SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA, v nadaljnjem besedilu „Švica“,

ali „pogodbenici“,

STA SE DOGOVORILI O SKLENITVI NASLEDNJEGA SPORAZUMA:

Člen 1

Retencija s strani švicarskih plačilnih zastopnikov

1.   Plačila obresti, ki jih plačilni zastopnik, ustanovljen na ozemlju Švice, opravi upravičenim lastnikom v smislu člena 4, ki so rezidenti države članice Evropske unije, (v nadaljnjem besedilu „države članice“) so, ob upoštevanju odstavka 2 in člena 2, predmet retencije dela zneska plačila obresti. Stopnja retencije v prvih treh letih od datuma začetka uporabe tega sporazuma znaša 15 %, v naslednjih treh letih 20 % in nato 35 %.

2.   Plačila obresti na dolžniške terjatve, ki jih plačajo dolžniki, ki so rezidenti Švice ali ki se nanašajo na stalne poslovne enote nerezidentov v Švici, so izvzeta od retencije. Za namene tega sporazuma ima izraz „stalna poslovna enota“ pomen, kot ga ima v ustrezni konvenciji o dvojni obdavčitvi med Švico in državo, katere rezident je dolžnik. Če takšne konvencije ni, izraz „stalna poslovna enota“ pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli dolžnika.

3.   Vendar v primeru, da Švica stopnjo svojega anticipativnega davka na plačila obresti, katerih vir je v Švici posameznikom, ki so rezidenti držav članic, zniža pod 35 %, za taka plačila obresti izvede retencijo. Stopnja take retencije je razlika med stopnjo retencije iz prvega odstavka in novo stopnjo anticipativnega davka. Vendar pa ta stopnja ne sme presegati stopnje iz odstavka 1.

Če Švica zmanjša področje uporabe svoje zakonodaje o anticipativnem davku na plačila obresti posameznikom, ki so rezidenti držav članic, vsako plačilo obresti, tako izvzeto iz anticipativnega davka, postane predmet retencije po stopnjah iz odstavka 1.

4.   Odstavek 2 se ne uporablja za obresti, ki jih švicarski investicijski skladi, ki so v času začetka veljavnosti tega sporazuma ali kasneje izvzeti iz švicarskega anticipativnega davka na svoja plačila, izplačajo posameznikom, ki so rezidenti države članice.

5.   Švica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da plačilni zastopniki ustanovljeni na ozemlju Švice, izvajajo naloge, potrebne za izvajanje tega sporazuma, in zlasti zagotovi določbe o postopkih in kaznih.

Člen 2

Prostovoljno razkritje

1.   Švica zagotovi postopek, ki omogoča, da se upravičeni lastnik, kakor ga opredeljuje člen 4, izogne retenciji iz člena 1 tako, da izrecno pooblasti svojega plačilnega zastopnika v Švici, da o plačilih obresti poroča pristojnemu organu te države. Tako pooblastilo zajema vsa plačila obresti, ki jih upravičenemu lastniku plača ta plačilni zastopnik.

2.   Najmanjši obseg podatkov, ki jih mora posredovati plačilni zastopnik, kadar ga za to izrecno pooblasti upravičeni lastnik, sestoji iz:

(a)	identitete in rezidentstva upravičenega lastnika, ugotovljenega v skladu s členom 5;

(b)	naziva in naslova plačilnega zastopnika;

(c)	številke računa upravičenega lastnika ali, če nima računa, podatkov o dolžniški terjatvi, iz katere izhajajo obresti; in

(d)	zneska plačil obresti, izračunanega v skladu s členom 3.

3.   Švicarski pristojni organ podatke iz odstavka 2 sporoči pristojnemu organu države članice, katere rezident je upravičeni lastnik. Takšno sporočanje podatkov je avtomatično in se opravi vsaj enkrat letno v obdobju šestih mesecev po koncu davčnega leta v Švici, za vsa plačila obresti v tistem letu.

4.   Kadar se upravičeni lastnik odloči za takšen postopek prostovoljnega razkritja ali davčnemu organu v državi članici, katere rezident je, kako drugače prijavi svoj dohodek od obresti, ki mu jih je izplačal švicarski plačilni zastopnik, se ta dohodek od obresti obdavči v državi članici po istih stopnjah, kot se uporabljajo za podobne dohodke v tej državi.

Člen 3

Osnova za odmero retencije

1.   Plačilni zastopnik zadrži retencijo iz člena 1(1) kot sledi:

(a)	v primeru plačila obresti v smislu člena 7(1)(a): od bruto zneska plačanih ali pripisanih obresti;

(b)	v primeru plačila obresti v smislu člena 7(1)(b) ali (d): od zneska obresti ali dohodka iz teh pododstavkov;

(c)	v primeru plačila obresti v smislu člena 7(1)(c): od zneska obresti iz tega pododstavka.

2.   Za namene odstavka 1 se retencija odtegne sorazmerno dolžini obdobja, v katerem ima upravičeni lastnik dolžniško terjatev. Kadar plačilni zastopnik na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo, ne more ugotoviti dolžine obdobja, plačilni zastopnik šteje, da ima upravičeni lastnik dolžniško terjatev ves čas njenega obstoja, razen, če upravičeni lastnik ne predloži dokazila o datumu pridobitve terjatve.

3.   Davki in retencije na isto plačilo obresti, ki niso retencija iz tega sporazuma, se odbijejo od zneska retencije, izračunane v skladu s tem členom.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 ne posegajo v člen 1(2).

Člen 4

Opredelitev upravičenega lastnika

1.   V tem sporazumu „upravičeni lastnik“ pomeni vsakega posameznika, ki prejme plačilo obresti ali posameznika, za katerega se zagotovi plačilo obresti, razen če predloži dokazilo, da obresti ni prejel v lastno korist ali da niso bile zagotovljene v njegovo korist. Posameznik se ne šteje za upravičenega lastnika, če:

(a)	deluje kot plačilni zastopnik v smislu člena 6; ali

(b)	deluje v imenu pravne osebe, investicijskega sklada ali primerljivega ali enakovrednega telesa za skupne naložbe v vrednostne papirje; ali

(c)	deluje v imenu drugega posameznika, ki je upravičeni lastnik, in ki plačilnemu zastopniku razkrije svojo identiteto in državo, katere rezident je.

2.   Kadar ima plačilni zastopnik podatke, ki kažejo na to, da posameznik, ki prejme plačilo obresti ali za katerega se zagotovi plačilo obresti, ni upravičeni lastnik, ta zastopnik izvede vse razumne ukrepe za ugotovitev identitete upravičenega lastnika. Če plačilni zastopnik ne more ugotoviti identitete upravičenega lastnika, zastopnik zadevnega posameznika obravnava kot upravičenega lastnika.

Člen 5

Identiteta in rezidentstvo upravičenih lastnikov

Za namen ugotavljanja identitete in rezidentstva upravičenega lastnika iz člena 4 plačilni zastopnik vodi evidenco o priimku, imenu, naslovu in podrobnostih o rezidentstvu v skladu s švicarskimi predpisi o boju proti pranju denarja. Za pogodbene odnose, sklenjene na ali po 1. januarju 2004, ali transakcije, izvedene ob odsotnosti pogodbenih odnosov na ali po tem datumu, se pri posameznikih, ki predložijo potni list ali uradno osebno izkaznico, ki jo je izdala država članica, in ki izjavijo, da so rezidenti države, ki ni država članica ali Švica, rezidentstvo ugotavlja na podlagi potrdila o rezidentstvu za davčne namene, ki ga izda pristojni organ države, za katero posameznik trdi, da je njen rezident. Če posameznik takšnega potrdila ne predloži, se za državo rezidentstva šteje država članica, ki je izdala potni list ali drug uradni osebni dokument.

Člen 6

Opredelitev plačilnega zastopnika

Za namene tega sporazuma „plačilni zastopnik“ v Švici pomeni banke po švicarski bančni zakonodaji, trgovce z vrednostnimi papirji po Zveznem zakonu o borzah in trgovanju z vrednostnimi papirji, fizične in pravne osebe, ki so rezidenti ali so ustanovljeni v Švici, osebne družbe in stalne poslovne enote tujih družb, ki, četudi občasno, v okviru svojega poslovanja sprejemajo, držijo, vlagajo ali prenašajo sredstva tretjih oseb ali zgolj plačujejo obresti ali zagotavljajo plačilo obresti.

Člen 7

Opredelitev plačila obresti

1.   Za namene tega sporazuma „plačilo obresti“ pomeni:

(a)

obresti, ki se plačajo ali pripišejo na račun in se nanašajo na dolžniške terjatve vseh vrst, vključno z obrestmi na fiduciarne depozite švicarskih plačilnih zastopnikov v dobro upravičenih lastnikov, kakor so opredeljeni v členu 4, ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še posebej dohodek od državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic, pri čemer pa so izključene obresti iz posojil med posamezniki, ki ne opravljajo svoje poslovne dejavnosti. Kazni zaradi zamude pri plačilu se ne štejejo za plačila obresti;

(b)	obračunane ali h glavnici pripisane obresti pri prodaji, povračilu ali odkupu dolžniških terjatev iz točke (a);

(c)

dohodek, ki bodisi neposredno ali posredno prek subjekta iz člena 4(2) Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, v nadaljnjem besedilu „Direktiva“, izvira iz plačila obresti in ki ga razdelijo: (i) kolektivni naložbeni podjemi z domicilom v državi članici, (ii) subjekti z domicilom v državi članici, ki uporabljajo možnost po členu 4(3) Direktive in ki o tem dejstvu obvestijo plačilnega zastopnika, (iii) kolektivni naložbeni podjemi, ustanovljeni zunaj ozemlja pogodbenic, (iv) švicarski investicijski skladi, ki so v času začetka veljavnosti tega sporazuma ali kasneje izvzeti iz švicarskega anticipativnega davka na svoja plačila posameznikom, ki so rezidenti države članice;

(d)

dohodek, dosežen s prodajo, povračilom ali odkupom delnic ali enot v naslednjih podjemih in subjektih, če ti neposredno ali posredno prek drugih kolektivnih naložbenih podjemov ali subjektov, ki so navedeni spodaj, naložijo več kot 40 % svojih sredstev v dolžniške terjatve iz točke (a): (i) kolektivni naložbeni podjemi z domicilom v državi članici, (ii) subjekti z domicilom v državi članici, ki uporabljajo možnost po členu 4(3) Direktive in ki o tem dejstvu obvestijo plačilnega zastopnika, (iii) kolektivni naložbeni podjemi, ustanovljeni zunaj ozemlja pogodbenic, (iv) švicarski investicijski skladi, ki so v času začetka veljavnosti tega sporazuma ali kasneje izvzeti iz švicarskega anticipativnega davka na svoja plačila posameznikom, ki so rezidenti države članice.

2.   V zvezi s pododstavkom (1)(c), kadar plačilni zastopnik nima podatkov o deležu dohodka, ki izvira iz plačil obresti, se celoten znesek dohodka šteje za plačilo obresti.

3.   V zvezi s pododstavkom (1)(d), kadar plačilni zastopnik nima podatkov o odstotku sredstev, ki so bila naložena v dolžniške terjatve ali v delnice ali enote, kot se opredeljuje v tem pododstavku, se šteje, da ta odstotek presega 40 %. Kadar plačilni zastopnik ne more določiti zneska realiziranega dohodka upravičenega lastnika, se šteje, da je dohodek enak iztržku od prodaje, povračila ali odkupa delnic ali enot.

4.   Dohodek, povezan s podjemi ali subjekti, ki so do 15 % svojih sredstev naložili v dolžniške terjatve v smislu pododstavka 1(a), se v skladu s pododstavkoma 1(c) in (d) ne šteje za plačilo obresti.

5.   Odstotek iz pododstavka (1)(d) in odstavka 3 od 1. januarja 2011 znaša 25 %.

6.   Odstotka iz pododstavka (1)(d) in odstavka 4 se določita glede na naložbeno politiko, kot jo opredeljujejo pravila sklada ali instrumenti o ustanovitvi zadevnih podjemov ali subjektov, ali, če teh pravil ni, glede na dejansko sestavo sredstev zadevnih podjemov ali subjektov.

Člen 8

Delitev prihodkov

1.   Švica obdrži 25 % prihodka, ustvarjenega z retencijo iz tega sporazuma, 75 % prihodka pa prenese državi članici, katere rezident je upravičeni lastnik.

2.   Taki prenosi se izvršijo za vsako leto v enem obroku za vsako državo članico, najpozneje v obdobju šestih mesecev po koncu davčnega leta v Švici.

Člen 9

Odprava dvojnega obdavčevanja

1.   Če so bile obresti, ki jih je prejel upravičeni lastnik, predmet retencije pri plačilnem zastopniku v Švici, mu država članica, katere rezident za davčne namene je upravičeni lastnik, prizna davčni odbitek v višini zneska retencije. Kadar ta znesek presega znesek davčne obveznosti na celoten znesek obresti, ki so predmet retencije v skladu z njeno nacionalno zakonodajo, država članica rezidentstva za davčne namene upravičenemu lastniku povrne presežni del odtegnjenega davka.

2.   Če so bile obresti upravičenega lastnika predmet kakršnih koli drugih vrst davkov in retencij, razen teh iz tega sporazuma, in država članica rezidentstva za davčne namene, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo ali konvencijami o dvojnem obdavčevanju, prizna odbitek davka za takšne davke in retencije, se takšni drugi davki in retencije odbijejo pred uporabo postopka iz odstavka 1. Država članica rezidentstva za davčne namene priznava potrdila švicarskih plačilnih zastopnikov kot ustrezno dokazilo o davku ali retenciji, ob pogoju, da bodo pristojni organi države članice rezidentstva za davčne namene pri švicarskih pristojnih organih lahko preverili podatke iz potrdil, ki jih izdajo švicarski plačilni zastopniki.

3.   Država članica, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, lahko mehanizem davčnega odbitka iz odstavkov 1 in 2 nadomesti s povračilom retencije iz člena 1.

Člen 10

Izmenjava informacij

1.   Pristojni organi Švice in vseh držav članic o dohodkih iz tega sporazuma izmenjujejo informacije o dejanjih, ki po zakonodaji zaprošene države predstavljajo davčno goljufijo ali podobno. „Podobno“ vključuje samo kršitve z isto stopnjo nezakonitosti, kot jo ima po zakonodaji zaprošene države davčna goljufija. V odgovoru na ustrezno utemeljeno zahtevo zaprošena država zagotovi informacije o zadevah, ki jih država prosilka preiskuje ali bi jih lahko preiskovala na podlagi upravnega, civilnega ali kazenskega postopka. Brez poseganja v področje uporabe izmenjave informacij, kot je opredeljena v tem odstavku, se informacije izmenjujejo v skladu s postopki iz konvencij o dvojnem obdavčevanju med Švico in državami članicami in se jih obravnava kot zaupne na način, kot je določen v teh konvencijah.

2.   Pri ugotavljanju ali se informacije lahko posredujejo kot odgovor na zahtevo, zaprošena država uporabi predpis o zastaranju v skladu z zakonodajo države prosilke namesto predpisa o zastaranju zaprošene države.

3.   Zaprošena država zagotovi informacije, kadar država prosilka utemeljeno sumi, da bi dejanje lahko predstavljalo davčno goljufijo ali podobno. Sum države prosilke o davčni goljufiji ali podobnem lahko temelji na:

(a)	dokumentih, bodisi overjenih ali ne, vključujoč med drugim poslovne evidence, poslovne knjige ali informacije o bančnih računih;

(b)	pričevanju davkoplačevalca;

(c)	informacijah, pridobljenih od informatorja ali druge tretje osebe, ki so bile neodvisno potrjene ali so verjetno zanesljive; ali

(d)	posrednih dokazih.

4.   Švica se bo dvostransko pogajala z vsako državo članico, da bi opredelila posamezne kategorije, ki spadajo pod „podobno“, v skladu s postopki obdavčevanja v teh državah.

Člen 11

Pristojni organi

Za namene tega sporazuma pristojni organi pomenijo organe, navedene v Prilogi I.

Člen 12

Posvetovanje

Če pride do nesoglasja med švicarskim pristojnim organom in enim ali več pristojnimi organi iz člena 11 glede razlage ali uporabe tega sporazuma, si organi prizadevajo rešiti to nesoglasje z medsebojnim sporazumom. O rezultatih posvetovanj nemudoma poročajo Komisiji Evropskih skupnosti in pristojnim organom drugih držav članic. Na zahtevo katerega koli od pristojnih organov lahko Komisija sodeluje pri posvetovanjih v zvezi z razlago.

Člen 13

Pregled

1.   Pogodbenici se med seboj posvetujeta vsaj enkrat vsake tri leta ali na zahtevo katere koli pogodbenice z namenom pregledati in – če se pogodbenicama zdi potrebno – izboljšati pravilno delovanje tega sporazuma ter oceniti mednarodna dogajanja. Posvetovanja se začnejo v roku enega meseca od zahteve ali, v nujnih primerih, takoj, ko je to mogoče.

2.   Na osnovi takšne ocene se lahko pogodbenici posvetujeta, da bi proučili, ali so, ob upoštevanju mednarodnega dogajanja, potrebne spremembe tega sporazuma.

3.   Takoj ko so na voljo zadostne izkušnje glede popolnega izvajanja člena 1(1), se pogodbenice posvetujejo, da bi proučile, ali so, ob upoštevanju mednarodnega dogajanja, potrebne spremembe tega sporazuma.

4.   Za namene posvetovanj iz odstavkov 1, 2 in 3, vsaka pogodbenica drugo pogodbenico obvesti o možnih dogajanjih, ki bi lahko vplivala na pravilno delovanje tega sporazuma. To vključuje tudi vse ustrezne sporazume med eno od pogodbenic in tretjo državo.

Člen 14

Razmerje do dvostranskih konvencij o dvojnem obdavčevanju

Določbe konvencij o dvojnem obdavčevanju med Švico in državami članicami ne preprečujejo odmere retencije, kot jo predvideva ta sporazum.

Člen 15

Plačila dividend, obresti in licenčnin med družbami

1.   Brez poseganja v uporabo domačih ali pogodbeno urejenih predpisov, ki so namenjeni preprečevanju goljufij ali zlorab v Švici in v državah članicah, donosi, ki jih odvisne družbe plačujejo matičnim družbam, v državi vira niso obdavčene, kadar:

—	ima matična družba vsaj dve leti neposredno v lasti najmanj 25 % kapitala te odvisne družbe, in

—	je ena družba rezident za davčne namene v državi članici in druga družba rezident za davčne namene v Švici, in

—	v skladu s katero koli konvencijo o dvojnem obdavčevanju s katero koli tretjo državo, nobena družba ni rezident za davčne namene v tej tretji državi, in

—	sta obe družbi zavezani za davek od dobička pravnih oseb, ne da bi bili oproščeni, in imata obe obliko kapitalske družbe (1).

Vendar pa lahko Estonija, dokler zaračunava davek na razdeljene dobičke, ne da bi obdavčevala nerazdeljene dobičke, ter najdlje do 31. decembra 2008, še naprej uporablja omenjeni davek na razdeljene dobičke estonskih odvisnih družb njihovim matičnim družbam ustanovljenim v Švici.

2.   Brez poseganja v uporabo domačih ali pogodbenih predpisov ki so namenjeni preprečevanju goljufij ali zlorab v Švici in v državah članicah, plačila obresti in licenčnin med povezanimi družbami ali njihovimi stalnimi poslovnimi enotami, v državi vira niso obdavčena, kadar:

—	sta ti družbi vsaj dve leti povezani z najmanj 25 % neposredno udeležbo ali sta obe v lasti tretje družbe, ki ima vsaj dve leti neposredno v lasti najmanj 25 % kapitala prve in druge družbe, in

—	je ena družba rezident za davčne namene ali je stalna poslovna enota v državi članici in je druga družba rezident za davčne namene ali je druga stalna poslovna enota v Švici, in

—	po konvencijah o dvojnem obdavčevanju s tretjimi državami nobena družba ni rezident za davčne namene v tej tretji državi in tam nima stalne poslovne enote, in

—	so vse družbe zavezanke za davek od dobička pravnih oseb brez oprostitev, zlasti za plačila obresti in licenčnin in ima vsaka obliko kapitalske družbe (1).

Če Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti in licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic za določeno državo članico predvideva prehodno obdobje, ta država izvaja določbe zgoraj navedene ureditve glede plačil obresti in licenčnin šele po izteku tega obdobja.

3.   Obstoječe konvencije o dvojnem obdavčevanju med Švico in državami članicami, ki ob času sprejetja tega sporazuma zagotavljajo ugodnejšo davčno obravnavo plačila dividend, obresti in licenčnin, ostanejo nespremenjene.

Člen 16

Prehodne določbe za prenosljive dolžniške vrednostne papirje (2)

1.   Od dneva začetka uporabe tega sporazuma in dokler vsaj ena izmed držav članic uporablja podobne določbe, vendar najpozneje do 31. decembra 2010, se domače in mednarodne obveznice in drugi prenosljivi dolžniški vrednostni papirji, ki so bili prvič izdani pred 1. marcem 2001 ali za katere so prvotne prospekte za izdajo pred tem datumom odobrili pristojni organi, ne štejejo za dolžniške terjatve v smislu člena 7(1)(a), če od vključno 1. marca 2002 ni bila izdana nobena nadaljnja emisija takšnih prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev.

Dokler pa vsaj ena država članica uporablja podobne določbe, se določbe tega člena še naprej uporabljajo tudi po 31. decembru 2010 za takšne prenosljive vrednostne papirje:

—	ki vsebujejo klavzulo o obrutenju in predčasnem odkupu, ter

—	kadar je plačilni zastopnik, kot ga opredeljuje člen 6, ustanovljen v Švici, in

—	ta plačilni zastopnik plača ali zagotovi plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika, ki je rezident države članice.

Če in ko vse države članice prenehajo uporabljati podobne določbe, se določbe tega člena še naprej uporabljajo samo za takšne prenosljive vrednostne papirje:

—	ki vsebujejo klavzulo o obrutenju in predčasnem odkupu, ter

—	kadar je plačilni zastopnik izdajatelja ustanovljen v Švici, in

—	ta plačilni zastopnik plača ali zagotovi plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika, ki je rezident države članice.

Če država ali povezan subjekt, ki deluje kot državni organ ali katerega vloga je priznana z mednarodno pogodbo (navedeno v Prilogi II k temu sporazumu), od 1. marca 2002 naprej izda dodatno emisijo prej omenjenega prenosljivega dolžniškega vrednostnega papirja, se celotna emisija takšnega vrednostnega papirja, ki je sestavljena iz prve emisije in vseh naslednjih emisij, šteje za dolžniško terjatev v smislu člena 7(1)(a) tega sporazuma.

Če kateri koli drug izdajatelj, ki ni zajet v drugem pododstavku, od 1. marca 2002 naprej izda dodatno emisijo prej omenjenega prenosljivega dolžniškega vrednostnega papirja, se takšna dodatna emisija šteje za dolžniško terjatev v smislu člena 7(1)(a) tega sporazuma.

2.   Ta člen Švici in državam članicam ne preprečuje nadaljnjega obdavčevanja prihodka od prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev iz odstavka (1) v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo.

Člen 17

Podpis, začetek in trajanje veljavnosti

1.   Ta sporazum morata pogodbenici ratificirati ali potrditi v skladu s svojimi lastnimi postopki. Pogodbenici druga drugo obvestita o zaključku teh postopkov. Sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po zadnjem uradnem obvestilu.

2.   Ob upoštevanju izpolnjevanja ustavnih obveznosti Švice in prava Skupnosti glede sklepanja mednarodnih sporazumov in brez poseganja v člen 18 Švica in, kjer je to ustrezno, Skupnost učinkovito izvajata in uporabljata ta sporazum od 1. januarja 2005 in se o tem uradno obvestita.

3.   Ta sporazum velja, dokler ga ne odpove ena od pogodbenic.

4.   Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. V takem primeru ta sporazum preneha veljati 12 mesecev po predložitvi uradnega obvestila.

Člen 18

Uporaba in ustavitev uporabe

1.   Ta sporazum se uporablja pod pogojem, da odvisna ali pridružena ozemlja držav članic iz poročila Sveta (Ekonomsko-finančne zadeve) Evropskemu svetu v Santa Maria da Feira 19. in 20. junija 2000 ter Združene države Amerike, Andora, Lihtenštajn, Monako in San Marino sprejmejo in izvajajo ukrepe, ki so skladni ali enakovredni ukrepom v Direktivi ali v tem sporazumu, z izjemo člena 15 tega sporazuma, in predvidijo iste datume začetka izvajanja.

2.   Pogodbenici vsaj šest mesecev pred datumom iz člena 17(2) tega sporazuma v medsebojnem soglasju odločita, ali bodo izpolnjeni pogoji iz odstavka (1), pri čemer upoštevata datume začetka veljavnosti ustreznih ukrepov v zadevnih državah članicah, imenovanih tretjih državah in odvisnih ali pridruženih ozemljih. Če se pogodbenici ne odločita, da bodo izpolnjeni pogoji, soglasno sprejmeta nov datum za namene člena 17(2).

3.   Ne glede na odstavka 1 in 2 se člen 15 za Španijo uporablja od dneva veljavnosti dvostranskega sporazuma med Španijo in Švico o izmenjavi podatkov na zaprosilo v upravnih, civilnih ali kazenskih primerih davčne goljufije, kakor to določa zakonodaja zaprošenih držav, ali podobnem, ob upoštevanju delov dohodka, za katere se ta sporazum ne uporablja, vendar so zajete v konvenciji ali sporazumu med Španijo in Švico o odpravi dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja.

4.   The application of this Agreement or parts thereof may be suspended by either Contracting Party with immediate effect through notification to the other should the Directive or part of the Directive cease to be applicable either temporarily or permanently in accordance with Community law or in the event that a Member State should suspend the application of its implementing legislation.

5.   Either Contracting Party may suspend the application of this Agreement through notification to the other in the event that one of the third States or territories referred to in paragraph 1 should subsequently cease to apply the measures referred to in that paragraph. Suspension of application shall take place no earlier than two months after notification. Application of this Agreement shall resume as soon as the measures are reinstated.

Člen 19

Terjatve in končne poravnave

1.   V primeru odpovedi tega sporazuma ali odloga njegove uporabe v celoti ali delno, ostanejo terjatve posameznikov v skladu s členom 9 nespremenjene.

2.   V takem primeru Švica pripravi končni obračun najpozneje do konca obdobja uporabe tega sporazuma in opravi končno plačilo državam članicam.

Člen 20

Ozemlje uporabe

Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemlju, na katerem se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, pod pogoji, določenimi v tej pogodbi, ter na drugi strani na ozemlju Švice.

Člen 21

Priloge

1.   Priloge so sestavni del tega sporazuma.

2.   Seznam pristojnih organov iz Priloge I se lahko spremeni le z uradnim obvestilom Švice drugi pogodbenici za organ iz točke (a) te priloge in z uradnim obvestilom Skupnosti za druge organe.

Seznam povezanih subjektov v Prilogi II se lahko spremeni z medsebojnim dogovorom.

Člen 22

Jeziki

1.   Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vse od teh jezikovnih različic enako verodostojne.

2.   Različico tega sporazuma v malteškem jeziku pogodbenice overita z izmenjavo pisem. Ta različica je enako verodostojna kot različice v jezikih iz odstavka 1.

---

(1)  V zvezi s Švico izraz „kapitalska družba“ zajema:

—	société anonyme/Aktiengesellschaft/società anonima;

—	société à responsabilité limitée/Gesellschaft mit beschränkter Haftung/società a responsabilità limitata;

—	société en commandite par actions/Kommanditaktiengesellschaft/società in accomandita per azioni.

(2)  Tako kot v Direktivi se te prehodne določbe uporabljajo tudi za prenosljive dolžniške vrednostne papirje investicijskih skladov.

MEMORANDUM O SOGLASJU

med

Evropsko skupnostjo, Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska in Švicarsko konfederacijo

EVROPSKA SKUPNOST,

KRALJEVINA BELGIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA

in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA, v nadaljnjem besedilu „Švica“,

SO SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

1.   UVOD

Švica in Skupnost skleneta Sporazum o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (v nadaljevanju „Direktiva“). Ta memorandum o soglasju dopolnjuje ta sporazum.

2.   UPRAVNA POMOČ V PRIMERIH DAVČNE UTAJE ALI PODOBNEM

Takoj po podpisu Sporazuma bo Švica z vsako državo članico Evropske unije začela dvostranska pogajanja, da bi:

—

v svoje konvencije o dvojnem obdavčevanju dohodka in premoženja vključile določbe o upravni pomoči v obliki izmenjave podatkov na zaprosilo za vse upravne, civilne ali kazenske primere davčne goljufije po zakonodaji zaprošene države ali podobnem, ob upoštevanju delov dohodkov, za katere Sporazum ne velja, vendar so zajeti v njihovih konvencijah,

—	opredelile posamezne kategorije primerov, ki so v skladu s postopki obdavčevanja v teh državah zajete pod „podobno“.

3.   POGAJANJA ZA ZAGOTOVITEV ENAKOVREDNIH UKREPOV S TRETJIMI DRŽAVAMI

V prehodnem obdobju, predvidenem v Direktivi, bo Skupnost začela pogovore z drugimi pomembnimi finančnimi centri, da bi spodbudila sprejetje ukrepov, enakovrednih tistim, ki jih uporablja Skupnost.

4.   IZJAVA O NAMERI

Podpisnice tega memoranduma o soglasju izjavljajo, da Sporazum iz točke 1 in ta memorandum zagotavljata sprejemljiv in uravnotežen dogovor, ki varuje interese pogodbenic. Zato bodo izvajale dogovorjene ukrepe v dobri veri in ne bodo delovale enostransko, da ne bi brez upravičenega razloga ogrozile tega sporazuma.

Če bi bila odkrita bistvena razlika med področjem uporabe Direktive, kot je bila sprejeta 3. junija 2003, in področjem uporabe Sporazuma, predvsem glede člena 1(2) in člena 6 Sporazuma, bosta pogodbenici takoj začeli posvetovanja v skladu s členom 13(1) Sporazuma, da bi zagotovili ohranitev enakovredne narave ukrepov iz Sporazuma.