Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32008D1350

Odločba št. 1350/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o Evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij (2009) (Besedilo velja za EGP)

OJ L 348, 24.12.2008, p. 115–117 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2008/1350/oj

24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/115


ODLOČBA št. 1350/2008/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. decembra 2008

o Evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij (2009)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter zlasti členov 149 in 150 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropa mora okrepiti svojo sposobnost za ustvarjalnost in inovacije iz socialnih ter gospodarskih razlogov, če se želi učinkovito odzvati na razvoj družbe znanja: inovativna sposobnost je tesno povezana z ustvarjalnostjo kot osebno lastnostjo in da bi jo lahko izkoristili v celoti, jo je treba razširiti med vsem prebivalstvom. To zahteva pristop, ki temelji na vseživljenjskem učenju.

(2)

Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali v zadostni meri in na vseh ustreznih ravneh poskrbeti za razvoj ključnih kompetenc z namenom podpiranja ustvarjalnosti in inovativnosti, da bi našli inovativne in ustvarjalne rešitve v zasebnem, poklicnem in socialnem življenju.

(3)

Evropski svet v Lizboni je dne 23. in 24. marca 2000 sklenil, „da bi moral evropski okvir opredeliti nova osnovna znanja, ki naj jih zagotovi vseživljenjsko učenje“ kot ključni ukrep pri odzivu Evrope na „globalizacijo in premik h gospodarstvom znanja“, ter poudaril, da so „ljudje največja dobrina Evrope“.

(4)

Sporočilo Komisije z dne 21. novembra 2001 z naslovom „Uresničevanje evropskega prostora za vseživljenjsko učenje“ in Resolucija Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju (4), ki mu je sledila, sta „nova osnovna znanja“ določila kot prednostna in poudarila, da mora „vseživljenjsko učenje zajemati obdobje od predšolske starosti do starosti po upokojitvi“.

(5)

Priporočilo 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (5) je opredelilo več ključnih kompetenc, zlasti „matematično kompetenco ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji“, „učenje učenja“, „digitalno pismenost“, „samoiniciativnost in podjetnost“, „kulturno zavest in izražanje“ ter „socialne in državljanske kompetence“.

(6)

Evropski svet v Bruslju je dne 8. in 9. marca 2007 navedel, da sta izobrazba in usposabljanje predpogoja za dobro delovanje trikotnika znanja (izobraževanje-raziskave-inovacije) ter da imata ključno vlogo pri spodbujanju rasti in delovnih mest. Pozval je k temu, da je posebno pozornost treba nameniti spodbujanju zmogljivosti MSP, tudi na področju kulture in ustvarjalnosti, zaradi njihove gonilne vloge v zvezi z rastjo, ustvarjanjem delovnih mest in inovacijami.

(7)

Razglasitev Evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij je učinkovit način pomoči pri soočanju z izzivi Evrope, in sicer z izboljšanjem osveščenosti javnosti, razširjanjem informacij o dobrih praksah ter spodbujanjem raziskav in orientacijske razprave. Z ustvarjanjem okolja za hkratno spodbujanje teh ciljev na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni lahko Evropsko leto prinese večjo sinergijo in kritično maso kot pa neskladna prizadevanja na različnih ravneh.

(8)

Ker spodbujanje ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije s pomočjo vseživljenjskega učenja sovpada s cilji obstoječih programov Skupnosti, je takšno leto mogoče izvesti z uporabo navedenih programov v okviru obstoječih omejitev, ki jih zagotavljajo za določitev prednostnega financiranja na letni ali večletni osnovi; programi in politike na drugih področjih, kot so kultura, komunikacija, podjetništvo, kohezija, razvoj podeželja, raziskave in informacijska družba, prav tako prispevajo k spodbujanju ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije ter lahko pobudo podpirajo v okviru svojih pravnih okvirov.

(9)

Ker cilja te odločbe, in sicer podpirati prizadevanja držav članic pri spodbujanju ustvarjalnosti, s pomočjo vseživljenjskega učenja, kot gonila za inovacije in ključnega dejavnika za razvoj osebnih, poklicnih, podjetniških in socialnih kompetenc ter blaginje vseh posameznikov v družbi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih je zato lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne presega okvirov, potrebnih za dosego navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Leto 2009 se razglasi za „Evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij“ (v nadaljnjem besedilu „Leto“).

Člen 2

Cilji

1.   Splošni cilj Leta je podpirati prizadevanja držav članic pri spodbujanju ustvarjalnosti, s pomočjo vseživljenjskega učenja, kot gonila za inovacije in ključnega dejavnika za razvoj osebnih, poklicnih, podjetniških in socialnih kompetenc ter blaginje vseh posameznikov v družbi.

2.   Posebni cilji Leta bodo med drugim poudarili naslednje dejavnike, ki lahko prispevajo k spodbujanju ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije:

(a)

zagotovitev okolja, ki je ugodno za inovacije in prilagodljivost v hitro spreminjajočem se svetu; treba je upoštevati vse oblike inovativnosti, vključno s socialno in podjetniško inovativnostjo;

(b)

poudarjanje odprtosti do kulturne raznolikosti kot načina za spodbujanje medkulturnega sporazumevanja ter tesnejših vezi med vejami umetnosti, pa tudi s šolami in univerzami;

(c)

spodbujanje estetske občutljivosti, čustvenega razvoja, ustvarjalnega razmišljanja in intuicije pri vseh otrocih od najzgodnejših faz razvoja, vključno s predšolsko vzgojo;

(d)

osveščanje o pomembnosti ustvarjalnosti, inovacij in podjetništva za osebni razvoj in tudi za gospodarsko rast in zaposlovanje ter spodbujanje podjetniške miselnosti, zlasti med mladimi, na podlagi sodelovanja s poslovnim svetom;

(e)

spodbujanje izobraževanja na področju osnovnih in naprednih matematičnih, znanstvenih in tehnoloških spretnosti, ki se prenašajo na tehnološke inovacije;

(f)

pospeševanje odprtosti do sprememb, ustvarjalnosti in reševanja težav kot kompetenc, ki se prenašajo na inovacije, ki jih je nadalje mogoče prenesti v več poklicnih in socialnih kontekstov;

(g)

razširjanje dostopa do različnih ustvarjalnih oblik samoizražanja, tako v formalnem izobraževanju kot tudi v okviru neformalnih ter priložnostnih dejavnosti za mlade;

(h)

osveščanje ljudi, tako na trgu dela kot zunaj njega, o tem, da so ustvarjalnost, znanje in prožnost v času hitrih tehnoloških sprememb in svetovne integracije pomembni za uspešno in polno življenje; zagotovitev ljudem vsega potrebnega za izboljšanje njihovih poklicnih priložnosti na vseh področjih, kjer imata ustvarjalnost in sposobnost za inovacije pomembno vlogo;

(i)

spodbujanje oblikovanja kot ustvarjalne dejavnosti, ki znatno prispeva k inovacijam, in tudi upravljanja inovacij in spretnosti upravljanja oblikovanja, vključno z osnovnimi pojmi v zvezi z varstvom intelektualne lastnine;

(j)

razvoj ustvarjalnosti in inovativne sposobnosti v zasebnih in javnih organizacijah s pomočjo usposabljanja ter spodbujanje teh organizacij, da bolje izkoristijo ustvarjalne zmožnosti tako zaposlenih kot tudi strank.

Člen 3

Vsebina ukrepov

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti za doseganje ciljev, določenih v členu 2, vključujejo naslednje dejavnosti na evropski, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, povezane s cilji Leta:

(a)

konference, prireditve in pobude za spodbujanje razprave ter izboljšanje ozaveščenosti o pomembnosti ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije;

(b)

informacijske in promocijske kampanje za razširjanje ključnih sporočil;

(c)

prepoznavanje primerov dobrih praks ter razširjanje informacij o spodbujanju ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije;

(d)

raziskave in študije na ravni Skupnosti ali nacionalni ravni.

Poleg dejavnosti, ki jih sofinancira Skupnost v skladu s členom 6, lahko Komisija ali države članice opredelijo druge dejavnosti, ki prispevajo k ciljem Leta, in dovolijo uporabo imena Leta pri promociji teh dejavnosti, če te prispevajo k doseganju ciljev iz člena 2.

Člen 4

Usklajevanje na nacionalni ravni

Vsaka država članica imenuje nacionalnega koordinatorja, odgovornega za organizacijo njenega sodelovanja v Letu. Koordinator na nacionalni ravni zagotovi usklajevanje dejavnosti, povezanih z Letom.

Člen 5

Usklajevanje na evropski ravni

Komisija skliče sestanke nacionalnih koordinatorjev z namenom usklajevanja izvajanja Leta na evropski ravni ter z namenom izmenjave informacij o izvajanju Leta na nacionalni ravni.

Člen 6

Financiranje

Sofinanciranje dejavnosti na evropski ravni v okviru Leta je v skladu s prednostnimi nalogami in pravili, ki na letni ali večletni osnovi veljajo za obstoječe programe, zlasti na področju izobraževanja in usposabljanja. Programi in politike na drugih področjih, kot so kultura, komunikacija, podjetništvo, kohezija, razvoj podeželja, raziskave in informacijska družba, lahko po potrebi podpirajo Leto.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 8

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Starsbourgu, 16. decembra 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

B. LE MAIRE


(1)  Mnenje z dne 9. julija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 257, 9.10.2008, str. 46.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 23. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 20. novembra 2008.

(4)  UL C 163, 9.7.2002, str. 1.

(5)  UL L 394, 30.12.2006, str. 10.


Top