tj. zunaj OPP, objavila znižanje dajatev za uvoz na podlagi EPGC na 3 %.

(67)

Imetnik dovoljenja EPCG lahko nabavlja investicijsko blago tudi na domačem trgu. V takšnem primeru imetnik dovoljenja EPCG predloži vlogo za razveljavitev svojega dovoljenja. Domači proizvajalec investicijskega blaga, naveden v obvestilu o razveljavitvi, postane upravičen do ugodnosti predvidenega izvoza in do ugodnosti uvoza sestavnih delov, potrebnih za proizvodnjo takšnega investicijskega blaga, brez plačila dajatev. Vendar se lahko trošarine, ki se plačajo za nakup investicijskega blaga s strani imetnika dovoljenja EPCG na domačem trgu, povrnejo ali oprostijo. Imetnik dovoljenja EPCG je še naprej odgovoren za izpolnjevanje izvozne obveznosti, ki je določena glede na nominalne uvozne dajatve, privarčevane glede na vrednost FOB uvoznega blaga.

3.2.3.4   Pripombe o razkritju

(68)

Indijska vlada je trdila, da ni nobenih ugodnosti, kadar imetnik dovoljenja EPCG zaprosi za razveljavitev svojega dovoljenja in investicijsko blago nabavi na domačem trgu, saj vlada ni izdala nobenega ustreznega predpisa, ki bi zagotavljal odstopanje od plačila trošarin za takšno nabavo. Vendar pa je indijska vlada tudi potrdila, da bi lahko v nekaterih okoliščinah imetnik dovoljenja EPCG nabavljal investicijsko blago brez plačila trošarine, tj. kadar ta dajatev ni obračunana po indijskem mehanizmu za davek na dodano vrednost (Central value added tax - CENVAT). Poleg tega je v takšnih primerih domači dobavitelj investicijskega blaga upravičen do davčnih olajšav, ki se bodo odražale v ceni dobavljenega investicijskega blaga. Ker je ta ugodnost pogojena z izvozom - v primeru razveljavitve se za imetnika dovoljenja EPCG ta pogoj ne spremeni - je treba to trditev ovreči, ugotovitve pa ostanejo nespremenjene.

3.2.3.5   Zaključek

(69)

Shema EPCG zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatev ali v primeru nabave na notranjem trgu povračilo ali oprostitev davkov pomenijo finančni prispevek indijske vlade, saj ta koncesija zmanjša prihodek indijske vlade, ki bi ga sicer izterjala.

(70)

Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese ugodnosti, saj dajatve, privarčevane pri uvozu, izboljšajo njegovo likvidnost. V primeru povračila/oprostitve trošarine to povračilo ali oprostitev izvozniku zagotavlja ugodnosti, ker dajatve, privarčevane pri nakupu investicijskega blaga, izboljšajo njegovo likvidnost.

(71)

Poleg tega je shema EPCG zakonsko pogojena z izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjevanja izvoznih obveznosti. Zato se šteje za specifično in proti njej se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(72)

Ta shema se ne more šteti za dovoljen sistem odpusta kumulativnih posrednih davkov iz prve faze ali dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestnih povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi iz točke (h) in (i) Priloge I k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne uporablja za proizvodnjo izvoznih izdelkov. V primeru odpusta kumulativnih posrednih davkov iz prve faze je treba upoštevati, da izvozniki ne bi bili upravičeni do enakega odpusta, če jih ne bi zavezovale izvozne obveznosti.

3.2.3.6   Izračun višine subvencije

(73)

Višina subvencije je bila izračunana v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na osnovi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago ali neplačanih/povrnjenih trošarin na blago, kupljeno na notranjem trgu, med obdobjem, ki odraža običajno obdobje amortizacije takšnega investicijskega blaga. V skladu z ustaljeno prakso je bil tako izračunan znesek, ki se nanaša na OPP, prilagojen tako, da so se mu za to obdobje dodale obresti, s čimer se je upoštevala polna vrednost ugodnosti v določenem času. V ta namen se je kot primerna štela komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile od te vsote odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodek od izvoza med OPP kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(74)

Predložene so bile nekatere pripombe v zvezi z nekaterimi podrobnostmi izračuna ugodnosti iz sheme EPCG. Kadar so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni.

(75)

V nasprotju z navedbami nekaterih proizvajalcev izvoznikov je treba pri ugotavljanju ugodnosti, proti kateri je možno uvesti izravnalne ukrepe, upoštevati tudi EPCG-kredite, prejete za izvoz izdelkov, različnih od zadevnega izdelka. V skladu z EPCGS ni omejitev glede uporabe kreditov za uvoz surovinskega materiala brez dajatev, povezanega z določenim izdelkom. Posledično se lahko v zvezi z zadevnim izdelkom koristijo vse prejete ugodnosti iz EPCG.

(76)

Štiri družbe v vzorcu so imele med OPP ugodnosti iz te sheme s stopnjami subvencije do 1,45 %, pri čemer so bile ugodnosti za eno družbo zanemarljive.

3.2.4   Shema vnaprej pridobljenih dovoljenj (ALS)/Shema vnaprejšnjih odobritev (AAS)

3.2.4.1   Pravna podlaga

(77)

Podroben opis sheme je vključen v odstavke 4.1.1 do 4.1.14 politike EXIM 2004–2009 in poglavja 4.1 do 4.30 HOP I 2004–2009. Ta shema se je med prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom, zaradi katere je bila uvedena zdaj veljavna dokončna izravnalna dajatev, imenovala „shema vnaprej pridobljenih dovoljenj“.

3.2.4.2   Upravičenost

(78)

Shemo AAS sestavlja šest podshem, ki so natančneje opisane v uvodni izjavi (79). Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do fizičnega izvoza AAS in do AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo kategorijam „predvidenega izvoza“, navedenim v odstavku 8.2 politike EXIM 2004–2009, kot so dobavitelji za izvozno usmerjeno enoto (EOU), so upravičeni do predvidenega izvoza AAS. Končno so vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov upravičeni do ugodnosti „predvidenega izvoza“ v okviru podshem za vnaprejšnjo pripustitev naročil (ARO) in back to back notranjega akreditiva (back to back inland letter of credit).

3.2.4.3   Praktično izvajanje

(79)

Vnaprejšnja dovoljenja se lahko izdajo za:

 

Fizični izvoz: to je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz surovin za proizvodnjo posebnega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem primeru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Uvozno nadomestilo in izvozna obveznost, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta navedena v dovoljenju.

 

Letne potrebe: takšno dovoljenje ni vezano na določen izvozni izdelek, ampak na širšo skupino izdelkov (npr. kemični in sorodni izdelki). Imetnik dovoljenja lahko – do določene mejne vrednosti, opredeljene glede na pretekli izvoz – brez dajatev uvaža vse surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji vseh izdelkov, ki spadajo v takšno skupino izdelkov. Če uporablja surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli izdelka, ki spada v takšno skupino izdelkov.

 

Vmesne dobave: ta podshema zajema primere, kjer nameravata dva proizvajalca izdelovati en izvozni izdelek in si razdeliti proizvodni postopek. Proizvajalec izvoznik izdeluje vmesni izdelek. Brez dajatev lahko uvaža surovine in za ta namen prejme AAS za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in je obvezan izvoziti končni izdelek.

 

Predvideni izvoz: ta podshema omogoča glavnemu izvajalcu brez dajatev uvažati surovine, potrebne za proizvodnjo blaga, ki se kot „predvideni izvoz“ proda kategorijam kupcev iz odstavka 8.2.(b) do (f),(g),(i) in (j) politike EXIM 2004–2009. Indijska vlada trdi, da se predvideni izvoz nanaša na tiste transakcije, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Kot predvideni izvoz se šteje več kategorij dobave, če se blago izdeluje v Indiji, npr. dobava blaga EOU ali družbi v posebni ekonomski coni (SEZ).

 

ARO: Imetnik AAS, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, lahko surovine pridobiva z ARO. V takih primerih so vnaprejšnje odobritve validirane kot ARO in potrjene domačemu dobavitelju ob dobavi izdelkov, ki so določeni v njih. S potrditvijo ARO je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti predvidenega izvoza, kot so določene v odstavku 8.3 politike EXIM 2004–2009 (tj. AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračilo za predvideni izvoz in povračilo končne trošarine). Mehanizem ARO vrača davke in dajatve dobavitelju, namesto da bi jih vračal končnemu izvozniku v obliki povračila/vračila dajatev. Vračilo davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine.

 

Back to back notranji akreditiv: Ta podshema spet zajema domače dobave imetniku vnaprejšnjega dovoljenja. Imetnik vnaprejšnjega dovoljenja lahko pri banki odpre notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka razveljavi dovoljenje za neposreden uvoz le za vrednosti in količine domačih, ne pa uvoženih izdelkov. Domači dobavitelj je upravičen do ugodnosti predvidenega izvoza, kot je določeno v odstavku 8.3 politike EXIM 2004–2009 (tj. AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračilo za predvideni izvoz in povračilo končne trošarine).

(80)

Ugotovljeno je bilo, da sta med OPP dva sodelujoča izvoznika imela ugodnosti od dveh navedenih podshem, povezanih z zadevnim izdelkom, in sicer (i) ALS/AAS za fizični izvoz in (ii) ALS za vmesne dobave. Zato ni bilo treba določiti možnosti uvedbe izravnalnega ukrepa za ostale podsheme.

(81)

Indijska vlada je po vzpostavitvi zdaj veljavne dokončne izravnalne dajatve spremenila sistem preverjanja, ki se uporablja za ALS/AAS. Za namene preverjanja s strani indijskih organov je imetnik vnaprejšnjega dovoljenja zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe dajatev prostega uvoženega/na notranjem trgu nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.26 in 4.30 ter dodatek 23 HOP I 2004–2009), tj. dejansko evidenco potrošnje. To evidenco mora preveriti zunanji zapriseženi revizor/poslovodni računovodja, ki izda potrdilo, da so predpisane evidence in ustrezna dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu z dodatkom 23, verodostojne in pravilne z vseh vidikov. Vendar navedene določbe veljajo le za vnaprejšnja dovoljenja, izdana 13. maja 2005 ali pozneje. Za vse vnaprejšnje odobritve ali vnaprejšnja dovoljenja, izdana pred tem datumom, morajo imetniki upoštevati prejšnje določbe o preverjanju, tj. voditi morajo verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem v določeni obliki iz dodatka 18 (poglavje 4.30 in dodatek 18 HOP I 2002–2007).

(82)

V zvezi s podshemami, ki sta jih med OPP uporabljala dva sodelujoča proizvajalca izvoznika v vzorcu, tj. fizični izvoz in vmesne dobave, indijska vlada določi vrednost in količino nadomestila za uvoz in izvozne obveznosti, kar je navedeno v dovoljenjih. Poleg tega morajo vladni uslužbenci ob uvozu in izvozu na dovoljenje vpisati ustrezne transakcije. Količino uvoza, dovoljenega na podlagi te sheme, določi indijska vlada na podlagi standardnih input-output norm (SION). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljene v HOP II 2004–2009.

(83)

Uvožene surovine niso prenosljive in se morajo uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za šest mesecev).

3.2.4.4   Pripombe o razkritju

(84)

Indijska vlada je trdila, da ima ustrezen sistem preverjanja za shemo v skladu z dodatkom 23 HOP I 2004 - 2009 in da ni prišlo do presežnih odpustov pri uporabi ALS/AAS. Zato se je trdilo, da proti tej shemi ni možno uvesti izravnalnih ukrepov. Novi dokazi, ki bi podprli te trditve, niso bili predloženi, zato se te trditve ovržejo v smislu ugotovitev, da se nobena od shem ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) in prilog II in III k osnovni uredbi, ker ni bilo nobenega ustreznega sistema preverjanja.

(85)

Poleg tega lahko v skladu s Prilogo II(II)(5) in Prilogo III(II)(3) osnovne uredbe, kadar je bilo ugotovljeno, da ni ustreznega sistema preverjanja, država izvoznica z dodatno preiskavo dokaže, ali je prišlo do presežnega plačila. Ker takšna preiskava ni bila opravljena pred preveritvenim obiskom in ker ni bilo dokazano, da niso bila prejeta presežna plačila, se trditve ovržejo.

3.2.4.5   Zaključek

(86)

Oprostitev uvoznih dajatev je subvencija v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe, tj. finančni prispevek indijske vlade, ki je za izvoznike pomenil ugodnost.

(87)

Poleg tega so ALS/AAS za fizični izvoz in ALS za vmesne dobave očitno zakonsko odvisne od izvoza in se zato štejejo za specifične, proti njim pa se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more pridobiti ugodnosti na podlagi teh shem.

(88)

Nobena od podshem, ki se uporabljata v tem primeru, tj. ALS/AAS za fizični izvoz in ALS za vmesne dobave, se ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Nista v skladu s strogimi predpisi iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi.

(89)

V zvezi s proizvajalcem izvoznikom, ki je uporabljal AAS, je preiskava potrdila, da nove zahteve glede preverjanja, ki so jih določili indijski organi, še niso bile preizkušene v praksi, ker se dovoljenja do preverjanja še niso zaključila in torej niso bila pregledana v skladu s pravili iz politike EXIM. Zato ta družba ni mogla dokazati, da na podlagi tega dovoljenja ni nastal presežni odpust. Celotni znesek dajatev, privarčevanih pri uvozu na podlagi tega dovoljenja, se torej šteje za subvencijo.

(90)

Indijska vlada ni učinkovito uporabila svojega sistema ali postopka preverjanja, s katerim bi se lahko preverila, ali so bile surovine porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). SION se ne morejo šteti za sistem preverjanja dejanske potrošnje, ker so surovine, uvožene brez plačila dajatev v skladu z odobritvami/dovoljenji z različnimi izkoristki SION, združene v enakem proizvodnem postopku za izvozno blago. Takšen postopek indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, ki so bile porabljene v izvozni proizvodnji, in meril SION, v skladu s katerimi naj bi jih primerjali.

(91)

Poleg tega indijska vlada ni izvajala ali dokončala učinkovitega nadzora na podlagi pravilno vodene dejanske evidence potrošnje. Prav tako ni izvedla dodatnega pregleda na podlagi dejanskih količin surovin, čeprav bi ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja to običajno morala storiti (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi).

(92)

Proti tema podshemama je torej mogoče uvesti izravnalne ukrepe.

3.2.4.6   Izračun višine subvencije

(93)

Zaradi neobstoja dovoljenega sistema povračila dajatev ali sistema nadomestnih povračil pomeni ugodnost, proti kateri je možno uvesti izravnalne ukrepe, skupni znesek odpuščenih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. V zvezi s tem se ugotavlja, da osnovna uredba ne določa le izravnave „presežnega“ odpusta dajatev. V skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi se lahko izravna le presežne odpuste, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Vendar ti pogoji v tem primeru niso bili izpolnjeni. Če se ugotovi, da ne obstaja ustrezen postopek spremljanja, se ne uporablja navedena oprostitev za sheme povračila in velja običajno pravilo izravnave zneska (izpadlega dohodka) neplačanih dajatev namesto načrtovanega presežnega odpusta. Kot je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora ta samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja.

(94)

Znesek subvencije je bil izračunan na podlagi opuščenih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, ki je bil uvožen na podlagi podshem, uporabljenih za zadevni izdelek med OPP. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile nujne pristojbine za pridobitev subvencije odštete od zneska subvencije, kadar so bili zahtevki upravičeni. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodke od izvoza zadevnega izdelka med OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(95)

Predložene so bile nekatere pripombe v zvezi z nekaterimi podrobnostmi izračuna ugodnosti iz shem ALS/AAS. Kadar so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni.

(96)

V nasprotju z navedbami nekaterih proizvajalcev izvoznikov je treba pri ugotavljanju ugodnosti, proti kateri je možno uvesti izravnalne ukrepe, upoštevati tudi ALS/AAS-kredite, prejete za izvoz izdelkov, različnih od zadevnega izdelka. V skladu z ALS ni omejitev glede uporabe kreditov za uvoz surovinskega materiala brez dajatev, povezanega z določenim izdelkom. Posledično se lahko v zvezi z zadevnim izdelkom koristijo vse prejete ugodnosti iz ALS/AAS.

(97)

Dve družbi v vzorcu sta imeli ugodnosti iz ALS ali AAS, pri čemer je bila ugodnost med 0,17 % in 1,74 %.

3.2.5   Izvozne predelovalne cone (EPZ)/Izvozno usmerjene enote (EOU)

(98)

Ugotovljeno je bilo, da ni nobeden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov bil vključen v shemo posebnih ekonomskih con (SEZS) ali shemo proste carinske cone (EPZS) ali imel status izvozno usmerjene enote (EOU). Zato je bilo ugotovljeno, da v tej preiskavi ni treba dodatno analizirati te sheme.

3.2.6   Shema oprostitve davka od dohodka (ITES)

(99)

V skladu s to shemo lahko izvozniki izkoristijo delno oprostitev davka od dohodka za dobičke od izvoza. Pravna podlaga za to oprostitev je bila določena v oddelku 80HHC Zakona o davku od dohodka (ZDD).

(100)

Ta določba je bila odpravljena za leto pregleda 2005–2006 (tj. za poslovno leto od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005) in zato oddelek 80HHC ZDD ne omogoča ugodnosti od 31. marca 2004. Med OPP ni bil nobeden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov deležen ugodnosti na podlagi te sheme. Zato je bilo ugotovljeno, da v tej preiskavi ni treba dodatno analizirati te sheme.

3.2.7   Shema za povračilo dajatev (DDS)

3.2.7.1   Pravna podlaga

(101)

Shema temelji na oddelku 75 Carinskega zakona iz leta 1962, oddelku 37(2)(xvi) Zakona o trošarinah iz leta 1944 ter oddelkih 93A in 94 Finančnega zakona iz leta 1994.

3.2.7.2   Upravičenost

(102)

Do te sheme so upravičeni vsi izvozniki.

3.2.7.3   Praktično izvajanje

(103)

Indijska vlada je določila dve vrsti stopenj povračila dajatev, in sicer „vseindustrijske“ stopnje, ki se uporabljajo na podlagi pavšalnega zneska za vse izvoznike posameznega izdelka, in stopnje „glede na vrsto blaga“, ki se uporabljajo na ravni družb za izdelke, ki jih ne zajemajo „vseindustrijske“ stopnje. Za zadevni izdelek je ustrezna prva vrsta (vseindustrijska stopnja).

(104)

Vseindustrijske stopnje povračila se izračunajo kot odstotek vrednosti izdelkov, ki se izvažajo na podlagi te sheme. Takšne vseindustrijske stopnje povračila so indijski organi določili za različne izdelke, vključno z zadevnim izdelkom. Določijo se na podlagi domnevnih posrednih davkov in uvoznih dajatev na blago in storitve, ki se uporabljajo v procesu proizvodnje izvoznega izdelka (uvozne dajatve, trošarina, davek na storitev itd.), vključno z domnevnimi posrednimi davki in uvoznimi dajatvami na blago in storitve za proizvodnjo surovin, in ne glede na to, ali so bili ti davki dejansko plačani ali ne. Količina DDS je odvisna od najvišje dovoljene vrednosti izvoznega izdelka na enoto. Če lahko družba nekaj teh dajatev pridobi iz sistema CENVAT, je stopnja povračila nižja.

(105)

Stopnje povračila dajatev za zadevni izdelek so se med OPP večkrat spremenile. Veljavne stopnje so bile do 1. aprila 2007 od 6,4 % do 6,9 % glede na vrsto izdelka, do 1. septembra 2007 pa med 9,1 % in 9,8 %. Stopnje povračila so se 13. decembra 2007, tj. po koncu OPP, povečale na 10,1 % do 10,3 % in povečanje je veljalo retroaktivno za uvoz od 1. septembra 2007, tj. med OPP.

(106)

Da je upravičeno do ugodnosti iz te sheme, mora družba izvažati. V času izvoza mora izvoznik indijskim organom izdati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka na podlagi DDS. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim navaja znesek DDS, ki se dodeli za to izvozno transakcijo. Izvoznik je tako seznanjen z ugodnostmi, ki jih bo deležen, in jih vknjiži v evidenco kot znesek terjatve. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijski organi ne morejo več odločati o dodelitvi DDS. Primerna stopnja DDS za izračun ugodnosti je običajno tista, ki je bila uporabljena v času izdaje izvozne deklaracije. Med OPP je potekalo retroaktivno povečanje stopenj povračila, kar se je upoštevalo pri izračunu zneska subvencije.

3.2.7.4   Pripombe o razkritju

(107)

Nekatere stranke so trdile, da proti shemi DDS ni možno uvesti izravnalnih ukrepov v tej preiskavi, ker shema ni bila izrecno navedena v protisubvencijskih vprašalnikih, razdeljenih na začetku preiskave. Ta trditev je ovržena na podlagi naslednjega. V skladu z obvestilom o začetku je namen tega pregleda ugotoviti „stopnjo subvencioniranja“, od katere so proizvajalci izvozniki zadevnega izdelka imeli koristi, tj. pregled vključuje vse subvencijske sheme indijske vlade.

(108)

Trdilo se je, da ugodnosti iz sheme DDS niso bile odvisne od izvoza, saj niso bile povezane z obsegom izvoza izvoznikov. Ta trditev se ovrže, ker je upravičenost do ugodnosti iz sheme DDS pogojena z izvozom, katerega obseg mora biti zadosten za izpolnjevanje merila pogojevanja z izvozom iz člena 3(4)(a) osnovne uredbe. Na podlagi tega sklepa ni treba proučiti trditve, da DDS ni specifična v smislu člena 3 (2) in (3) osnovne uredbe.

(109)

Indijska vlada je trdila, da je DDS sistem povračila dajatev, združljiv z določbami osnovne uredbe, in da je bil postopek določitve stopenj povračila za celotno industrijo primeren in učinkovit ter je temeljil na splošno priznanih trgovinskih praksah v državi izvoza v skladu s Prilogo II (II)(4) in Prilogo III (II)(2). Kot je navedeno v uvodni izjavi (104), je ta postopek vključeval na ravni celotne industrije narejene ocene surovin, uporabljenih v proizvodnji, uvoznih dajatev in posrednih davkov. Vendar ta postopek tudi po navedbah indijske vlade ni bil dovolj natančen. Indijska vlada je potrdila, da je postopek deloma temeljil na določanju srednje vrednosti, kar bi pomenilo, da je bilo dejansko plačano povračilo višje od dejansko plačanih dajatev. Prav tako ni izvedla dodatnega pregleda na podlagi dejanskih količin surovin, čeprav bi ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja to običajno morala storiti (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3)), niti ni dokazala, da ni prišlo do presežnih odpustov. Domnevna vzporednica s preverjanjem tehnik vzorčenja v smislu osnovne uredbe se ne upošteva, saj se te tehnike jasno navezujejo na protisubvencijske preiskave in niso del meril iz prilog II in III. Zato se te trditve ovržejo.

(110)

Prav tako se je trdilo, da o obstoju presežnih odpustov ni možno sklepati na podlagi dejstva, da indijska vlada pri shemi DDS ne upošteva vseh posrednih davkov, ki se v Indiji plačujejo v shemo DDS, ampak samo zvezne posredne davke. Ta trditev se ovrže, saj je treba presežne odpuste v skladu s Prilogo II (II) (4) in Prilogo III (II) (2) oceniti v okviru posebne subvencijske sheme.

3.2.7.5   Zaključek

(111)

DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znesek povračila dajatve je enak izpadu prihodka vlade, ki bi se sicer izterjal in izplačal indijski vladi. Poleg tega DDS za izvoz za izvoznika pomeni ugodnost.

(112)

DDS je zakonsko odvisna od izvoza in se zato obravnava kot specifična, proti njej pa se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(113)

Več strank v postopku je trdilo, da je DDS sistem povračil, ki je v skladu z določbami osnovne uredbe, ter da se torej ugodnosti, dodeljene na njegovi podlagi, ne smejo izravnati.

(114)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se ta shema ne more šteti za dovoljen sistem odpusta kumulativnih posrednih davkov iz prve faze ali dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestnih povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov iz točk (h) in (i) Priloge I, Priloge II (smernice o porabi surovin v proizvodnem procesu) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) osnovne uredbe. Izvozniku ni treba (i) voditi evidence dajatev in davkov, plačanih za uvoženo/na notranjem trgu nabavljeno blago ali vključene storitve, ali (ii) dejansko uporabiti to blago in storitve v procesu proizvodnje in (iii) znesek povračila se ne izračuna glede na dejanske surovine, ki jih uporabi izvoznik, ter dejansko plačane dajatve in davke.

(115)

Poleg tega ni nobenega veljavnega sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine se uporabljajo v procesu proizvodnje izvoznega izdelka, in ali je prišlo do presežnega plačila domačih posrednih davkov v smislu točke (h) Priloge I in Priloge II k osnovni uredbi ali uvoznih dajatev, nastalih v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi.

(116)

Končno, izvoznik je upravičen do ugodnosti DDS ne glede na to, ali sploh uvaža ali na notranjem trgu kupuje surovine ter je plačal dajatve ali davke za ta nakup. Za upravičenost do ugodnosti je dovolj, če izvoznik enostavno izvaža blago, ne da bi dokazal, da je bila uvožena kakršna koli surovina ali da je bila kakršna koli surovina ali storitev kupljena na notranjem trgu ter da so bile plačane uvozne dajatve ali domači posredni davki. Zato ni nobene razlike med stopnjo povračila, če družba izvaja vse stopnje proizvodnje surovine in zadevnega izdelka ali če je le trgovec izvoznik.

3.2.7.6   Izračun višine subvencije

(117)

V skladu s členoma 2(2) in 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost prejemnika, katere obstoj je bil ugotovljen med OPP. V tem smislu se šteje, da se ugodnost dodeli prejemniku v trenutku, ko je izvedena izvozna transakcija na podlagi te sheme. Od tega trenutka mora indijska vlada plačati znesek povračila zadevnim izvoznikom, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(i) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja višino DDS, ki se bo dodelila za to izvozno transakcijo, indijska vlada ne more več odločati o dodelitvi subvencije. Poleg tega so sodelujoči proizvajalci izvozniki DDS po obračunskem načelu knjižili kot prihodek ob vsaki izvozni transakciji.

(118)

Da bi se upošteval učinek retroaktivnega povečanja stopenj, se je vrednost kredita DDS, knjiženega za izvoz med 1. septembrom in 30. septembrom 2007, po potrebi povečala, ker so dejanske ugodnosti, do katerih bodo upravičene družbe in jih bodo prejele od indijske vlade, višje, kot so jih uradno zahtevale v času izvoza.

(119)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni prihodek od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(120)

Sedem družb v vzorcu je predložilo zahtevke, da kljub ugodnostim na podlagi DDS ni nastal presežni odpust, ker so njihovi davki ali uvozne dajatve presegli zneske povračila. Sprejeta je bila odločitev, da se te trditve ovržejo. V uvodnih izjavah (113) in (115) je bilo ugotovljeno, da indijska vlada nima ustreznega sistema preverjanja, kot določajo priloge I, II in III k osnovni uredbi. Preiskava je pokazala tudi, da družbe niso vodile evidenc potrošnje ali kakršnega koli drugega notranjega sistema poročanja, ki bi beležil morebitne presežne odpuste. Takšna poročila so pripravile družbe med preveritvenimi obiski in vključujejo zlasti davke, ki so jih na splošno plačale družbe.

(121)

Ker ni dovoljenih sistemov povračila dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni ugodnost, proti kateri je možno uvesti izravnalne ukrepe, odpust celotnega zneska povračil, odobrenih po DDS. V nasprotju s trditvami o razkritju, ki so jih predložili indijska vlada, družba Texprocil in nekateri izvozniki, osnovna uredba ne določa le izravnave za „presežni“ odpust dajatev. V skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi se lahko izravna le presežne odpuste, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Vendar v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če se ugotovi, da ni ustreznega postopka preverjanja, se navedena oprostitev za sheme povračila ne uporablja in velja običajno pravilo izravnave zneska povračila namesto načrtovanega presežnega odpusta. Kot je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora ta samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja. Nadalje je treba poudariti, da morajo indijski organi zaradi odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja pravočasno izvesti dodatno preiskavo, tj. običajno pred preveritvenimi obiski v preiskavi o izravnalni dajatvi.

(122)

V nasprotju s trditvami nekaterih proizvajalcev izvoznikov o razkritju je treba pri ugotavljanju višine ugodnosti, proti kateri je možno uvesti izravnalne ukrepe, upoštevati tudi DDS-kredit, prejet za izvoz izdelkov, ki niso zadevni izdelek. V skladu z DDS ni omejitev glede uporabe kreditov za uvoz surovinskega materiala brez dajatev, povezanega z določenim izdelkom. Posledično se lahko v zvezi z zadevnim izdelkom koristijo vse prejete ugodnosti iz DDS.

(123)

Vse družbe v vzorcu so imele med OPP ugodnosti iz sheme DDS, pri čemer so bile stopnje subvencije od 1,45 % do 7,57 %.

3.2.8   Shema za financiranje posodabljanja tehnologije (TUFS)

3.2.8.1   Pravna podlaga

(124)

Shema TUFS je bila uvedena z resolucijo ministrstva indijske vlade za tekstilno industrijo, objavljeno v Uradnem listu Indije, posebni del I, oddelek I, z dne 31. marca 1999 (v nadaljevanju „resolucija“). Potrjeno je bilo, da je shema veljala od 1. aprila 1999 do 31. marca 2004. Podaljšala se je do 31. marca 2007 in pozneje do konca OPP.

3.2.8.2   Upravičenost

(125)

Do ugodnosti iz te sheme so upravičeni obstoječi ali novi proizvajalci v sektorju predelave bombaža, tekstilne industrije in industrije jute.

3.2.8.3   Praktično izvajanje

(126)

Cilj sheme je zagotovitev pomoči za posodabljanje tehnologije v tekstilni industriji in industriji jute, vključno z enotami za predelavo vlaken, preje, tkanin, oblačil in končnih izdelkov. Shema zagotavlja različne vrste ugodnosti v obliki finančne subvencije, subvencioniranja obresti ali nadomestil za nihanje menjalnega tečaja pri deviznih kreditih. Programi na podlagi sheme razlikujejo med sektorjem tekstila in jute ter sektorjem strojnega in ročnega tkanja blaga. Shema TUFS vključuje naslednje programe:

(a)

5-odstotno povračilo običajnih obresti, ki jih zaračuna posojilna agencija za posojilo v rupijah, ali

(b)

nadomestilo 5-odstotnega nihanja menjalnega tečaja (obresti in vračanje) od osnovne stopnje za devizni kredit, ali

(c)

15-odstotna finančna subvencija, vezana na kredit, za sektor tekstila in jute, ali

(d)

20-odstotna finančna subvencija, vezana na kredit, za sektor strojnega tkanja blaga, ali

(e)

5-odstotno povračilo obresti skupaj z 10-odstotno finančno subvencijo za posebne stroje za predelavo, in

(f)

25-odstotna finančna subvencija pri nakupu novih strojev in opreme za dejavnosti pred in po tkanju, ročno tkanje/posodobitev ročnih statev ter preverjanje in nadzor kakovosti opreme za proizvodne enote za ročno tkanje.

(127)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da sta dve družbi v vzorcu pridobili ugodnosti na podlagi TUFS za nakup strojev, ki se uporabljajo za proizvodnjo zadevnega izdelka. Ti družbi sta uporabili posojila s povračilom obresti (shema (a)) in 10-odstotno finančno subvencijo za stroje za predelavo skupaj s 5-odstotnim povračilom obresti (shema (e)).

(128)

Resolucija vključuje seznam vrst strojev, nakup katerih se subvencionira na podlagi TUFS. Za upravičenost do ugodnosti iz TUFS se družbe prijavijo komercialnim bankam ali drugim posojilnim agencijam, ki dodeljujejo posojila družbam na podlagi lastne neodvisne ocene kreditne sposobnosti posojilojemalcev. Če je posojilojemalec upravičen do subvencioniranja obresti na podlagi sheme, komercialne banke zahtevek posredujejo „nodalni agenciji“, ki nato odobri znesek ugodnosti vključeni komercialni banki. Končno, komercialne banke nato nakažejo tako prejeta sredstva na račun posojilojemalca. Nodalne agencije prejmejo povračilo od ministrstva indijske vlade za tekstilno industrijo. Indijska vlada da zahtevana sredstva na voljo nodalnim agencijam vsake tri mesece.

3.2.8.4   Pripombe o razkritju

(129)

Zainteresirane stranke niso dale nobenih pripomb v zvezi s to shemo.

3.2.8.5   Zaključek

(130)

TUFS je subvencija v smislu določb člena 2(1)(a)(i), ker vključuje neposredni prenos sredstev s strani vlade v obliki nepovratnih sredstev. Subvencija zagotavlja ugodnost z zmanjševanjem stroškov financiranja in obresti za nakup strojev.

(131)

Subvencija se obravnava kot specifična, zato se lahko proti njej v skladu s členom 3(2)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi, ker se posebej zagotavlja industriji ali skupini industrij, vključno s proizvodnjo zadevnega izdelka.

3.2.8.6   Izračun višine subvencije

(132)

Višina finančne subvencije je bila izračunana v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na osnovi zneska, ki so ga privarčevale družbe prejemnice pri nakupu strojev med obdobjem, ki odraža običajno obdobje amortizacije takšnega investicijskega blaga. V skladu z ustaljeno prakso je bil tako izračunan znesek, ki se nanaša na OPP, prilagojen tako, da so se mu za to obdobje dodale obresti, s čimer se je upoštevala polna vrednost ugodnosti v določenem času. V ta namen se je kot primerna štela komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za celotni prihodek od tekstila med OPP kot ustrezen imenovalec, ker se subvencija ne dodeljuje glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(133)

Višina subvencioniranja obresti je bila izračunana v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi zneska, ki se je med OPP dejansko povrnil zadevnim družbam v zvezi z obrestmi, plačanimi za komercialna posojila za nakup zadevnih strojev. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za celotni prihodek od tekstila med OPP kot ustrezen imenovalec, ker se subvencija ne dodeljuje glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(134)

Dve družbi v vzorcu sta imeli med OPP ugodnosti iz te sheme, pri čemer so bile stopnje subvencije od 0,01 % do 0,31 %.

3.2.9   Shema izvoznih kreditov (pred odpremo in po odpremi) (ECS)

3.2.9.1   Pravna podlaga

(135)

Podrobnosti te sheme so določene v okrožnicah Master Circular IECD št. 02/04.02.02/2006-07 (izvozni kredit v tuji valuti), Master Circular IECD št. 01/04.02.02/2006-07 (izvozni kredit v rupijah) in Master Circular DBOD.DIR(Exp.) št. 01/04.02.02/2007-08 (konsolidiran za izvozni kredit v tuji valuti in v rupijah) indijske centralne banke (ICB), ki je bil naslovljen na vse komercialne banke v Indiji med OPP. Okrožnice Master Circulars se redno pregledujejo in posodabljajo.

3.2.9.2   Upravičenost

(136)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki.

3.2.9.3   Praktično izvajanje

(137)

Na podlagi te sheme ICB določa najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah ali tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke obračunajo izvozniku. ECS sestavljata dve podshemi, in sicer shema izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za pripravo blaga na izvoz“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, priprave in/ali odpreme blaga pred izvozom, ter shema izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital za financiranje izvoznih terjatev. ICB bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenijo za financiranje izvoza.

(138)

Kot posledica okrožnice Master Circular ICB lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinski krediti“), ki so določene izključno pod tržnimi pogoji.

3.2.9.4   Pripombe o razkritju

(139)

Indijska vlada je trdila, da v zvezi z ECS Komisiji ni uspelo proučiti sheme v smislu določb točke (k) Priloge I k Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih (ASCM) in da proti izvoznim kreditom v indijskih rupijah in tuji valuti ni možno uvesti izravnalnih ukrepov, zlasti ker so banke devizne kredite lahko dobivale po „mednarodno konkurenčnih obrestnih merah“.

(140)

Treba je omeniti, da sheme za izvozne kredite iz uvodne izjave (135) ne spadajo v področje uporabe točke (k) Priloge I k ASCM, saj v smislu navedene določbe za „izvozne kredite“ običajno velja samo najmanj dveletno financiranje izvoza v skladu z opredelitvijo izvoznih kreditov iz Dogovora OECD o smernicah za uradno podprte izvozne kredite. Ta trditev se zato ovrže.

3.2.9.5   Zaključek

(141)

Preferencialne obrestne mere kredita ECS, ki jih določajo okrožnice Master Circulars ICB, kot je navedeno v uvodni izjavi (135), lahko zmanjšajo stroške izvoznika za obresti v primerjavi s stroški kredita, ki so določeni izključno po tržnih pogojih, in v tem primeru prenesejo korist na takega uvoznika v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Izvozno kreditiranje samo po sebi ni varnejše kot domače financiranje. Dejansko se običajno šteje za bolj tvegano in višina zahtevane varščine za določen kredit, ne glede na objekt financiranja, je izključno tržna odločitev vsake komercialne banke. Razlike v obrestnih merah glede na različne banke so posledica metodologije, ki jo ICB uporablja za določanje najvišjih obrestnih mer za vsako komercialno banko posebej. Poleg tega komercialne banke ne bi bile obvezane posojilojemalcem izvoznih kreditov omogočati nobenih ugodnejših obrestnih mer za izvozne kredite v tuji valuti.

(142)

Kljub dejstvu, da preferencialne kredite v okviru ECS dodelijo komercialne banke, so te ugodnosti finančni prispevek vlade v smislu člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe. V okviru tega je treba poudariti, da niti člen 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe niti Sporazum STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ne zahtevata bremenitve javnih računov, npr. povračila indijske vlade komercialnim bankam, da bi se določila subvencija, temveč le odredbo vlade za izvajanje funkcij iz točk (i), (ii) ali (iii) člena 2(1)(a) osnovne uredbe. ICB je javni organ in tako spada pod „vlado“, kot je določeno v členu 1(3) osnovne uredbe. Je v stoodstotni lasti vlade, izpolnjuje cilje javne politike, npr. monetarno politiko, in njeno upravo imenuje indijska vlada. ICB usmerja zasebne organe, saj so komercialne banke vezane na nekatere pogoje, med drugim na najvišje dovoljene obrestne mere za izvozne kredite, določene v Master Circulars ICB, in na določbe ICB, da morajo komercialne banke določen znesek svojih neto bančnih kreditov usmeriti v financiranje izvoza. Ta usmeritev komercialne banke zavezuje k izvajanju funkcij iz člena 2(1)(a)(i) osnovne uredbe, v tem primeru posojil v obliki preferencialnega financiranja izvoza. Takšen neposreden prenos sredstev v obliki posojil pod določenimi pogoji bi bil običajno v pristojnosti vlade in ta praksa se v smislu člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe ne razlikuje bistveno od praks, ki jih običajno izvajajo.

(143)

Poleg tega se za to subvencijo šteje, da je specifična in se lahko proti njej uvedejo izravnalni ukrepi, ker so preferencialne obrestne mere dostopne le za financiranje izvoznih transakcij in torej odvisne od izvoza v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe.

3.2.9.6   Izračun višine subvencije

(144)

Znesek subvencije je bil izračunan na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene med OPP, in zneskom, ki bi ga bilo treba plačati, če bi se uporabljale tržne obrestne mere za običajne komercialne kredite. Ta znesek subvencije (števec) je bil dodeljen za celotni prihodek od izvoza med OPP kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(145)

Predložene so bile nekatere pripombe v zvezi z nekaterimi podrobnostmi izračuna ugodnosti iz sheme ECS. Kadar so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni.

(146)

Vse družbe in skupine v vzorcu so med OPP prejele subvencije iz te sheme s stopnjami do 1,05 %, pri čemer so bile ugodnosti za eno družbo zanemarljive.

3.3   Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi

(147)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, je bil za pregledane proizvajalce izvoznike med 5,2 % in 9,7 %.

(148)

V skladu s členom 15(3) osnovne uredbe je stopnja subvencije za sodelujoče družbe, ki niso zajete v vzorcu, 7,7 % in je izračunana na podlagi tehtanega povprečja zneska subvencij, določenega za družbe v vzorcu. Zaradi visoke ravni sodelovanja Indije (95 %) je bila meja preostale stopnje subvencije za vse ostale družbe postavljena na raven, določeno za družbo z najvišjo posamezno stopnjo, to je 9,7 %.

Subvencijska shema →

Družba/Skupina ↓

DEPBS

DFRC/DFIA

EPCGS

ALS/AAS

EPZs/EOUs

ITES

ECS

DDS

TUFS

Skupaj

Anunay Fab. Ltd

0,15 %

2,03 %

 

 

 

 

1,05 %

4,58 %

 

7,8 %

The Bombay Dyeing and Manufacturing Co. Ltd

N W Exports Limited

Nowrosjee Wadia & Sons Limited

1,65 %

 

1,45 %

1,74 %

 

 

0,11 %

4,15 %

0,31 %

9,4 %

Brijmohan Purusottamdas

Incotex Impex Pvt. Ltd

 

 

 

 

 

 

0,94 %

7,39 %

 

8,3 %

Divya Global Pvt. Ltd

 

0,94 %

 

 

 

 

0,04 %

7,26 %

 

8,2 %

Intex Exports

Pattex Exports

Sunny Made-Ups

 

 

 

 

 

 

0,08 %

7,57 %

 

7,6 %

Jindal Worldwide Ltd

Texcellence Overseas

1,44 %

 

1,25 %

 

 

 

0,76 %

4,57 %

 

8 %

Madhu Industries Ltd.

3,96 %

 

 

 

 

 

zanemarljivo

1,45 %

 

5,4 %

Mahalaxmi Fabric Mills Pvt. Ltd

Mahalaxmi Exports

 

 

 

 

 

 

0,07 %

7,41 %

0,01 %

7,5 %

Prakash Cotton Mills Pvt., Ltd

 

1,41 %

1,17 %

 

 

 

0,34 %

6,78 %

 

9,7 %

Prem Textiles

 

 

 

 

 

 

0,88 %

7,48 %

 

8,3 %

Vigneshwara Exports Ltd.

0,5 %

0,09 %

zanemarljivo

0,17 %

 

 

0,61 %

3,84 %

 

5,2 %

4.   IZRAVNALNI UKREPI

(149)

V skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe in razlogi za ta delni vmesni pregled iz točke 3 obvestila o začetku se ugotavlja, da se je stopnja subvencioniranja za sodelujoče proizvajalce spremenila in je treba zato ustrezno spremeniti stopnjo izravnalne dajatve, ki je uvedena z Uredbo (ES) št. 74/2004.

(150)

Zdaj veljavna dokončna dajatev je bila vzpostavljena na podlagi stopenj izravnave, ker je bila stopnja odprave škode višja. Ker stopnje subvencije, ugotovljene med tem pregledom, prav tako niso presegle stopnje odprave škode, se dajatve v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe določijo na podlagi stopenj subvencije.

(151)

Stopnja subvencija za družbo PSAUPATI Fabrics, ki ni bila vključena v ta pregled, se je ohranila na ravni, ugotovljeni med prvotno preiskavo, ker je bilo ugotovljeno, da ima ugodnosti iz subvencijske sheme, ki ni bila pregledana med to preiskavo.

(152)

Družbe, za katere je bilo ugotovljeno, da so povezane, so se obravnavale kot en pravni subjekt (skupina) za namene pobiranja dajatev in zanje se je torej uporabila ista izravnalna dajatev. Za zagotovitev ustreznega ponderiranja so se uporabile količine izvoza zadevnega izdelka s strani teh skupin med OPP.

(153)

Vzorčena družba Prem Textiles je predložila informacije med pregledom v zvezi s preiskavo, ki so kazale, da je družba spremenila svoje ime v „Prem Textiles (International) Pvt. Ltd.“ Po pregledu teh informacij in sklepu, da sprememba imena na noben način ne vpliva na ugotovitve tega pregleda, je bilo odločeno, da se ugodi tej zahtevi in se v tej uredbi navede kot „Prem Textiles (International) Pvt. Ltd.“

(154)

Zaradi visoke ravni sodelovanja Indije (95 %) je bila stopnja preostalih izravnalnih dajatev za vse ostale družbe postavljena na raven, določeno za družbo z najvišjo posamezno stopnjo, to je 9,7 %.

(155)

Zato velja naslednja dajatev:

Družba/Skupina

Stopnja dajatve (%)

Anunay Fab. Limited, Ahmedabad

7,8 %

The Bombay Dyeing and Manufacturing Co. Ltd., Mumbai

N W Exports Limited, Mumbai

Nowrosjee Wadia & Sons Limited, Mumbai

9,4 %

Brijmohan Purusottamdas, Mumbai

Incotex Impex Pvt. Limited, Mumbai

8,3 %

Divya Global Pvt. Ltd., Mumbai

8,2 %

Intex Exports, Mumbai

Pattex Exports, Mumbai

Sunny Made-Ups, Mumbai

7,6 %

Jindal Worldwide Ltd, Ahmedabad

Texcellence Overseas, Mumbai

8 %

Madhu Industries Limited, Ahmedabad

5,4 %

Mahalaxmi Fabric Mills Pvt. Ltd., Ahmedabad

Mahalaxmi Exports, Ahmedabad

7,5 %

Prakash Cotton Mills Pvt., Ltd, Mumbai

9,7 %

Prem Textiles, Indore

8,3 %

Vigneshwara Exports Limited, Mumbai

5,2 %

Sodelujoče družbe, ki niso vključene v vzorec

7,7 %

Vse druge družbe

9,7 %

(156)

Stopnje individualnih izravnalnih dajatev iz te uredbe za posamezne družbe so bile določene na podlagi izsledkov te preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem sta bili med preiskavo ti dve družbi. Te stopnje dajatve (v nasprotju s povprečno dajatvijo, ki se uporablja za družbe iz Priloge I in dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Indije, ki jih proizvajajo družbe, tj. posamezne navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ne morejo uporabljati in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(157)

Vse zahtevke za uporabo teh stopenj izravnalnih dajatev za posamezne družbe (npr. po spremembi naziva subjekta ali po ustanovitvi novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) se nemudoma naslovi na Komisijo, skupaj z vsemi ustreznimi podatki, zlasti o kakršni koli spremembi proizvodne dejavnosti družbe, povezani s proizvodnjo in izvozom, na primer spremembi naziva ali proizvodnih ali prodajnih subjektov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo posodobila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 1 Uredbe (ES) št. 74/2004 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

1.   Uvede se dokončna izravnalna dajatev na uvoz posteljnega perila iz bombažnih vlaken, čistih ali mešanih z umetnimi vlakni ali lanom (kjer lan ni prevladujoče vlakno), beljenega, barvanega ali tiskanega, s poreklom iz Indije, uvrščenega pod oznake KN ex 6302 21 00 (oznaki TARIC 6302210081 in 6302210089), ex 6302 22 90 (oznaka TARIC 6302229019), ex 6302 31 00 (oznaka TARIC 6302310090) in ex 6302 32 90 (oznaka TARIC 6302329019).

2.   Za blago, ki ga proizvajajo naslednje družbe, je stopnja dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti, dajatev neplačana, naslednja:

Družba

Stopnja dajatve (%)

Dodatna oznaka TARIC

Anunay Fab. Limited, Ahmedabad

7,8

A902

The Bombay Dyeing and Manufacturing Co. Ltd., Mumbai

9,4

A488

N.W. Exports Limited, Mumbai

9,4

A489

Nowrosjee Wadia & Sons Limited, Mumbai

9,4

A490

Brijmohan Purusottamdas, Mumbai

8,3

A491

Incotex Impex Pvt. Limited, Mumbai

8,3

A903

Divya Global Pvt. Ltd., Mumbai

8,2

A492

Intex Exports, Mumbai

7,6

A904

Pattex Exports, Mumbai

7,6

A905

Sunny Made-Ups, Mumbai

7,6

A906

Jindal Worldwide Ltd, Ahmedabad

8

A494

Texcellence Overseas, Mumbai

8

A493

Madhu Industries Limited, Ahmedabad

5,4

A907

Mahalaxmi Fabric Mills Pvt. Ltd., Ahmedabad

7,5

A908

Mahalaxmi Exports, Ahmedabad

7,5

A495

Pasupati Fabrics, New Delhi

8,5

A496

Prakash Cotton Mills Pvt., Ltd, Mumbai

9,7

8048

Prem Textiles (International) Pvt. Ltd, Indore

8,3

A909

Vigneshwara Exports Limited, Mumbai

5,2

A497

3.   Za blago, ki ga proizvajajo družbe iz Priloge, je stopnja dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti, dajatev neplačana, 7,7 % (dodatna oznaka TARIC A498).

4.   Za blago, ki ga proizvajajo družbe, ki niso navedene v odstavkih 2 in 3, je stopnja dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti, dajatev neplačana, 9,7 % (dodatna oznaka TARIC A999).

5.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.“

Člen 2

Priloga k Uredbi Sveta (ES) št. 74/2004 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER


(1)  UL L 288, 21.10.1997, str. 1.

(2)  UL L 12, 17.1.2004, str. 1.

(3)  UL C 230, 2.10.2007, str. 5.


PRILOGA

„PRILOGA

Dodatna oznaka Taric: A498

Ajit Impex

Mumbai

Alok Industries Limited

Mumbai

Alps Industries Ltd

Ghaziabad

Ambaji Marketing Pvt. Ltd

Ahmedabad

Anglo French textiles

Pondicherry

Anjal Garments

Ghaziabad

Anjani Synthetics Limited

Ahmedabad

Aravali

Jaipur

Ashok Heryani Exports

New Delhi

At Home India Pvt. Ltd

New Delhi

Atul Impex Pvt. Ltd

Dombivli

Balloons

New Delhi

Beepee Enterprise

Mumbai

Bhairav India International

Ahmedabad

Bunts Exports Pvt Ltd

Mumbai

Chemi Palace

Mumbai

Consultech Dynamics

Mumbai

Cotfab Exports

Mumbai

Country House

New Delhi

Creative Mobus Fabrics Limited

Mumbai

Deepak Traders

Mumbai

Dimple Impex (India) Pvt Ltd

New Delhi

Eleganza Furnishings Pvt. Ltd

Mumbai

Emperor Trading Company

Tirupur

Estocorp (India) Pvt. Ltd

New Delhi

Exemplar International

Hyderabad

Falcon Finstock Pvt. Ltd

Ahmedabad

G-2 International export Ltd

Ahmedabad

Gauranga Homefashions

Mumbai

GHCL Ltd

Gujarat

Good Shepherd Health Education & Dispensary

Tamilnadu

Harimann International Private Limited

Mumbai

Heirloom Collections (P) Ltd

New Delhi

Hemlines Textile Exports Pvt. Ltd

Mumbai

Himalaya Overseas

New Delhi

Home Fashions International

Kerala

Ibats

New Delhi

Indian Arts and Crafts Syndicate

New Delhi

Indian Craft Creations

New Delhi

Indo Euro Textiles Pvt. Ltd

New Delhi

Kabra Brothers

Mumbai

Kalam Designs

Ahmedabad

Kanodia Fabrics (International)

Mumbai

Karthi Krishna Exports

Tirupur

Kaushalya Export

Ahmedabad

Kirti Overseas

Ahmedabad

La Sorogeeka Incorporated

New Delhi

Lalit & Company

Mumbai

Manubhai Vithaldas

Mumbai

Marwaha Exports

New Delhi

Milano International (India) Pvt. Ltd

Chennai

Mohan Overseas (P) Ltd

New Delhi

M/s. Opera Clothing

Mumbai

M/S Vijayeswari Textiles Limited

Coimbatore

Nandlal & Sons

Mumbai

Natural Collection

New Delhi

Oracle Exports Home Textiles Pvt. Ltd

Mumbai

Pacific Exports

Ahmedabad

Petite Point

New Delhi

Pradip Exports

Ahmedabad

Pradip Overseas Pvt. Ltd

Ahmedabad

Punch Exporters

Mumbai

Radiant Expo Global Pvt. Ltd

New Delhi

Radiant Exports

New Delhi

Raghuvir Exim Limited

Ahmedabad

Ramesh Textiles India Pvt. Ltd

Indore

Ramlaks Exports Pvt. Ltd

Mumbai

Redial Exim Pvt. Ltd

Mumbai

S. D. Entreprises

Mumbai

Samria Fabrics

Indore

Sanskrut Intertex Pvt. Ltd

Ahmedabad

Sarah Exports

Mumbai

Shades of India Crafts Pvt. Ltd

New Delhi

Shanker Kapda Niryat Pvt. Ltd

Baroda

Shetty Garments Pvt Ltd

Mumbai

Shivani Exports

Mumbai

Shivani Impex

Mumbai

Shrijee Enterprises

Mumbai

S.P. Impex

Indore

Starline Exports

Mumbai

Stitchwell Garments

Ahmedabad

Sumangalam Exports Pvt. Ltd

Mumbai

Summer India Textile Mills (P) Ltd

Salem

Surendra Textile

Indore

Suresh & Co.

Mumbai

Synergy Lifestyles Pvt. Ltd

Mumbai

Syntex Corporation Pvt. Ltd

Mumbai

Texel Industries

Chennai

Texmart Import export

Ahmedabad

Textrade International Private Limited

Mumbai

The Hindoostan Spinning & Weaving Mills Ltd

Mumbai

Trend Setters

Mumbai

Trend Setters K.F.T.Z.

Mumbai

Utkarsh Exim Pvt Ltd

Ahmedabad

V & K Associates

Mumbai

Valiant Glass Works Private Ltd

Mumbai

Visma International

Tamilnadu

VPMSK A Traders

Karur

V.S.N.C. Narasimha Chettiar Sons

Karur

Welspun India Limited

Mumbai

Yellows Spun and Linens Private Limited

Mumbai“


Top