Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52019XG0607(03)

Sklepi Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o dostopnosti športa za invalide

ST/9156/2019/INIT

OJ C 192, 7.6.2019, p. 18–22 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

7.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 192/18


Sklepi Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o dostopnosti športa za invalide

(2019/C 192/06)

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA, SO –

OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

1.

V EU naj bi bilo do leta 2020 predvidoma 120 milijonov invalidov. EU se zavzema za enake možnosti in dostopnost za te osebe. Bistveni del njene strategije so prizadevanja za Evropo brez ovir (1).

2.

Da bi lahko invalidi enako kot drugi sodelovali v športnih dejavnostih, so zlasti pomembna splošna načela iz 3. člena Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov (MKPI), definicija univerzalnega oblikovanja iz 2. člena konvencije in konkretne določbe o sodelovanju v kulturnem življenju, rekreaciji, prostočasnih dejavnostih in športu iz 30. člena konvencije (2).

3.

V EU se invalidnost in bolezen pogosto navajata kot razlog za nesodelovanje v športnih in telesnih dejavnostih (3).

4.

Šport je lahko posebej zasnovan za invalide ali prilagojen tako, da jim omogoča dostop, ne glede na vrsto okvare, ki je lahko telesna, intelektualna ali senzorična. Pod določenimi pogoji se lahko invalidi športno udejstvujejo skupaj z neinvalidnimi osebami, kar dokazuje, da je šport vključujoča aktivnost.

5.

Vrednote športa v povezavi s socialno vključenostjo – in zlasti vloga športa pri spodbujanju in zagotavljanju vključevanja manjšinskih in marginaliziranih skupin – so splošno priznane.

6.

Veliki športni dogodki za invalide so vse bolj priljubljeni, kot kažejo nedavne poletne in zimske paraolimpijske igre, ki so jih spremljale množice televizijskih gledalcev po vsem svetu, in redno prirejanje velikih mednarodnih dogodkov za invalide.

POUDARJA NASLEDNJE:

7.

Za invalide obstaja večja verjetnost, da se bodo znašli v slabšem socialno-ekonomskem položaju, kar vključuje revščino in nizke dohodke, družbeno osamitev, diskriminacijo, omejen dostop do trga dela in prevoznih sredstev, manj možnosti za izobraževanje in vidike, povezane z zdravjem. Vse to negativno vpliva na njihove možnosti za sodelovanje v športu.

8.

Invalidi bodo morali v športu morda premagati nekatere izzive:

(a)

Huda okvara lahko omeji mobilnost in v nekaterih okoliščinah med treningom ali igranjem celo povzroča fizične bolečine. To se lahko, skupaj z različnimi ovirami, še dodatno poslabša, če svojo invalidnost dojemajo kot negativno in omejujočo, zlasti če dvomijo o svoji sposobnosti za ukvarjanje s športom.

(b)

Vsi, ki delajo z invalidnimi osebami v okviru telesnih dejavnosti, povezanih s športom, zlasti učitelji telesne vzgoje, športni trenerji in drugih športni delavci, morajo imeti posebna znanja in spretnosti v zvezi z invalidnostjo.

(c)

Razpoložljivost dostopne športne infrastrukture z vidika opreme, ki omogoča trening in spremljanje športnih dogodkov, športnih objektov, v katerih se lahko invalidi ukvarjajo s športom, ali športnih dogodkov, na katerih lahko te osebe sodelujejo.

(d)

Dodatni finančni stroški, povezani z nabavo specializirane športne opreme ali podpornimi storitvami, brez katerih trening ali športno udejstvovanje ne bi bilo mogoče.

9.

Sodelovanje v športu bi bilo treba obravnavati kot ukvarjanje s športom v obliki telesne dejavnosti in kot sodelovanje v družabnih dejavnostih, na primer obiskovanje športnih prireditev ali prostovoljno delo v športni skupnosti ter članstvo v športnem ali navijaškem klubu.

10.

Sodelovanje v športu lahko prispeva k boljšemu počutju invalidov ter k njihovemu telesnemu in duševnemu zdravju, hkrati pa tudi izboljša njihovo mobilnost in samostojnost ter spodbuja socialno vključenost.

11.

Sodelovanje v športu od zgodnjega otroštva prinaša invalidom dodatne koristi, saj pozitivno vpliva na razvoj motoričnih spretnosti, kar je bistveno za izboljšanje splošne kakovosti življenja.

12.

Elitni šport za invalide ali invalidne športnike, ki mu mediji namenjajo vse več pozornosti, lahko invalidne in neinvalidne osebe spodbudi, da se začnejo ukvarjati s športom. Da bi postal šport za invalide privlačnejši, bi bilo treba zagotoviti ustrezno medijsko pozornost množičnemu športu, pri tem pa ne bi smeli posegati v svobodo medijev.

13.

Podporna tehnologija lahko bistveno pomaga invalidom tako pri sodelovanju v množičnem športu kot v športu na elitni ravni, vendar pa je lahko vprašljivo, ali je splošno razpoložljiva in cenovno dostopna.

14.

Za pospeševanje trajnostnega razvoja športa za invalide je ključno uveljavljanje in spoštovanje pravil o dopingu in pravil, namenjenih preprečevanju vnaprejšnjega dogovarjanja o izidih tekem, ter zagotavljanje točnih ocen invalidnosti in pravične uporabe podporne tehnologije.

15.

Za podporo športnemu sektorju, tudi športu za invalide, je odločilno prostovoljno delo.

16.

V strategije in politike, ki invalide spodbujajo k množičnejšemu sodelovanju v športu, je treba vključiti vidik spola.

17.

Šport je lahko prostor za socialno interakcijo invalidnih in neinvalidnih oseb, zato je dragoceno orodje za spodbujanje vključevanja in medsebojnega razumevanja.

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ V SKLADU Z NAČELOM SUBSIDIARNOSTI IN NA USTREZNIH RAVNEH:

18.

podpirajo družbeno ozaveščenost in izobraževalne kampanje za družinske člane, zakonite skrbnike, osebne pomočnike, učitelje telesne vzgoje, trenerje, športno osebje in druge ustrezne akterje v športni skupnosti, invalidne in neinvalidne, da bi spodbujali odprt pristop, ki je naklonjen invalidom, ter ustrezno razumevanje priložnosti in koristi sodelovanja v športnih dejavnostih za vse, vključno z invalidnimi otroki in odraslimi; po potrebi nudijo pomoč družinskim članom in zakonitim skrbnikom invalidnih oseb, da bi slednje spodbujali k sodelovanju v športu;

19.

na splošno podpirajo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje učiteljev telesne vzgoje, trenerjev, drugih športnih delavcev in prostovoljcev, invalidnih in neinvalidnih, tako da jim posredujejo potrebno znanje in specifične spretnosti ter zagotovijo ustrezno priznavanje kompetenc, da bodo znali vključiti invalide v različne telesnovzgojne in športne dejavnosti. V takšnih programih usposabljanja bi bilo treba upoštevati razliko med potrebami oseb, ki jih zanima predvsem sodelovanje, in tistih, ki so usmerjene v doseganje rezultatov;

20.

sprejmejo ukrepe za zagotovitev dostopa invalidnih in neinvalidnih oseb do športne infrastrukture, vključno z udeležbo na športnih prireditvah, treningi ali sodelovanjem v športu. Ukrepi lahko vključujejo oblikovanje ali izboljšanje standardov dostopnosti v športnih objektih, zagotavljanje individualizirane človeške podpore in sredstev, ozaveščanje športnih organizacij na nacionalni, regionalni in lokalni ravni glede obstoječih možnosti financiranja na ravni EU ali omogočanje ustreznega sodelovanja predstavnikov invalidnih športnikov v ustreznih organih športnih organizacij;

21.

po potrebi v nacionalnih šolskih sistemih spodbujajo vključujoče športne in športnovzgojne programe, da bi zadovoljili potrebe invalidnih otrok in tako vsem otrokom zagotovili enake možnosti za sodelovanje v športnih dejavnostih in spodbujali njihovo zanimanje za šport;

22.

uporabljajo obstoječe kanale za sodelovanje med državami članicami, da bi pospešili izmenjavo strokovnega znanja in dobrih praks ter tako invalidom olajšali dostop do športa;

23.

v okviru politike enakih možnosti in nediskriminacije invalidov obravnavajo vprašanje vrhunskih športnikov in športnikov na visoki ravni ter med organi, pristojnimi za šport v državah članicah, spodbujajo sodelovanje in izmenjavo najboljših praks na tem področju.

POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN EVROPSKO KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:

24.

preučijo možnosti za zagotavljanje finančne podpore organizacijam, ki invalide spodbujajo k sodelovanju v športu, in konvencionalnim športnim organizacijam, ki razvijajo športne dejavnosti za te osebe, tudi zato, da bi tesneje povezali ti dve športni skupnosti;

25.

spodbujajo in podpirajo ukrepe, po potrebi na ravni EU, v zvezi z rednim zbiranjem statističnih podatkov in razvojem kazalnikov v zvezi s športom in invalidnostjo, kot so stopnja športne aktivnosti, ovire za sodelovanje, število invalidnih oseb, ki so registrirane v športnih klubih, ali stopnja zanimanja za šport (4);

26.

preučijo, ali bi lahko v ustreznih strokovnih skupinah obravnavali vprašanje polnega in učinkovitega sodelovanja invalidov v športu, vključno s posebnimi spretnostmi in usposabljanjem, ki jih potrebujejo (5);

27.

uporabijo sredstva v okviru programa Erasmus+, namenjena športu, za spodbujanje sodelovanja invalidov v športu ter izmenjave dobrih praks in politik med državami članicami in deležniki, evropskih socialnih skladov za strokovno usposabljanje športnega osebja ali za vključevanje prek športnih dejavnosti in evropskih regionalnih razvojnih skladov za zagotavljanje dostopnosti športnih infrastruktur ter po potrebi uporabijo rezultate raziskav v zvezi s projekti, ki se financirajo v okviru programa Obzorje Evropa, da bi spodbujali inovativne rešitve in tako omogočili sodelovanje invalidov v športu;

28.

po potrebi invalide, športne organizacije in druge ustrezne nevladne akterje seznanijo z možnostmi za financiranje projektov in rezultati;

29.

obveščajo o pozitivnih rezultatih dela na področju športa za invalide, vključno s pozitivnim učinkom športa na socialno vključenost teh oseb.

POZIVA EVROPSKO KOMISIJO, NAJ

30.

na podlagi dosedanjih izkušenj pri izvajanju sedanje evropske strategije o invalidnosti še naprej vključuje šport v prihodnje ključne ukrepe, ki bodo podpirali prihodnje politike na področju invalidnosti;

31.

v razpravah o vprašanjih, povezanih s športom, s socialnimi partnerji v procesih socialnega dialoga na ravni EU vključuje politike in ukrepe EU, ki obravnavajo potrebe invalidov ter spodbujajo sodelovanje teh oseb in njihovih predstavniških organizacij (6);

32.

izkoristijo priložnost v okviru Evropske nagrade za invalidom prijazno mesto (European Access City Award), ki zagotavlja prepoznavnost mestom, ki invalidom omogočajo lažji dostop do športnih objektov, in ocenijo, kako bi lahko izkušnje, pridobljene z uvedbo evropske kartice ugodnosti za invalide, prispevale k številčnejšemu obisku športnih prireditev tudi za invalide;

33.

vključuje šport za invalide v različna športna vprašanja, ki so obravnavana na ravni EU, kot so dvojne poklicne poti športnikov ali telesna dejavnost za krepitev zdravja (HEPA) (7).

POZIVA ŠPORTNO GIBANJE, NAJ:

34.

v tesnem sodelovanju z invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami spodbuja njihovo sodelovanje v rednih športnih dejavnostih na vseh ravneh (8), da bi prispevali k uspešnemu uresničevanju družbene in vzgojne vloge športa;

35.

izkoristi obstoječe solidarnostne mehanizme, zlasti na ravni poklicnega športa, da bi lahko ustrezno financirali šport za invalide;

36.

pri oblikovanju športnih tekmovanj ali promociji sodelovanja v športu na splošno zavzame vključujoč pristop s spodbujanjem ukrepov, kot so sočasno prirejanje tekmovanj in podelitev nagrad za invalidne in neinvalidne športnike na istem mestu. Podobno naj po potrebi spodbuja vključevanje invalidov v usposabljanja ali ekipe neinvalidnih oseb;

37.

zagotovi, da so usposabljanja, športni in gostinski objekti dostopni (9) ter da se izvedejo primerne prilagoditve (10) za zadovoljitev potreb invalidov;

38.

spodbuja ozaveščenost invalidov glede obstoječih možnosti za sodelovanje v športu in usposabljanja, ki ustrezajo njihovim potrebam;

39.

vzpostavi partnerstva z ustreznimi institucionalnimi akterji iz zasebnega ali javnega sektorja, ki so dejavni v sektorju invalidnosti, da bi bolje razumeli potrebe in interese invalidov ter spodbujali množičnejše sodelovanje v športnih programih (11).

(1)  https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1141&langId=sl

(2)  https://www.un.org/development/desa/disabilities/convention-on-the-rights-of-persons-with-disabilities.html

(3)  TNS Opinion & Social (2018); Sport and physical activity, Special Eurobarometer 472; raziskava, ki jo je naročila Evropska komisija, Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo, usklajeval pa Generalni direktorat za obveščanje – invalidnost; terenska raziskava, december 2017.

(4)  V skladu z 31. členom Konvencije ZN o pravicah invalidov.

(5)  V skladu z 31. členom Konvencije ZN o pravicah invalidov.

(6)  V skladu s 3. odstavkom 4. člena Konvencije ZN o pravicah invalidov.

(7)  http://www.euro.who.int/en/health-topics/disease-prevention/physical-activity/activities/hepa-europe

(8)  V skladu s 5. odstavkom 30. člena Konvencije ZN o pravicah invalidov.

(9)  V skladu z 9. členom Konvencije ZN o pravicah invalidov.

(10)  V skladu s 3. odstavkom 5. člena Konvencije ZN o pravicah invalidov.

(11)  V skladu s 3. odstavkom 4. člena Konvencije ZN o pravicah invalidov.


PRILOGA

SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA, OPOZARJAJO NA

1.

člen 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (1), v katerem je poudarjena družbena in vzgojna vloga športa,

2.

Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov (2), katere pogodbenica je EU, v kateri je priznana pravica invalidov, da enako kot drugi sodelujejo v kulturnem življenju, rekreaciji, prostočasnih dejavnostih in športu,

3.

sporočilo Evropske komisije o evropski strategiji o invalidnosti za obdobje 2010–2020: Obnovljena zaveza za Evropo brez ovir je v zvezi s športom, v katerem je poudarjena potreba po izboljšanju dostopnosti športa ter spodbujanju sodelovanja na športnih prireditvah in organizacije posebnih športnih dogodkov za invalide (3),

4.

sklepe Sveta o podpori izvajanju evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020 (4),

5.

Uredbo (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES (5),

6.

Resolucijo Sveta o delovnem načrtu Evropske unije za šport (2017-2020) (6), v kateri je posebna pozornost namenjena socialnemu vključevanju,

7.

Sklepe Sveta o vlogi športa kot sredstvu in vzpodbudi za dejavno socialno vključevanje (7),

8.

Sklepe Sveta o prispevku športa h gospodarstvu EU ter zlasti k reševanju problema brezposelnosti mladih in socialnemu vključevanju (8),

9.

Sklepe Sveta o športu kot platformi socialnega vključevanja prek prostovoljstva (9),

10.

Sklepe Sveta o vlogi trenerjev v družbi (10).

(1)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A12008E165

(2)  https://www.un.org/development/desa/disabilities/convention-on-the-rights-of-persons-with-disabilities.html

(3)  Dok. 16489/10 – COM(2010) 636 final.

(4)  UL C 300, 11.10.2011, str. 1.

(5)  UL L 347, 20.12.2013, str. 50.

(6)  UL C 189, 15.6.2017, str. 5.

(7)  UL C 326, 3.12.2010, str. 5.

(8)  UL C 32, 4.2.2014, str. 2.

(9)  UL C 189, 15.6.2017, str. 40.

(10)  UL C 423, 9.12.2017, str. 6.


Top