Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 42008X0723(01)

Pravilnik št. 34 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo vozil v zvezi s preprečevanjem tveganj požara

OJ L 194, 23.7.2008, p. 14–33 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 11 Volume 047 P. 279 - 298

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/34(2)/oj

23.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/14


 

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na: http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 34 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo vozil v zvezi s preprečevanjem tveganj požara

Dopolnilo 33: Pravilnik št. 34

Revizija 1

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatek 2 k seriji sprememb 02 – Datum veljavnosti: 11. junij 2007

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Vloga za podelitev homologacije

3.

Homologacija

4.

Opredelitve pojmov

5.

Zahteve za tekoče gorivo

6.

Preskus posod za tekoče gorivo

7.

Opredelitve pojmov

8.

Zahteve za vgradnjo homologirane posode za tekoče gorivo

9.

Preskus na vozilu

10.

Spremembe tipa vozila

11.

Skladnost proizvodnje

12.

Kazni za neskladnost proizvodnje

13.

Prehodne določbe

14.

Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih oddelkov

PRILOGE

Priloga I –

Sporočilo o homologaciji ali podaljšanju ali zavrnitvi ali preklicu homologacije ali dokončne prekinitve proizvodnje tipa vozila glede na posodo za tekoče gorivo in preprečevanju nevarnosti požara v primeru trka v čelni/bočni/zadnji del vozila v skladu s Pravilnikom št. 34

Priloga II –

Namestitev homologacijskih oznak

Priloga III –

Preskus čelnega trka v pregrado

Priloga IV –

Preskus trka v zadnji del vozila

Priloga V –

Preskus posod za gorivo, izdelanih iz polimernega materiala

Dodatek 1 –

Preskus odpornosti proti ognju

Dodatek 2 –

Mere in tehnični podatki šamotne opeke

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za:

1.1.

DEL I: homologacijo vozil kategorij M, N in O (1)/glede posod(-e) za tekoče gorivo.

1.2.

DEL II: na zahtevo proizvajalca za homologacijo vozil kategorije M, N in O, ki so bila homologirana v skladu z delom I tega pravilnika in so opremljena s posodo(-ami) za tekoče gorivo v zvezi s preprečevanjem nevarnosti požara pri trku v čelni in/ali bočni in/ali zadnji del vozila.

1.3.

Na zahtevo proizvajalca se vozila, ki niso navedena v odstavku 1.2 zgoraj, lahko homologirajo v skladu s tem pravilnikom.

2.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

2.1.   Vlogo za podelitev homologacije tipa vozil za del tega pravilnika predloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

2.2.   Vlogi se priložijo spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki:

2.2.1.

natančen opis tipa vozila glede na značilnostmi, določene v odstavku 4.2. in/ali 7.2. Navedene morajo biti številke in/ali simboli, ki določajo tip motorja in tip vozila;

2.2.2.

slika(-e) iz katere(-ih) so razvidne značilnosti posode za gorivo in material, iz katerega je izdelana;

2.2.3.

diagram celotnega sistema za dovod goriva, ki ponazarja položaj vsakega sestavnega dela na vozilu; in

2.2.4.

za vlogo v skladu z delom II tega pravilnika diagram električne napeljave, ki ponazarja njeno namestitev in način povezave z vozilom.

2.3.   Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov v zvezi s tipi vozil, je treba zagotoviti:

2.3.1.

vozilo, ki je predstavlja tip vozila v postopku homologacije, ali dele vozila, ki so po oceni tehnične službe potrebni za homologacijske preskuse;

2.3.2.

pri vozilu, opremljenem s posodo za gorivo iz polimernega materiala: pa tudi sedem dodatnih posod za gorivo z opremo;

2.3.3.

pri vozilu, opremljenem s posodo za gorivo iz drugega materiala: pa dve dodatni posodi za gorivo z opremo.

3.   PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1.   Vozila, predložena v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, ki ustreza spodaj navedenim zahtevam dela I in/ali dela II, se podeli homologacija za ta tip vozila.

3.2.   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka, pri čemer prvi dve številki te številke pomenita zaporedje zadnjih sprememb, vključenih v pravilnik na datum izdaje homologacije. Vendar lahko pogodbenica, dodeli enako homologacijsko številko več tipom vozil, kakor so opredeljeni v odstavku 4.2. in/ali 7.2., če gre za različice istega osnovnega modela ter pod pogojem, da se preskuša vsak tip posebej in da tip ustreza pogojem tega pravilnika.

3.3.   Obvestilo o homologaciji ali zavrnitvi ali homologaciji tipa vozila se v skladu s tem pravilnikom pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki skladni z vzorcem v Prilogi I k temu pravilniku in z risbami, iz katerih so razvidne podrobnosti iz odstavkov 2.2.2., 2.2.3. in 2.2.4. zgoraj (zagotovi jih vložnik zahtevka za homologacijo) v formatu, ki ni večji od A 4 (210 × 297 mm) ali prepognjene na ta format in v ustreznem merilu.

3.4.   Na vsako vozilo, ki ustreza temu tipu vozila, homologiranemu v skladu s tem pravilnikom, je treba vidno in na lahko dostopnem mestu, opredeljenem na obrazcu o homologaciji, namestiti mednarodno homologacijsko oznako, ki vsebuje:

3.4.1.

krog, ki obkroža črko „E“, ki ji sledi številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo; (2)

3.4.2.

številko tega pravilnika, ki ji sledita črki „RI“, če je vozilo homologirano v skladu z delom I Pravilnika, ali „RII“, če je vozilo homologirano v skladu z deloma I in II Pravilnika, pomišljaj in homologirano številko desno od kroga, iz odstavka 3.4.1.

3.5.   Če vozilo ustreza tipu vozila, homologiranemu v skladu z enim ali več drugimi pravilniki, priloženimi k Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom, znaka, predpisanega v odstavku 3.4.1. ni treba ponoviti; v takem primeru se dodatne številke, homologacijske številke in znaki vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila homologacija dodeljena v državi, ki jo je dodelila v skladu z navedenim pravilnikom, namestijo v navpičnih stolpcih desno od znaka, predpisanega v odstavku 3.4.1.

3.6.   Homologacijska oznaka mora biti dobro čitljiva in neizbrisljiva.

3.7.   Homologacijska oznaka se namesti v bližini tablice ali na tablico s podatki o vozilu, ki jo namesti proizvajalec.

3.8.   Priloga II k temu pravilniku prikazuje primere razporeditve homologacijske oznake.

DEL I –   HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE POSODE ZA GORIVO

4.   OPREDELITVE

Za namene tega dela Pravilnika:

4.1.

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede posode za tekoče gorivo;

4.2.

„tip vozila“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo v osnovnih značilnostih, kot so:

4.2.1.

konstrukcija, oblika, mere in materiali (kovina/polimerni materiali) posod(-e) za gorivo;

4.2.2.

pri kategorijah vozil M1 (1) položaj posod(-e) za gorivo v vozilu, če nima negativnega vpliva na izpolnjevanje zahtev iz odstavka 5.10.;

4.3.

„prostor za potnike“ pomeni prostor za namestitev potnikov, omejen s streho, podom, bočnimi stenami, vrati, zunanjim steklom, prednjo pregradno steno in ravnino zadnje pregradne stene, ali ravnino hrbtnega naslona zadnjega sedeža.

4.4.

„posoda za gorivo“ pomeni posodo(-e), namenjeno(-e) za hranjenje tekočega goriva, kakor je opredeljeno v odstavku 4.6, ki se uporablja predvsem za pogon vozila, razen opreme (cevi za polnjenje, če je samostojni del, odprtine za polnjenje, pokrova, merilnika nivoja goriva, povezave z motorjem ali napeljave za uravnavanje notranjega nadtlaka itd.);

4.5.

„prostornina posode za gorivo“ pomeni prostornino posode za gorivo po navedbi proizvajalca; in

4.6.

„tekoče gorivo“ pomeni gorivo, ki je pri normalnih pogojih temperature in pritiska tekoče.

5.   ZAHTEVE ZA POSODE ZA TEKOČE GORIVO

5.1.   Posode za gorivo morajo biti odporne proti koroziji.

5.2.   Če so posode za gorivo opremljene z vso opremo, s katero so običajno opremljene, morajo prestati preskuse glede puščanja, opravljene skladno z odstavkom 6.1. pri relativnem notranjem tlaku, ki je enak dvojnemu delovnemu nadtlaku, vendar ne sme biti nižji od 0,3 bara.

Za posode za gorivo, izdelane iz polimernega materiala, se šteje, da izpolnjujejo to zahtevo, če so prestale preskus, opisan v odstavku 2, Priloge V.

5.3.   Vsak nadtlak ali vsak tlak, ki presega delovni tlak, se mora samodejno izravnati z ustreznimi napravami (zračniki, varnostnimi ventili ipd.).

5.4.   Zračniki morajo biti konstruirani tako, da preprečijo vsako nevarnost požara. Preprečiti je treba zlasti, da bi gorivo, ki bi lahko uhajalo pri polnjenju posod(-e) za gorivo, prišlo v stik z izpušnim sistemom. Speljano mora biti na tla.

5.5.   Posoda(-e) za gorivo ne sme(-jo) biti nameščena(-e) v določene površine (pod, stena, pregrada) ali biti del nje v prostoru za potnike ali v drugem z njim povezanem prostoru.

5.6.   Med prostorom za potnike in posodo(-ami) za gorivo mora biti pregrada. V pregradi so lahko odprtine (npr. za namestitev kablov), če so nameščene tako, da pri običajnih pogojih uporabe gorivo ne more iztekati iz posod(-e) za gorivo v prostor za potnike ali v drug z njim povezan prostor.

5.7.   Vsaka posoda za gorivo mora biti varno pritrjena in nameščena tako, da pri običajnih pogojih uporabe gorivo, ki bi lahko uhajalo iz posode za gorivo ali iz njene opreme, izteče na tla in ne v prostor za potnike.

5.8.   Odprtina za polnjenje ne sme biti nameščena v prostoru za potnike, prtljažniku ali motornem prostoru.

5.9.   Pri normalnem obratovanju vozila gorivo ne sme uhajati skozi pokrov posode za gorivo ali skozi naprave, ki so predvidene za uravnavanje nadtlaka. Pri prevrnitvi vozila je dopustno kapljanje, če ni večje od 30 g/min; izpolnjevanje te zahteve je treba preveriti med preskusom, predpisanim v odstavku 6.2.

5.9.1.   Pokrov posode za gorivo mora biti pritrjen na cevi za polnjenje.

5.9.1.1.   Zahteve iz odstavka 5.9.1. se šteje za izpolnjene, če je v primeru manjkajočega pokrova na posodi za gorivo zagotovljeno preprečevanje prevelikih količin emisij izhlapevanja in razlitja goriva.

To se lahko doseže na enega od naslednjih načinov:

5.9.1.1.1.

s samodejnim odpiranjem in zapiranjem, neodstranljivega pokrova na posodi za gorivo,

5.9.1.1.2.

s konstrukcijo, ki v primeru manjkajočega pokrova na posodi za gorivo preprečuje prevelike količine emisij izhlapevanja in razlitja goriva,

5.9.1.1.3.

z vsakim drugim ukrepom, ki ima enak učinek. Na primer tudi privezan ali priklenjen pokrov na posodi za gorivo, ali pa uporabo istega ključa za odklepanje pokrova posode za gorivo in vžiganje vozila. V tem primeru se ključ lahko odstrani iz pokrova samo, ko je pokrov posode za gorivo zaklenjen. Vendar uporaba zgolj privezanega ali priklenjenega pokrova posode za gorivo razen za vozila kategorij M1 in N1 ni zadostna.

5.9.2.   Tesnilo med pokrovom posode za gorivo in cevjo za polnjenje mora biti varno nameščeno. Pokrov posode za gorivo mora biti v zaprti legi varno nameščen in pritiskati na tesnilo in cev za polnjenje.

5.10.   Posoda za gorivo in njeni dodatki morajo biti oblikovani in vgrajeni tako, da se prepreči vsaka nevarnost vžiga zaradi statične elektrike. Po potrebi je treba zagotoviti ukrep(-e) za porazdelitev energije. Proizvajalec tehnični službi ponazori ukrep(-e), ki zagotavlja(-jo) izpolnitev teh zahtev.

5.11.   Posoda za gorivo in cev za polnjenje morata biti konstruirani in vgrajeni v vozila tako, da se na njuni celotni površini ne nabira statična elektrika. Po potrebi je treba poskrbeti za njeno odvajanje v kovinsko konstrukcijo okvira ali v večje kovinske mase s primernim vodnikom.

5.12.   Posoda(-e) za gorivo je/so izdelana(-e) iz ognjeodpornih kovinskih materialov. Lahko so izdelane iz polimernih materialov, če so izpolnjene zahteve iz Priloge V.

6.   PRESKUSI POSOD ZA TEKOČE GORIVO

6.1.   Hidravlični preskus

Na posodi za gorivo je treba opraviti hidravlični preskus notranjega tlaka, in sicer na posodi, ki ni vgrajena v vozilu, in na njeni celotni opremi. Posodo za gorivo je treba do vrha napolniti z negorljivo tekočino (npr. z vodo). Po prekinitvi vsake povezave z zunanjostjo je treba skozi cev za dovajanje goriva v motor postopoma povečati tlak do relativnega notranjega tlaka, ki je enak dvojnemu delovnemu tlaku, vendar ne sme biti nižji od nadtlaka 0,3 bara, ter ga je treba obdržati eno minuto. Med tem časom na steni posode za gorivo ne smejo nastati razpoke ali mesta puščanja; vendar je dopustna trajna deformacija posode za gorivo.

6.2.   Preskus prevrnitve

6.2.1.   Posodo za gorivo in vso njeno opremo je treba vgraditi na preskuševalno ogrodje na način, ki ustreza načinu vgradnje na vozilo, za katerega je posoda za gorivo namenjena; to velja tudi za sisteme za uravnavanje notranjega nadtlaka.

6.2.2.   Preskuševalno ogrodje mora biti vrtljivo okrog osi, ki poteka vzporedno z vzdolžno osjo vozila.

6.2.3.   Preskus se opravi na posodi za gorivo, ki se napolni najprej do 90 % prostornine in nato še do 30 % prostornine z negorljivo tekočino, katere gostota in viskoznost imata podobne vrednosti kot gorivo, ki se ponavadi uporablja (lahko se uporabi voda).

6.2.4.   Posodo za gorivo je treba iz izhodiščne lege zavrteti 90° v desno. V tej legi mora posoda ostati vsaj pet minut. Nato je treba posodo za gorivo zavrteti še za 90° v isto smer. V tej legi, v kateri je popolnoma obrnjena, mora ostati vsaj naslednjih pet minut. Posodo za gorivo je treba obrniti nazaj v izhodiščno lego. Preskusno tekočino, ki iz zračnikov ni stekla nazaj v posodo za gorivo, je treba odstraniti in po potrebi dopolniti. Posodo za gorivo je treba obrniti za 90° v nasprotno smer in jo pustiti v tej legi vsaj pet minut.

Nato je treba posodo za gorivo obrniti še za 90° v isto smer. V tej popolnoma prevrnjeni legi mora ostati vsaj pet minut. Nato je treba posodo za gorivo obrniti nazaj v prvotno lego.

Vrtenje za vsak zaporedni obrat 90° poteka v katerem koli časovnem intervalu od 1 do 3 minut.

DEL II –   HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE NA PREPREČEVANJE NEVARNOSTI POŽARA V PRIMERU TRKA

7.   OPREDELITVE

Za namene tega dela Pravilnika izraz:

7.1.

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na preprečevanje nevarnosti požara;

7.2.

„tip vozila“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo v osnovnih značilnostih, kot so:

7.2.1.

konstrukcija, oblika, mere in materiali (kovina/polimerni materiali) posod(-e) za gorivo;

7.2.2.

pri kategorijah vozil M1 (1) položaj posod(-e) za gorivo v vozilu, le nima negativnega vpliva na zahteve iz odstavka 5.10.;

7.2.3.

značilnosti in mesto sistema za dovajanje goriva (črpalke, filtrov ipd.); in

7.2.4.

značilnosti in postavitev električne napeljave, če vplivajo na rezultate preskusov trka, predpisanih v tem pravilniku;

7.3.

„prečna ravnina“ pomeni navpično prečno ravnino pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila;

7.4.

„masa neobremenjenega vozila“ pomeni maso vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, brez oseb in neobremenjeno, vendar z gorivom, hladilno tekočino, mazivi, orodjem in rezervnim kolesom (če gre za del stalne opreme proizvajalca);

8.   ZAHTEVE ZA VGRADNJO HOMOLOGIRANE POSODE ZA TEKOČE GORIVO

8.1.   Instalacija za gorivo

8.1.1.   Posode za tekoče gorivo se homologira v skladu z delom I tega pravilnika.

8.1.2.   Sestavni deli instalacije za gorivo se proti stiku z možnimi ovirami na tleh ustrezno zaščitijo z deli okvira ali nadgradnje. Takšna zaščita ni potrebna, če so sestavni deli pod vozilom višje od tal kot del okvira ali nadgradnje pred njimi.

8.1.3.   Cevi in vsi ostali deli instalacije za gorivo se na vozilu nahajajo na kar najbolj zaščitenih mestih. Pri upogibanju in ukrivljanju ter vibracijah konstrukcije vozila ali podvozja sestavni deli instalacije za gorivo ne smejo biti izpostavljeni trenju, stiskanju ali katerim koli drugim neobičajnim stresom.

8.1.4.   Priključki gibljivih ali pregibnih cevi na toge dele sestavnih delov instalacije za gorivo so oblikovane in skonstruirane tako, da pod različnimi pogoji uporabe vozila ne puščajo, kljub upogibanju in ukrivljanju ter vibracij konstrukcije vozila ali podvozja.

8.1.5.   Če je odprtina za polnjenje nameščena na stranici vozila, v zaprti legi ne sega preko sosednjih površin nadgradnje.

8.2.   Električna napeljava

8.2.1.   Električne žice, ki niso, nameščene v votlih delih, se pritrdijo na konstrukcijo vozila ali sten ali pregrad v bližini mesta mimo katerega vodijo. Mesta, na katerih prehajajo skozi stene ali pregrade so ustrezno zaščitene, da se prepreči poškodovanje izolacije.

8.2.2.   Električna napeljava mora biti oblikovana, skonstruirana in nameščena tako, da so njeni sestavni deli odporni proti rjavenju.

9.   PRESKUSI NA VOZILU

Pri preskusu čelnega trka v pregrado, izvedenim v skladu s postopkom, opredeljenim v Prilogi III k temu pravilniku, pri preskusu bočnega trka, izvedenim v skladu s postopkom opisanim v Prilogi IV Pravilnika št. 95, 1 serija sprememb, in pri preskusu trka v zadnji del vozila, izvedenim v skladu s postopkom, opredeljenim v Prilogi IV k Pravilniku,

9.1.

na instalaciji za gorivo sme trk povzročiti samo manjše iztekanje goriva;

9.2.

če se po trku pojavi nepretrgano iztekanje iz instalacije za gorivo, stopnja iztekanja ne sme presegati 30g/min; če se tekočina iz instalacije za gorivo meša s tekočinami drugih sistemov ter se teh različnih tekočin ne da enostavno razločiti in opredeliti, se nepretrgano iztekanje ovrednoti glede na vse zbrane tekočine;

9.3.

iztekajoče gorivo ne sme povzročiti požara.

9.4.

Med in po trkih, opisanih v odstavku 9, mora varovalka zadržati akumulator na svojem mestu;

9.5.

Na zahtevo proizvajalca se preskus čelnega trka, določen v Prilogi III tega pravilnika, lahko nadomesti s postopkom preskusa opisanim v Prilogi III Pravilnika št. 94, 01 serija sprememb.

10.   SPREMEMBE TIPA VOZILA

10.1.   O vsaki spremembi tipa vozila se obvesti upravni oddelek, ki je homologiral ta tip vozila. Ta organ lahko nato:

10.1.1.

meni, da opravljene spremembe po vsej verjetnosti ne bodo imele opaznih neugodnih učinkov in da vozilo še vedno izpolnjuje vse zahteve; ali

10.1.2.

od tehnične službe, odgovorne za opravljanje preskusov, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

10.2.   Brez vplivanja na določbe iz odstavka 10.1. zgoraj, se različica vozila, katerega masa neobremenjenega vozila se ne razlikuje za več kot ± 20 % od homologiranega preskušanega vozila, ne šteje za spremembo tipa vozila.

10.3.   Obvestilo o potrditvi ali zavrnitvi homologacije, z navedbo sprememb, se sporoči v skladu s postopkom, določenim v odstavku 3.3. zgoraj, pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

11.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Skladnost proizvodnih postopkov je ustrezna postopkom, določenim v Prilogi 2 Sporazuma (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2), z naslednjimi zahtevami:

11.1.

vsako vozilo, ki je označeno s homologacijsko oznako, kakor je predpisana v skladu s tem pravilnikom, je skladno z homologiranim tipom vozila in izpolnjuje zahteve iz dela I in/ali dela II zgoraj.

11.2.

Da bi preverili skladnost, kakor je predpisana z odstavkom 11.1. zgoraj, je treba opraviti naključne preglede na zadostnem številu serijsko proizvedenih vozil, ki so v skladu s tem pravilnikom označena s homologacijsko oznako.

11.3.

Načeloma se skladnost vozila s homologiranim tipom preveri na podlagi opisa, navedenega na obrazcu o homologaciji in njegovih prilogah. Vendar se, če je treba, na vozilu opravi preverjanje iz odstavka 6 zgoraj.

12.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

12.1.   Homologacija, podeljena tipu vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če ni izpolnjena zahteva iz odstavka 11.1. zgoraj, ali če vozilo ni opravilo preverjanj, predpisanih iz odstavka 9 zgoraj.

12.2.   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je pred tem podelila, mora o tem takoj obvestiti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo navedeni pravilnik, z izvodom sporočila na obrazcu, skladnim z vzorcem iz prilog I ali II k navedenemu pravilniku.

13.   PREHODNE DOLOČBE

13.1.   Od uradnega začetka veljavnosti 02 serije sprememb, v skladu z navedenim pravilnikom, kakor je bil spremenjen z 02 serijo sprememb, nobena od pogodbenic, ki uporabljajo ta pravilnik, ne sme zavrniti homologacije ECE.

13.2.   Po 12 mesecih po začetku veljavnosti dodelijo pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, homologacije ECE samo, če tip vozila, ki ga je treba homologirati, izpolnjuje zahteve iz navedenega pravilnika, kakor je bil spremenjen z 02 serijo sprememb.

13.3.   Do 12 mesecev po začetku veljavnosti 02 serije sprememb k temu pravilniku nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik ne sme zavrniti nacionalne homologacije tipa vozila, homologiranega v skladu s predhodnimi serijami sprememb k navedenemu pravilniku.

13.4.   Po 24 mesecih po začetku veljavnosti 02 serije sprememb k temu pravilniku lahko pogodbenica, ki uporablja navedeni pravilnik, zavrne prve nacionalne registracije (začetek uporabe) vozila, ki ne izpolnjuje zahtev iz 02 serije sprememb k navedenemu pravilniku.

14.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO PRESKUSE ZA HOMOLOGACIJO, TER UPRAVNIH ODDELKOV

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sporočijo Sekretariatu Združenih narodov imena in naslove tehničnih služb, ki so pristojne za izvedbo preskusov za homologiranje, in administrativnih organov, ki podeljujejo homologacije in katerim je treba poslati sporočila o podelitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije, izdane v drugih državah.


(1)  Kot je določeno v Prilogi VII h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1/Amend.2, kot je bil nazadnje spremenjen z Amend.4).

(2)  1. za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo in Črno goro, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podeljujejo države članice z uporabo svojih simbolov ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko in 48 za Novo Zelandijo. Naknadne številke se podelijo ostalim državam v kronološkem vrstnem redu glede na ratifikacijo ali pristop k Sporazumu o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki jih je mogoče vgraditi in/ali uporabljati na cestnih vozilih, in o pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov; tako dodeljene številke generalni sekretar Združenih narodov sporoči pogodbenicam Sporazuma.


PRILOGA I

SPOROČILO

(Največji format: A4 (210 × 297 mm))

Image

Image


PRILOGA II

RAZPOREDITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(Glej odstavek 3.4 tega pravilnika)

Image

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, kaže da je bil zadeven tip homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu z delom I Pravilnika št. 34 v skladu s homologacijo št. 021234. Prvi dve števili (02) številke homologacije pomenita, da je bila homologacija dodeljena v skladu z zahtevami Pravilnika št. 34, kakor je bil spremenjen z 02 serijo sprememb.

VZOREC B

(Glej odstavek 3.5 tega pravilnika)

Image

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, kaže da je bil zadeven tip homologiran na Nizozemskem (E4) v skladu z deloma I in II Pravilnika št. 34 in Pravilnika št. 33 (1). Številke homologacije pomenijo, da je Pravilnik št. 34 na datum posameznih homologacij vključeval 02 serijo sprememb, Pravilnik št. 33 pa bil v izvirniku.


(1)  Druga številka je navedena samo kot primer.


PRILOGA III

Preskus čelnega trka v pregrado

1.   NAMEN IN OBSEG

Namen tega preskusa je simulirati pogoje čelnega trka ob trdno oviro ali trka z drugim vozilom, ki se približuje z nasprotne strani.

2.   NAPRAVE, POSTOPKI IN MERILNI INSTRUMENTI

2.1.   Mesto preskušanja

Preskusni poligon mora biti dovolj velik, da so na njem lahko zaletna steza, pregrada in tehnične naprave, potrebne za preskus. Zadnji del steze mora biti vsaj 5 m pred pregrado vodoraven, raven in gladek.

2.2.   Pregrada

Pregrado je sestavlja blok iz armiranega betona, širokega najmanj 3 m v sprednjem delu in visokega najmanj 1,5 m. Gostota pregrade mora biti takšna, da je njena teža vsaj 70 ton. Sprednja stran mora biti navpična, pravokotna na os zaletne steze in prekrita z vezanimi ploščami, debeline 2 cm, v dobrem stanju. Pregrada mora biti pritrjena v tla ali položena nanje in, če je potrebno, opremljena z dodatnimi zadržalnimi napravami za preprečevanje njenega premika. Lahko se uporabi tudi pregrada z drugimi značilnostmi, ki daje enake končne rezultate.

2.3.   Pogon vozila

V trenutku trka na vozilo ne sme vplivati nobena dodatna krmilna ali pogonska naprava. Oviro mora doseči v smeri pravokotno na steno trka; največja sprejemljiva bočna neporavnanost med navpično srednjo linijo prednjega dela vozila in navpično srednjo linijo stene trka je ± 30 cm.

2.4.   Stanje vozila

2.4.1.   Vozilo, ki se preskuša, mora biti bodisi opremljeno z vsemi običajnimi sestavnimi deli in opremo, vključno z maso neobremenjenega vozila, pripravljenega za vožnjo, bodisi v stanju, ko izpolnjuje te zahteve kar zadeva sestavne dele in opremo, ki vplivajo na nevarnost požara.

2.4.2.   Če se vozilo poganja z zunanjimi sredstvi, mora biti instalacija za gorivo napolnjena do 90 % prostornine z gorivom ali negorljivo tekočino, katere gostota in viskoznost imata podobne vrednosti kot gorivo, ki se običajno uporablja. Vsi drugi sistemi (posoda za zavorno tekočino, hladilnik itd.) so lahko prazni.

2.4.3.   Če se vozilo poganja na lastni pogon, mora biti posoda za gorivo napolnjena vsaj do 90 %. Vse druge posode, ki vsebujejo tekočino so lahko napolnjene do polne prostornine.

2.4.4.   Na zahtevo proizvajalca lahko tehnična služba, odgovorna za izvajanje preskusov, dovoli, da se isto vozilo, ki se uporabi za preskuse, predpisane z drugimi pravilniki (vključno s preskusi konstrukcije vozila), uporabi tudi za preskuse, predpisane s tem pravilnikom.

2.5.   Hitrost v trenutku trka

Hitrost v trenutku trka mora biti med 48,3 in 53,1 km/h. Vendar se preskus, ki je bil izveden pri večji hitrosti šteje za zadovoljiv, če je vozilo izpolnilo predpisane pogoje.

2.6.   Merilni instrumenti

Instrumenti, ki se uporabljajo za beleženje hitrosti iz odstavka 2.5. zgoraj, lahko odstopajo do 1 %.

3.   ENAKOVREDNE PRESKUSNE METODE

3.1.   Dovoljene so enakovredne preskusne metode, pod pogojem, da je mogoče pogoje iz tega pravilnika povsem izpolniti z nadomestnim preskusom ali z izračunom iz rezultatov nadomestnega preskusa.

3.2.   Če se uporabi drugačna metoda, kot je opisana v odstavku 2, je treba dokazati njeno enakovrednost.


PRILOGA IV

Postopek za preskus trka v zadnji del

1.   NAMEN IN OBSEG

1.1.

Namen tega preskusa je simulirati pogoje trka drugega premikajočega se vozila v zadnji del preskusnega vozila.

2.   NAPRAVE, POSTOPKI IN MERILNI INSTRUMENTI

2.1.   Mesto preskušanja

Preskusni poligon je dovolj velik, da je na njem pogonski sistem za udarno glavo (udarjač) ter dovolj prostora za odmik udarjenega vozila in naprave za preskušanje po trku. Mesto, kjer se izvede trk in odmik vozila je vodoravno, ravno in gladko s koeficientom trenja, ki ni nižji od 0,5.

2.2.   Udarna glava (udarjač)

2.2.1.

Udarna glava je jeklena in toge konstrukcije.

2.2.2.

Udarna površina je ravna, široka najmanj 2 500 mm in visoka 800 mm, njeni robovi so zaobljeni s polmerom ukrivljenja med 40 in 50 mm. Prevlečena je s slojem iz vezane plošče, debeline 20 mm.

2.2.3.

V trenutku trka morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

2.2.3.1.

Udarna površina je navpična in pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino zadetega vozila;

2.2.3.2.

Smer gibanja udarne glave je v čimbolj vodoravna in vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino zadetega vozila;

2.2.3.3.

Največje bočno odstopanje med navpično srednjo linijo površine udarne glave in vzdolžno srednjo ravnino zadetega vozila je 300 mm. Poleg tega je udarna površina širša od skupne širine zadetega vozila;

2.2.3.4.

Oddaljenost spodnjega roba udarne površine od tal je 175 ± 25 mm.

2.3.   Pogon udarne glave

Udarna glava je lahko ali pritrjena na voziček (premična pregrada) ali tvori del nihala.

2.4.   Pri uporabi premične pregrade se uporabljajo posebne določbe.

2.4.1.

Če je udarna glava pritrjena na voziček (premična pregrada) s pritrdilnim delom, mora biti slednji tog in se pri trku ne sme deformirati; v trenutku trka se mora voziček premikati sam in ne sme biti več vezan na pogonsko napravo.

2.4.2.

Hitrost trka je med 35 in 38 km/h.

2.4.3.

Skupna teža (masa) vozička in udarne glave mora biti 1 100 ± 20 kg

2.5.   Pri uporabi nihala se uporabljajo posebne določbe.

2.5.1.

Razdalja med središčem udarne stranice ter vrtilne osi nihala ne sme biti manjša od 5 m.

2.5.2.

Udarna glava je prosto obešena s togimi nosilci, ki so togo pripeti nanjo. Tako sestavljeno nihalo se med trkom ne sme deformirati.

2.5.3.

V nihalo je vdelana naprava za zadržanje, ki preprečuje vsak naknadni trk udarne glave in preskusnega vozila

2.5.4.

V trenutku trka mora biti hitrost središča udarca nihala med 35 in 38 km/h.

2.5.5.

Zmanjšana masa „mr“ v središču udarca nihala je opredeljena kot funkcija skupne mase „m“, razdalje „a“ (1) med središčem udarca in vrtilno osjo ter razdalje „l“ med težiščem in vrtilno osjo in sicer z naslednjo enačbo:

mr = m (1/a)

2.5.6.

Zmanjšanje mase mr je 1 100 ± 20 kg.

2.6.   Splošne določbe v zvezi z maso in hitrostjo udarne glave

Če je bil preskus izveden pri večji hitrosti, kot je predpisana v odstavkih 2.4.2. in 2.5.4. in/ali večji masi, kot je predpisana v odstavkih 2.4.3. in 2.5.6., ter je vozilo izpolnilo predpisane zahteve, še šteje, da je preskus zadovoljiv.

2.7.   Stanje preskusnega vozila

2.7.1.

Preskusno vozilo se opremi ali z običajnimi sestavnimi deli in opremo vključeno v maso neobremenjenega vozila, pripravljenega za vožnjo, ali je v takem stanju, da izpolnjuje te zahteve glede sestavnih delov in opreme v zvezi z nevarnostjo požara.

2.7.2.

Posoda za gorivo mora biti napolnjena vsaj do 90 % prostornine ali z gorivom ali z negorljivo tekočino, katere gostota in viskoznost imata podobne vrednosti kot gorivo, ki se običajno uporablja. Vsi drugi sistemi (posoda za zavorno tekočino, hladilnik, itd.) so lahko prazni.

2.7.3.

Uporabi se lahko prestave in zavoro.

2.7.4.

Na zahtevo proizvajalca se dovoli naslednje odstopanje:

2.7.4.1.

tehnična služba, odgovorna za izvajanje preskusov, lahko dovoli, da se isto vozilo, ki se uporabi za preskuse, predpisane z drugimi pravilniki (vključno s preskusi konstrukcije vozila), uporabi tudi za preskuse, predpisane s tem pravilnikom; in

2.7.4.2.

vozilo je lahko dodatno obteženo, vendar ne sme presegati 10 % mase neobremenjenega vozila, pripravljenega za vožnjo, z dodatnimi utežmi, togo pritrjenimi na konstrukcijo, vendar tako da med preskusom ne vplivajo na obnašanje strukture ali potniškega prostora.

2.8.   Merilni instrumenti

Instrumenti, ki se uporabljajo za beleženje hitrosti iz odstavkov 2.4.2. in 2.5.4 zgoraj, lahko odstopajo do 1 %.

3.   ENAKOVREDNE PRESKUSNE METODE

3.1.

Dovoljene so enakovredne preskusne metode, pod pogojem, da je mogoče pogoje iz tega pravilnika povsem izpolniti s pomočjo nadomestnega preskusa ali z izračunom iz rezultatov nadomestnega preskusa.

3.2.

Če se uporabi drugačna metoda, kot je opisana v odstavku 2 zgoraj, je treba dokazati njeno enakovrednost.


(1)  Treba je opozoriti, da je „a“ enak dolžini zadevnega sinhronega nihala.


PRILOGA V

PRESKUS POSOD ZA GORIVO, IZDELANIH IZ POLIMERNEGA MATERIALA

1.   ODPORNOST PROTI TRKU

1.1.

Posodo za gorivo je treba napolniti do polne prostornine z mešanico vode in glikola ali z neko drugo tekočino, ki ima nizko ledišče in ne spreminja lastnosti materiala posode za gorivo, nato je na posodi za gorivo treba opraviti preskus s perforiranjem.

1.2.

Med tem preskusom mora biti temperatura posode za gorivo 233 K ± 2 K (– 40 °C ± 2 °C).

1.3.

Za ta preskus trka je treba uporabiti preskuševalno ogrodje z nihalom. Udarno telo za preskus s trkom mora biti jekleno in mora imeti obliko piramide, katere stranice imajo obliko enakostraničnih trikotnikov, osnovna ploskev pa je kvadrat, njen vrh in njeni robovi so zaobljeni s polmerom ukrivljenja 3 mm. Središče udarca nihala mora sovpadati s težiščem piramide; njegova razdalja od vrtilne osi nihala je 1 m. Skupna masa nihala je 15 kg. Energija nihala v trenutku trka ne sme biti manjša kot 30 Nm in kolikor je mogoče blizu tej vrednosti.

1.4.

Preskuse je treba opraviti v točkah posode za gorivo, ki se štejejo za občutljive pri trku v prednji ali zadnji del. Za občutljive se štejejo tiste točke, ki so najbolj izpostavljene ali najšibkejše glede na obliko posode za gorivo oziroma način vgradnje na vozilu. Točke, ki so jih izbrali preskuševalni laboratoriji, morajo biti navedene v poročilu o preskusu.

1.5.

Med preskusom mora biti posoda za gorivo pritrjena na strani oziroma straneh, ki so na nasprotni strani glede na mesto trka. Preskus ne sme povzročiti iztekanja goriva.

1.6.

Po izbiri proizvajalca se lahko vsi preskusi z udarcem opravijo na eni posodi za gorivo ali pa se vsak preskus lahko opravi na drugi posodi za gorivo.

2.   MEHANSKA TRDNOST

Neprepustnost in togost oblike posode za gorivo je treba preskušati pod pogoji, ki so določeni v odstavku 6.1. tega pravilnika. Posodo za gorivo in vso pripadajočo opremo je treba pritrditi na preskuševalno ogrodje po postopku, ki ustreza načinu vgradnje na vozilo, za katerega je posoda za gorivo namenjena ali pritrjena v vozilo samo ali pritrjena na preskuševalno ogrodje, ki ga izdela oddelek za vozila. Na zahtevo proizvajalca in s soglasjem tehnične službe se lahko posoda preskusi brez uporabe kakršnega koli preskuševalnega ogrodja. Kot preskuševalno tekočino je treba uporabiti vodo pri temperaturi 326 K (53 °C) in z njo napolniti posodo za gorivo do polne prostornine. Posodo za gorivo je treba pet ur izpostaviti relativnemu notranjemu tlaku, ki je enak dvojnemu delovnemu tlaku, vendar ne sme biti manjši od 30 kPa pri temperaturi 326 K ± 2 K (53 °C ± 2 °C). Med preskusom posoda za gorivo in pripadajoča oprema ne smeta počiti ali puščati; vendar je dopustna trajna deformacija posode za gorivo.

3.   PREPUŠČANJE GORIVA

3.1.

Gorivo, uporabljeno za preskus prepuščanja goriva, mora biti bodisi referenčno gorivo, opredeljeno v Prilogi IX Pravilnika št. 83, ali pa komercialno gorivo super. Če je posoda za gorivo konstruirana samo za vgradnjo na vozila z motorjem na kompresijski vžig, je treba posodo za gorivo napolniti z dizelskim gorivom.

3.2.

Pred preskusom je treba posodo za gorivo napolniti do 50 % njene prostornine s preskuševalnim gorivom in jo odprto hraniti na temperaturi okolja 313 K ± 2 K (40 °C ± 2 °C) dokler izguba teže po časovni enoti ne postane konstantna, vendar ne dlje kot 4 tedne (začasno obdobje hranjenja).

3.3.

Nato je treba posodo za gorivo izprazniti in jo ponovno napolniti s preskuševalnim gorivom do 50 % prostornine, nato pa nepredušno zapreti in hraniti pri temperaturi 313 K ± 2 K (40 °C ± 2 °C). Tlak je treba nastaviti, ko vsebina posode za gorivo doseže preskuševalno temperaturo. V naslednjem obdobju osmih tednov je treba meriti izgubo teže zaradi difuzije v preskuševalnem obdobju. Največja dovoljena povprečna izguba goriva je 20 g na 24 ur preskuševalnega časa.

3.4.

Če je izguba zaradi difuzije večja od vrednosti, navedene v odstavku 3.3, je treba preskus, opisan v omenjenem odstavku, ponoviti na isti posodi za gorivo zaradi določanja izgube, povzročene z difuzijo pri temperaturi 296 K ± 2 K (23 °C ± 2 °C), vendar drugače pod istimi pogoji. Tako izmerjena izguba ne sme biti večja od 10 g na 24 ur.

4.   ODPORNOST PROTI GORIVU

Po preskusu iz odstavka 3.3 mora posoda za gorivo še vedno izpolnjevati zahteve iz odstavkov 1 in 2.

5.   ODPORNOST PROTI OGNJU

Na posodi za gorivo je treba opraviti naslednje preskuse.

5.1.

Posodo za gorivo, pritrjeno kot na vozilu, je treba dve minuti izpostaviti plamenu. To ne sme povzročiti iztekanja tekočega goriva iz posode za gorivo.

5.2.

Na z gorivom napolnjenih posodah za gorivo je treba opraviti tri preskuse, kot sledi:

5.2.1.

Če je posoda za gorivo namenjena za vgradnjo v vozila z motorjem na prisilni vžig ali pa z motorjem na kompresijski vžig, je treba opraviti tri preskuse na posodah za gorivo, napolnjenih z gorivom super.

5.2.2.

Če je posoda za gorivo namenjena samo za vgradnjo v vozila z motorjem na kompresijski vžig, je treba opraviti tri preskuse na posodah za gorivo, napolnjenih z dizelskim gorivom.

5.2.3.

Pri vsakem preskusu morajo biti posoda za gorivo in pripadajoča oprema pritrjeni na preskuševalno ogrodje tako, da so čim bolj simulirani pogoji dejanske pritrditve v vozilu. Način pritrditve posode za gorivo na preskuševalnem ogrodju mora ustrezati ustreznim specifikacijam za vozilo. Upoštevati je treba dele vozila, ki posodo za gorivo in njeno opremo ščitijo proti izpostavitvi ognja ali na kakršen koli način vplivajo na širitev ognja, in tudi posebne dele, ki so vgrajeni na posodi za gorivo, in vijake na pokrovu. Med preskusom morajo biti vse odprtine zaprte, zračniki pa morajo delovati. Neposredno pred preskusom je treba posodo za gorivo napolniti s predpisanim gorivom do 50 % prostornine.

5.3.

Plamen, ki mu je izpostavljena posoda za gorivo, se dobi s sežiganjem komercialnega goriva za motorje na prisilni vžig (v nadaljnjem besedilu „gorivo“) v ponvi. Količina goriva v ponvi mora zadoščati za moč plamena pod pogoji prostega gorenja med celotnim preskusnim postopkom.

5.4.

Mere ponve je treba izbrati tako, da so tudi bočne stene posode za gorivo izpostavljene plamenu. Zato mora biti ponev vsaj za 20 cm, vendar največ za 50 cm večja od vodoravne projekcije posode za gorivo. Na začetku preskusa bočne stene ponve ne smejo štrleti več kot 8 cm nad nivojem goriva.

5.5.

Ponev, napolnjeno z gorivom, je treba namestiti pod posodo za gorivo tako, da razdalja med nivojem goriva v ponvi in dnom posode za gorivo ustreza konstrukcijsko določeni višini posode za gorivo nad površino cestišča pri masi neobremenjenega vozila (glej odstavek 7.4). Bodisi ponev bodisi preskuševalno ogrodje ali oba dela morata biti prosto vrtljiva.

5.6.

Med fazo C preskusa je treba ponev na višini 3 cm ± 1 cm nad nivojem goriva prekriti z zaslonom. Zaslon mora biti iz snovi, odporne proti ognju, kakor je predpisano v Dodatku 2. Med opekami ne sme biti reže, opeke pa morajo biti nameščene nad ponvijo z gorivom tako, da so odprtine v opekah proste. Dolžina in širina okvira morata biti 2 cm do 4 cm manjši od notranjih mer ponve, da med okvirom in bočno steno ponve nastane reža za prezračevanje.

5.7.

Pri izvajanju preskusov na prostem je treba zagotoviti zadostno zaščito pred vetrom in hitrost vetra v višini ponve z gorivom ne sme biti večja od 2,5 km/h. Pred preskusom je treba zaslon ogreti na temperaturo 308 K ± 5 K (35 °C ± 5 °C). Šamotne opeke se lahko ovlažijo, da so zagotovljeni enaki pogoji za vsak naslednji preskus.

5.8.

Preskus mora zajemati štiri faze (glej Dodatek 1).

5.8.1.

Faza A: Predgrevanje (slika 1)

Gorivo je treba vžgati v ponvi na razdalji vsaj 3 m od preskušane posode za gorivo. Po 60 sekundah predgrevanja je treba ponev namestiti pod posodo za gorivo.

5.8.2.

Faza B: Neposredna izpostavljenost plamenom (slika 2)

Posodo za gorivo je treba za 60 sekund izpostaviti plamenu prosto gorečega goriva.

5.8.3.

Faza C: Posredna izpostavljenost plamenom (slika 3)

Takoj po končani fazi B je treba namestiti zaslon med ponvijo z gorečim gorivom in posodo za gorivo. Posodo za gorivo je treba izpostaviti tako zmanjšanim plamenom za nadaljnjih 60 sekund.

5.8.4.

Faza D: Konec preskusa (slika 4)

Ponev z gorečim gorivom, prekrito z zaslonom, je treba postaviti v prvotno lego (faza A). Če na koncu preskusa posoda za gorivo gori, je treba ogenj takoj pogasiti.

5.9.

Rezultati preskusa se štejejo za zadovoljive, če iz posode za gorivo ne izteka tekoče gorivo.

6.   ODPORNOST PROTI VISOKIM TEMPERATURAM

6.1.

Preskuševalno ogrodje ob preskusu mora ustrezati pritrditvi posode za gorivo na vozilu, ustrezati mora tudi delovanje prezračevanja posode za gorivo.

6.2.

Posoda za gorivo, napolnjena do 50 % prostornine z vodo s temperaturo 293 K (20 °C), mora biti eno uro na temperaturi okolja 368 K ± 2 K (95 °C ± 2 °C).

6.3.

Rezultati preskusa se štejejo za zadovoljive, če po preskusu posoda za gorivo ne prepušča in ni bistveno deformirana.

7.   OZNAKE NA POSODI ZA GORIVO

Na posodi za gorivo mora biti nameščena blagovna znamka ali znamka; le-ta mora biti neizbrisna in jasno čitljiva tudi po vgradnji posode za gorivo v vozilo.

Dodatek 1

Preskus odpornosti proti ognju

Slika 1

Faza A: Predgrevanje

Image

Slika 2

Faza B: Neposredna izpostavljenost plamenom

Image

Slika 3

Faza C: Posredna izpostavljenost plamenom

Image

Slika 4

Faza D: Konec preskusa

Image

Dodatek 2

Mere in tehnični podatki za šamotno opeko

Image

ODPORNOST PROTI OGNJU (Seger-Kegel)

SK 30

VSEBNOST AL2O3

30–33 %

POROZNOST (Po)

20–22 % vol.

GOSTOTA

1 900–2 000 kg/m3

LUKNJIČASTA POVRŠINA

44,18 %


Top