Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018IE4168

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Digitalna revolucija z vidika potreb in pravic državljanov (mnenje na lastno pobudo)

EESC 2018/04168

OJ C 190, 5.6.2019, p. 17–23 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

5.6.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 190/17


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Digitalna revolucija z vidika potreb in pravic državljanov

(mnenje na lastno pobudo)

(2019/C 190/03)

Poročevalec: Ulrich SAMM

Sklep plenarne skupščine

12.7.2018

Pravna podlaga

člen 29(2) poslovnika

 

mnenje na lastno pobudo

Pristojnost

strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo

Datum sprejetja mnenja strokovne komisije

11.2.2019

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

20.2.2019

Plenarno zasedanje št.

541

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

129/2/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Sedanja digitalna revolucija utegne korenito spremeniti družbo, gospodarstvo in delovna mesta ter dolgoročno ugodno vplivati na gospodarsko rast in kakovost življenja. To bo imelo vpliv na vse sektorje, saj se bo spremenil način življenja, dela in komuniciranja. EESO je zavzel jasno stališče: preobrazba, ki jo usmerja človek, bi morala koristiti vsem. Zato pozdravlja vse politične in civilnodružbene ukrepe, ki pomagajo evropskim državljanom. V mnenju so v glavnem obravnavani pomisleki in potrebe državljanov, tj. delavcev, delodajalcev ali potrošnikov na splošno, ter opredeljena področja, na katerih je udeležba civilne družbe ključnega pomena. Digitalni prehod bo uspešen le v primeru, da ga bomo aktivno usmerjali.

1.2

Digitalizacija lahko zlasti ob uvedbi novih digitalnih izdelkov in storitev (npr. prenosni in pametni telefoni) napreduje zelo hitro, na nekaterih področjih, kjer javnost in družba na splošno tehnologije ne sprejmeta brez pomislekov, pa tudi počasneje, npr. kadar gre za poseg v avtonomijo, odgovornost, varnost, dostojanstvo in zasebnost človeka.

1.3

Digitalizacija odpira številne nove možnosti, ki ljudem omogočajo, da živijo bolje kot kdaj koli prej. Obenem pa bolj ko digitalizacija obvladuje naše življenje, lažje je manipulirati z nami. To lahko ogrozi našo avtonomijo na področjih, kot so vožnja avtomobila, izbira živil, skrb za zdravje, ogrevanje stanovanj, kajenje, pitje alkohola, upravljanje financ in številnih drugih. EESO se zavzema, da bi se za te hitro razvijajoče se tehnologije pripravila, prilagodila in uporabila pregledna pravila. Dobra tehnologija prepričevanja bi morala temeljiti na usposabljanju, ne manipulaciji, ljudem pa bi morala biti omogočena prosta izbira, da bi zagotovili njihovo avtonomijo.

1.4

EESO ima jasno stališče o tem, v kolikšni meri je etično še sprejemljivo, da se odločanje (skupaj z moralnimi vidiki) prenaša na sisteme, ki temeljijo na umetni inteligenci. Avtomatizirani sistemi morajo ne glede na svojo kompleksnost delovati v skladu z načelom nadzora v rokah človeka. Samo ljudje lahko sprejemajo končne odločitve in prevzemajo odgovornost zanje.

1.5

Z večjo avtomatizacijo stanovanjskih objektov se pojavljajo številne vstopne točke za hekerje. Potrošnike je treba obveščati o teh tveganjih in zagotoviti podporo za varnostne ukrepe, zlasti kadar poskušajo hekerji prevzeti nadzor nad pametnimi napravami. EESO poziva EU, naj pregleda sedanje varnostne predpise ter pripravi oziroma prilagodi stroga varnostna pravila za nove tehnologije, ki šele nastajajo, da bi zaščitili državljane in njihove domove.

1.6

EESO pozdravlja, da se želi varnost v cestnem prometu izboljšati z uvajanjem več digitalne tehnologije v avtomobile, vendar izraža tudi zaskrbljenost glede počasnega uvajanja teh izboljšav. EESO meni, da mora EU za hitrejši prehod na bolj avtomatizirano vožnjo razviti spodbude za reševanje vprašanja visokih stroškov (potreben je nakup novega avtomobila) in nezadostne sprejemljivosti asistenčnih sistemov (kompleksnost, premalo usposabljanja). EESO meni, da je treba pripraviti evropsko strategijo za prilagoditev in preoblikovanje našega sistema cestnega prometa, s čimer bi lahko uspešno uvedli v celoti avtonomna in popolnoma varna vozila.

1.7

EESO poziva, naj se zaradi hitrega spreminjanja digitalne tehnologije prilagodi in prenovi Splošna uredba o varstvu podatkov. Zlasti nove tehnologije za prepoznavanje obrazov ogrožajo našo zasebnost. Ko se bo ta tehnologija pocenila in bo postala zlahka dostopna vsem, se utegne zgoditi, da ne bo več mogoče anonimno hoditi po ulici ali nakupovati. Zasebnost in avtonomija sta še bolj ogroženi, kadar se tovrstna tehnologija uporablja za profiliranje ali točkovanje posameznikov. EESO se zavzema za to, da bi imeli ljudje tudi na javnih mestih pravico do zasebnosti. EESO poziva Komisijo, naj Splošno uredbo o varstvu podatkov in z njo povezane predpise redno pregleduje v skladu s hitrostjo spreminjanja te tehnologije.

1.8

Posamezen potrošnik, ki nima strokovnih digitalnih kompetenc, potrebuje pri uporabi kompleksnih digitalnih sistemov močno podporo, najsi gre za gospodinjske aparate ali digitalne platforme. Uporabniški priročniki so lahko zelo obsežni in privolitev za uporabo nekaterih podatkov je pogosto dana nevede. EESO je prepričan, da zgolj preglednost ni dovolj, ampak je treba potrošniku pomagati s poenostavitvijo in standardizacijo postopkov po vsej EU.

1.9

Digitalne platforme svojim uporabnikom zlahka sledijo s preprostimi orodji. To pomeni, da Splošna uredba o varstvu podatkov nezadostno ščiti zasebnost, kadar se podatki namenoma zlorabljajo brez vednosti ljudi. EESO je prepričan, da je mogoče zasebnost zagotoviti samo, če se dostop do občutljivih podatkov dodatno omeji le na omejeno število oseb s certifikatom. Varnostne ukrepe je treba razvijati v skladu z najvišjimi in najbolj zaupanja vrednimi standardi, vključno z rednim preverjanjem, ki ga izvajajo neodvisni organi EU.

1.10

EESO je zaskrbljen, da lahko biometrični nadzorni sistemi s tem, ko samodejno uvrstijo osebo v kategorijo, kot so teroristi, zločinci ali nezanesljive osebe, povzročijo napačne razvrstitve in stigmatizacijo. Sistemi, ki posameznike samodejno prepoznavajo in razvrščajo med sumljive, nikakor ne bi smeli delovati brez tesnega sodelovanja s človekom in temeljitega preverjanja.

1.11

Predvidena je uporaba robotike v zdravstvu, toda roboti so naprave, ki ne morejo posnemati sočutja in vzajemnosti v medčloveških odnosih zdravstvene nege. Če se roboti uporabljajo zunaj nekih okvirnih pogojev, lahko ogrožajo človekovo dostojanstvo. Roboti za nego bi se morali torej uporabljati le za negovalne naloge, ki ne zahtevajo čustvene, intimne ali osebne vpletenosti.

1.12

EESO priporoča, naj se pri načrtovanju novih sistemov avtomatizacije v industriji, trgovini in storitvenem sektorju vedno uporabijo objektivne znanstvene metode za optimizacijo in oceno interakcije med človekom in strojem. Znanstvene metode kognitivne ergonomije omogočajo objektivno ocenjevanje umskih zahtev pri ravnanju z novimi sistemi za tehnično pomoč. Kognitivna ergonomija pri ocenjevanju uporabniških vmesnikov združuje različne raziskovalne discipline, kot sta psihologija in ergonomija. EESO je prepričan, da bo digitalizacija dolgoročno uspešna le, če bo zasnova usmerjena v človeka.

1.13

EESO poziva k oceni razlik v regionalnem razvoju in obsega morebitnih socialnih neenakosti ter njihovih možnih učinkov na integriteto EU zaradi neenakega dostopa do novih digitalnih tehnologij ter vrzeli v znanju in spretnostih.

2.   Uvod

2.1

EESO je v preteklih mnenjih (1) pozdravil dejstvo, da je Evropska komisija vzpostavila program za digitalno Evropo, v katerem je poudarjen namen zagotoviti, da bo Evropa na področju digitalizacije postala vodilni akter, ter okrepiti njeno gospodarsko moč in konkurenčnost v svetovnem merilu. To bi omogočilo enotni digitalni trg in zagotovilo digitalno preobrazbo, ki je za vse evropske državljane pozitivna.

2.2

Sedanja digitalna revolucija spreminja družbo, tako pa bo tudi v prihodnje. Te spremembe vplivajo na gospodarstvo in delovna mesta ter dolgoročno ugodno vplivajo na gospodarsko rast in kakovost življenja, kar vpliva na vse sektorje, saj se spreminja način življenja, dela in komuniciranja. EESO je zavzel jasno stališče (2): preobrazba, ki jo usmerja človek, bi morala koristiti vsem. Zato pozdravlja vse politične in civilnodružbene ukrepe, ki pomagajo evropskim državljanom. V mnenju so v glavnem obravnavani pomisleki in potrebe državljanov, tj. delavcev, delodajalcev ali potrošnikov na splošno. Opredeljena so tudi področja, na katerih je udeležba civilne družbe ključnega pomena za proaktivno usmerjanje digitalnega prehoda in njegovo uspešnost.

2.3

Digitalizacija lahko zlasti ob uvedbi novih digitalnih izdelkov in storitev (npr. prenosni in pametni telefoni) napreduje zelo hitro, na nekaterih področjih, kjer javnost in družba na splošno tehnologije ne sprejmeta brez pomislekov, pa tudi počasneje, npr. kadar gre za poseg v avtonomijo, odgovornost, varnost, dostojanstvo in zasebnost človeka. Analiza v tem mnenju delno temelji na članku, ki ga je v reviji Ethics and Information Technology (Etika in informacijska tehnologija) leta 2018 skupaj s kolegi objavil Lamber Royakkers.

2.4

Razvoj novih digitalnih aplikacij spodbujajo številni zanesenjaki v industriji, laboratorijih in na univerzah, ne le (kot misli veliko ljudi) spletni velikani, kot so Google, Apple, Facebook, Amazon ali Microsoft. Številni v družbi podpirajo to zanesenjaštvo, vendar obstaja tudi pomembna manjšina, ki na stvari gleda zadržano ali celo strahoma, ker denimo čuti grožnjo zasebnosti, avtonomiji, varnosti itd. ali ker morda nima dovolj znanja ali se v osnovi boji prihodnosti. Digitalnega prehoda ne poganja le tehnologija. Potrebe in želje ljudi in družbe ter njihove pravice bi morale odločilno vplivati na nadaljnji tehnološki razvoj. Da bi bil digitalni prehod uspešen, je vključevanje ljudi v procese snovanja in odločanja velik izziv za vse, zlasti za civilno družbo. To obenem pomeni, da bi bilo treba zaradi izogibanja diskriminaciji in izključevanju zagotoviti dostop do varnega in cenovno sprejemljivega internetnega priključka.

3.   Hitrost digitalnega prehoda

3.1

Digitalna revolucija označuje prehod z mehanske in analogne elektronske tehnologije na digitalno elektroniko, ki se je začel nekje v obdobju od poznih 50. do poznih 70. let 20. stoletja z uvedbo in razcvetom osrednjih in osebnih digitalnih računalnikov. V 80. letih se je digitalna tehnologija močno razširila na številna področja. Uporaba tabličnih računalnikov in pametnih telefonov bo zdaj presegla uporabo osebnih računalnikov.

3.2

Z javnim dostopom do svetovnega spleta leta 1991 je postala razpoložljiva nova infrastruktura, ki je omogočila povezovanje digitalnih naprav in oblikovanje novih funkcij, ki daleč presegajo funkcije ene same digitalne naprave. S povezovanjem teh tehnologij se je korenito spremenil naš način komuniciranja, dela in poslovanja. Digitalne platforme so omogočile popolnoma nov način dela. Airbnb, Uber, Amazon, če naštejemo le nekaj primerov, so v nekaj letih postali pomembni gospodarski akterji.

3.3

Zdi se, da nadaljnja digitalizacija nima meja. Z naraščajočo uporabo pametnih senzorjev sta mogoča odčitavanje in obdelava podatkov (lokacija, gibanje, okoljski, biološki in kemijski podatki) v zvezi s katerim koli predmetom (internet stvari). Število senzorjev je praktično neomejeno, zato je teoretično mogoče izdelati digitalni zemljevid našega fizičnega okolja v celoti. Prihodnje hitre širokopasovne povezave (5G) bodo omogočile odzivanje na podatke iz senzorjev v realnem času.

3.4

Računalniški programi bodo na podlagi nekaterih algoritmov obdelovali ogromne količine podatkov, pridobljenih iz senzorjev in dejavnosti na platformah (masovni podatki). Programerji bodo lahko te algoritme ozko opredelili ali pa jih dinamično ustvarjali s pomočjo niza vhodnih podatkov (strojno učenje ali umetna inteligenca). Zlasti od umetne inteligence mnogi pričakujejo pomembne tehnološke preboje (3). Izjemno pomembno je vprašanje, kolikšen del odločanja (skupaj z moralnimi vidiki) bomo prepustili strojem. Pri tem je potreben tudi družbeno-političen nadzor. Zaradi precejšnje neobvladljivosti in nepreglednosti se že zdaj pojavljajo odločne zahteve po omejevanju samodejnih računalniških sistemov na nekaterih področjih (finančna tehnologija).

3.5

Digitalizacija se v družbi razvija zelo hitro. Javne ustanove in podjetja sprejemajo številne nove pristope, kot kažejo pilotni projekti ali izdelki, ki se že pojavljajo na trgu. Uveljavitev teh novih izdelkov na trgu se lahko med sektorji močno razlikuje. Tako je lahko na nekaterih področjih, kjer tehnologija ni sprejeta brez pomislekov, tudi počasna, kot je opisano v nadaljevanju.

3.6

Tipičen primer interneta stvari, ki je sprejet v manjši meri, je avtomatizacija stanovanjskih objektov oziroma sistemi za pametne hiše, ki nadzirajo razsvetljavo, ogrevanje, naprave ali enote za razvedrilo, gospodinjske aparate in še marsikaj drugega. Sistemi za nadzor dostopa in alarmni sistemi z varnostnimi kamerami omogočajo nalaganje videoposnetkov. Ker ni tehničnih standardov za sisteme za avtomatizacijo stanovanjskih objektov, je težko razvijati aplikacije, ki bi zanesljivo delovale v različnih objektih. V nekaterih primerih so potrebni tudi napredna znanja in spretnosti ter njihovo stalno osveževanje. Dodatna težava je, da si večino stanovanjskih objektov delijo ljudje z različnimi interesi, znanji, spretnostmi in zmogljivostmi (na primer otroci, starejši ljudje in gostje). Veliko lažje je živeti v pametni hiši, ki upravlja življenje enega človeka.

3.7

Pametni senzorji v avtomobilih omogočajo povezano in avtomatizirano mobilnost, saj ponujajo vrsto novih funkcij za več udobja in varnosti, sčasoma pa s popolno avtomatizacijo tudi najvišjo stopnjo varnosti v cestnem prometu (4). Tehnologija za avtomatizirano vožnjo je razmeroma dovršena, vendar je razširjanje njene uporabe iz več razlogov počasno. Prvič, visoka stopnja pomoči pri vožnji je mogoča samo pri novih avtomobilih, kjer so senzorji in osrednje računalniške enote sestavni del vozila. S tem povezani stroški za posameznike in družbo ovirajo prodor na trg. Drugič, zaradi naraščajočega števila asistenčnih sistemov lahko postane vožnja avtomobila veliko bolj zapletena in s tem za ljudi manj sprejemljiva. Tretjič, zahteva po 100-odstotni varnosti povsem avtonomnih vozil je velika ovira, dokler si ta vozila delijo cesto s konvencionalnimi avtomobili in drugimi uporabniki cest. Na splošno pa so povsem avtomatizirana vozila izziv, ker bi morali zanje znatno spremeniti zasnovo cestnoprometnega sistema.

3.8

Google in Facebook že intenzivno in uspešno uporabljata umetno inteligenco za „optimizacijo“prikaza informacij in oglaševanja. Obstaja pa še precej več področij, kjer se umetna inteligenca lahko uporabi oziroma se bo uporabila in s tem močno podprla umsko delo, kakor velja za poklice, temelječe na znanju. Nekatera od teh področij pa se razvijajo počasneje, kot bi pričakovali, in sicer zaradi temeljnega problema, ki je bil nedavno opisan tako: „Umetne inteligence ne omejuje tehnologija (moč računalnikov), temveč pomanjkanje osnovnega razumevanja o tem, kako točno se ljudje učijo in razmišljajo.“Odprtost razmišljanja in opiranje na življenjske izkušnje sta še vedno domena ljudi.

3.9

Poznamo nekaj zelo uspešnih pionirjev, ki so javne storitve preoblikovali v prilagodljive elektronske rešitve. V Estoniji so na primer številne storitve, kot so e-uprava, e-davki, e-zdravje in e-volitve, dobro sprejete, njihova uporaba je razširjena in mnogi jih vidijo kot zgled tehnologije, ki bi jo bilo treba uvesti v vse države EU, po možnosti z enakimi standardi, da bi se omogočila interoperabilnost. Le z vseevropsko strategijo in izdatno financiranimi projekti lahko presežemo ovire, ki so posledica zdajšnje velike raznolikosti regij, institucij in kultur, potrebno pa bo tudi vztrajanje, da mora imeti subsidiarnost prednost pred centralno državo.

4.   Pomisleki in priporočila

4.1.   Evropska komisija je leta 2017 objavila raziskavo Eurobarometer (5), po kateri 76 % dnevnih uporabnikov interneta meni, da je učinek teh tehnologij na kakovost njihovega življenja pozitiven, hkrati pa 38 % ljudi interneta nikoli ne uporablja. Razlog za slednje je lahko pomanjkanje digitalnih kompetenc, vendar obstaja tudi večje število ljudi, ki morda imajo ustrezne kompetence, a zaradi resnih pomislekov glede uporabe interneta oklevajo pri njegovi uporabi. To stališče je treba spoštovati in jemati resno, Največ skrbi se nanaša vprašanje avtonomije, odgovornosti, varnosti, človeškega dostojanstva, zasebnosti in delovnih pogojev, kakor je pojasnjeno v nadaljevanju.

4.2   Avtonomija

4.2.1

Če kdo trdi, da bolje ve, kaj je dobro za druge ljudi, kot oni sami, govorimo o paternalizmu. Pri tehnološkem paternalizmu se zaščitništvo „prenese“na tehnologijo. Paternalizem je lahko prepričevalen ali prisilen. Dobra tehnologija prepričevanja bi morala temeljiti na usposabljanju, ne manipulaciji, ljudem pa bi morala biti omogočena prosta izbira, da bi zagotovili njihovo avtonomijo. Digitalizacija odpira številne nove možnosti, ki ljudem omogočajo, da živijo bolje kot kdaj koli prej. Obenem pa bolj ko digitalizacija obvladuje naše življenje, lažje je manipulirati z nami. To ogroža našo avtonomijo na področjih, kot so vožnja avtomobila, izbira živil, skrb za zdravje, ogrevanje stanovanj, kajenje, pitje alkohola in upravljanje financ. Prav tako smo lahko nedavno videli, da lahko celo volitve, če so podvržene manipulaciji, ogrožajo demokracijo. EESO se zavzema, da bi se za te hitro razvijajoče se tehnologije pripravila, prilagodila in uporabila pregledna pravila, po potrebi pa tudi strogi pravni ukrepi.

4.2.2

Najočitnejši primer skrajne uporabe digitalne tehnologije za vplivanje na ljudi najdemo na Kitajskem. Kitajska vlada za vsakega državljana določi oceno, na podlagi katere se določa, ali je oseba upravičena do posojila, vizuma ali delovnega mesta. To je v izrazitem nasprotju z evropskimi vrednotami (varstvo podatkov, zasebnost, socialna zaščita, trajnostnost).

4.2.3

Zaznati je mogoče trend, da narašča želja ljudi po bolj analognem življenju, vsaj v določenem delu njihovega časa. Obstajajo tabori, kamor odhajajo odrasli, da se ob koncu tedna umaknejo in odklopijo iz omrežja, ali pa si ljudje vzamejo čas brez interneta, da se posvetijo otrokom, družini in prijateljem – brez telefona v roki. Ohranja se trajno povpraševanje po stvareh, ki zdaj veljajo za analogne, čeprav obstajajo v digitalni različici: knjige, glasba, ustvarjena brez računalnikov, vinilne plošče, papir, pisala in drugo. Znano je, da številni visoki vodstveni delavci občasno razglasijo t. i. e-poštni bankrot. To pomeni, da izbrišejo vso e-pošto v svojem elektronskem nabiralniku ali celo zaprejo svoj račun, da si opomorejo od poplave elektronskih sporočil. EESO meni, da so za uspeh in splošno sprejemljivost digitalnega prehoda potrebne tudi tovrstne protiuteži, in opozarja pred pretiranimi pritiski po nadomestitvi analogne tehnike.

4.3   Odgovornost

Izraz odločanje brez človeka (angl. man-out-of-the-loop) se nanaša na popolno avtomatizacijo, kjer se sistem odloča brez človekovega posredovanja. Primeri vključujejo sisteme znanj, ki postavljajo medicinske diagnoze na podlagi velike količine informacij, ali vojaške robote, ki z uporabo informacij iz različnih virov odločajo o življenju in smrti. Ključno in pogosto vprašanje je, v kolikšni meri je etično še sprejemljivo, da se odločanje (skupaj z moralnimi vidiki) prenaša na sisteme, ki temeljijo na umetni inteligenci. EESO je o tem že podal jasno mnenje (6): pojma „odgovornost“in „morala“sta povezana izključno z ljudmi, saj nekaterih umskih ali osebnostnih značilnosti ni mogoče pripisati robotom. Avtomatizirani sistemi morajo ne glede na svojo kompleksnost delovati v skladu z načelom nadzora v rokah človeka. Samo ljudje lahko sprejemajo končne odločitve in prevzemajo odgovornost zanje.

4.4   Varnost in potrošniki

4.4.1

Naša stanovanja zaradi priljubljenih novih naprav postajajo pametnejša, a tudi bolj ranljiva. Če je z internetom povezanih več naprav – pametni televizorji, spletne kamere, igralne konzole, pametne ure – je bistveno, da imamo za domače omrežje dober obrambni načrt. Pametne ure in druge nosljive naprave so podaljšek pametnega telefona in omogočajo takojšen dostop do zmogljivih aplikacij, e-pošte, besedilnih sporočil in spleta. Poleg pridobivanja informacij, ki so dragocene za hekerje, omogočajo tudi prevzem nadzora nad pametnimi napravami. Raziskovalci s področja varnosti so dokazali, kako preprosto je vdreti v lutko Cayla in da lahko hekerji vdrejo celo v inzulinsko črpalko ali vohunijo za uporabnikom pametne ure. Potrošniki se morajo zavedati teh tveganj. EESO poziva EU, naj pregleda sedanje varnostne predpise ter pripravi oziroma prilagodi stroga varnostna pravila za nove tehnologije, ki šele nastajajo, da bi zaščitili državljane in njihove domove.

4.4.2

Uporaba biometričnih podatkov (prepoznavanje obraza, prstni odtisi, odčitavanje šarenice) je odlična, če sistem dobro deluje. Pri osebah, ki jih sistem nepravilno opredeli kot sumljive, pa je napake pogosto zelo težko popraviti. Uporaba biometričnih podatkov lahko s samodejno uvrstitvijo osebe v kategorijo, kot so teroristi, zločinci ali nezanesljive osebe, povzroči napačne razvrstitve in stigmatizacijo. To lahko pripelje do odprave domneve nedolžnosti. Zdi se tudi, da biometričnih podatkov ni mogoče uporabiti za vsakogar. Na primer, 2 % prstnih odtisov ljudi ni mogoče „prečitati“, ker gre za starejše, ker opravljajo določene poklice ali zaradi zdravljenja s kemoterapijo. Digitalni sistemi, ki jih uporablja naša družba, morajo biti zasnovani tako, da ne izključujejo in ne diskriminirajo oseb, ki ne izpolnjujejo nekih standardnih meril. Sistemi, ki posameznike samodejno razvrščajo med sumljive, nikakor ne bi smeli delovati brez tesnega sodelovanja s človekom in temeljitega preverjanja.

4.4.3

Velika težava je identitetna prevara. Gre za namerno pridobitev, polastitev, imetje ali ustvarjanje lažnih identifikatorjev, čemur sledi nezakonito dejanje oziroma namera storiti takšno dejanje. Družba potrebuje zadostno pravno podporo za zaščito žrtev takšnih identitetnih prevar.

4.5   Človekovo dostojanstvo

4.5.1

Uporaba robotike v zdravstvu je zaskrbljujoča. Roboti so naprave, ki ne morejo posnemati sočutja in vzajemnosti v medčloveških odnosih zdravstvene nege. Roboti za nego bi se morali torej uporabljati le za negovalne naloge, ki ne zahtevajo čustvene, intimne ali osebne vpletenosti. Če se roboti uporabljajo zunaj nekih okvirnih pogojev, lahko ogrožajo človekovo dostojanstvo.

4.6   Zasebnost

4.6.1

Tehnologija prepoznavanja obraza primerja bistvene značilnosti posameznikovega obraza z zbirko podatkov, da preveri, ali je oseba v tej zbirki. Uporablja se v policijskih preiskavah in varnostnih kamerah na javnih mestih, njena uporaba pa je zakonsko urejena. Take izjemno občutljive informacije je treba hraniti varno in zanesljivo. Vendar se bo tehnologija prepoznavanja obraza pocenila in bo postala zlahka dostopna vsem. Tako jo bodo lahko uporabljale vse trgovine, podjetja ali celo posamezniki zasebno. To tehnologijo se skuša uporabljati celo za prepoznavanje čustev. Skrbi nas, da se zaradi tehnologije prepoznavanja obraza nazadnje utegne zgoditi, da ne bo več mogoče anonimno hoditi po ulici ali nakupovati. EESO se zavzema za to, da bi imeli ljudje tudi na javnih mestih pravico do zasebnosti. Na splošno mora biti prepoznavanje s kamerami brez vednosti opazovanih oseb prepovedano.

4.6.2

Medtem ko je scenarij velikega brata, po katerem vlada vohuni za vsemi, že dobro znan, vse bolj verjeten postaja scenarij malega brata, po katerem posamezniki ali mala podjetja vohunijo drug za drugim. Pametna očala je na primer mogoče uporabiti za snemanje in pridobivanje podatkov o sogovorniku ali obiskovalcu. Z nadaljnjim razvojem napredne in cenovno dostopne tehnologije se bodo pojavile še druge elektronske naprave za vohunjenje. EESO poudarja, da poleg Splošne uredbe o varstvu podatkov potrebujemo jasna in stroga pravila za zaščito zasebnosti.

4.6.3

Z večjo avtomatizacijo stanovanjskih objektov postaja dom, ki velja za zasebnega, vse bolj pregleden. Ločnica med domom in zunanjim svetom se vse bolj briše, saj stene stanovanja ne varujejo več pred radovednimi pogledi. Naprave za razvedrilo, alarmni sistemi z varnostnimi kamerami in sistemi za centralni nadzor (namizni računalnik, pametni telefon, pametni zvočnik) so ene od številnih vstopnih točk za hekerje. EESO poziva k usklajenim ukrepom EU za obveščanje potrošnikov o teh tveganjih in zagotavljanje podpore za varnostne ukrepe.

4.6.4

Eno od tveganj digitalnih sistemov se nanaša na njihovo zapletenost. Zlasti posamezni potrošnik, ki nima strokovnih digitalnih kompetenc, potrebuje močno podporo. Uporabniški priročniki za digitalno opremo so na primer lahko zelo obsežni. Uporabnika običajno opozarjajo na vprašanja zasebnosti, toda privolitev za uporabo nekaterih podatkov je pogosto dana nevede, ker ljudje ne razumejo priročnika v celoti ali ker pride do tako imenovane prenasičenosti s privolitvami kot posledice številnih privolitev za uporabo podatkov, ki jih morajo uporabniki dati napravam, ki zajemajo podatke. Zato se zastavlja vprašanje, kdo v tem procesu nosi odgovornost. EESO poziva k poenostavitvi in predlaga uvedbo standardnih postopkov na ravni EU ali standardnih svežnjev zasebnosti, ki so vsem zlahka razumljivi.

4.6.5

Vprašanje zasebnosti se zastavlja tudi v zvezi z digitalnimi platformami. Te svojim uporabnikom zlahka sledijo s preprostimi orodji. Zaposleni na platformi Uber so na primer službeno orodje God View uporabljali za sledenje politikom, slavnim osebnostim in drugim, kar je sodišče nato prepovedalo. Ta tehnologija pa še vedno zajema podatke o sledenju in povezavah. EESO je prepričan, da je mogoče zasebnost zagotoviti samo z dodatnimi ukrepi, in sicer tako, da se dostop do občutljivih podatkov omeji le na omejeno število oseb s certifikatom. Takšne varnostne ukrepe je treba razvijati v skladu z najvišjimi in najbolj zaupanja vrednimi standardi, vključno z rednim preverjanjem, ki ga izvajajo neodvisni organi EU.

4.7   Delo v prihodnosti

4.7.1

Delo bo v digitalni dobi ostalo glavni vir dohodka. Zaposljivost z vidika delodajalca in zmožnost delati z vidika delavca sta pri digitalni preobrazbi dve plati iste medalje. Kakor se lahko delavci prilagodijo novim nalogam, se lahko tudi delo z digitalno tehnologijo prilagodi posameznim delovnim zahtevam. Z brisanjem ločnice med delom za zaslužek in delom v zasebne namene se zlasti socialni partnerji soočajo z izzivom, kako poiskati in določiti nova merila za ugotavljanje delovne uspešnosti posameznika na pravičen način. Z vključitvijo delavcev prek informiranja, posvetovanja in sodelovanja se je mogoče pripraviti na digitalne spremembe. Pri digitalni preobrazbi ostajajo socialna varnost, javne storitve splošnega pomena in zagotavljanje okolju prijaznih virov preživetja nujni za družbo dela v prihodnosti.

4.7.2

Na prihodnost dela bodo močno vplivali avtomatizacija in roboti. Sistemi prevoza brez voznika se na primer že vsakodnevno uporabljajo pri prevozu materiala v skladiščih. Roboti lahko človeka nadomestijo tudi pri monotonem, težkem ali nevarnem delu, t. i. kolaborativni roboti nove generacije pa lahko postanejo fizični partnerji delavcev in so še zlasti uporabni za invalide. Današnji roboti opravljajo predvsem fizično delo, toda roboti z umetno inteligenco bodo opravljali tudi intelektualno delo. To bo vplivalo na veliko število poklicev, saj bodo roboti prevzeli nekatere naloge ali celo povsem nadomestili človeške delavce, čemur smo priča v zadnjih desetletjih. Ocenjuje se, da bo zaposlovanje v vseh sektorjih industrije ostalo stabilno do leta 2022. V večjih gospodarskih družbah je celo videti, da je bilo ob prenosu dela s človeka na stroj ustvarjenih dvakrat več delovnih mest in funkcionalnih vlog, kot je bilo ukinjenih. EESO je ta vprašanja obravnaval v številnih mnenjih (7).

4.7.3

Neenak dostop do novih digitalnih tehnologij in vrzel v znanjih in spretnostih sta lahko vir postopnega povečevanja razlik v regionalnem razvoju, ki vpliva na gospodarski, kulturni in posledično družbeni razvoj teh regij. EESO poziva k oceni obsega morebitnih socialnih neenakosti in njihovih možnih učinkov na integriteto EU.

4.7.4

Delavci, ki sodelujejo ali komunicirajo z avtomatiziranimi sistemi ali delajo z veliko količino informacij, lahko naletijo na nekatere težave. Ukvarjati se morajo z zapletenimi informacijsko intenzivnimi nalogami. Za usposabljanje in načrtovanje se na primer uporablja virtualna resničnost, za podporo projektom vzdrževanja pa razširjena resničnost. EESO priporoča, da se pri načrtovanju novih sistemov avtomatizacije v industriji in trgovini vedno uporabijo objektivne znanstvene metode za optimizacijo in oceno interakcije med človekom in strojem.

4.7.5

Delodajalci se na drugi strani spopadajo z izzivom, kako iz široke palete novih tehnologij izbrati primerne digitalne rešitve. Razviti je treba primerne sisteme za tehnološko pomoč v zvezi z dejavnostmi in delovnimi procesi gospodarskih družb. Pred uvedbo novih tehnologij je priporočljivo ugotoviti tudi, kakšne so tehnološke kompetence zaposlenih, in jim po potrebi ponuditi usposabljanje. Ključen dejavnik je tudi sodelovanje zaposlenih pri uvajanju novih tehnologij.

4.7.6

Raziskovalno področje kognitivne ergonomije je v dobi digitalizacije v vzponu. Znanstvene metode kognitivne ergonomije omogočajo objektivno ocenjevanje umskih zahtev pri ravnanju z novimi sistemi za tehnično pomoč. Kognitivna ergonomija pri ocenjevanju uporabniških vmesnikov združuje različne raziskovalne discipline, kot sta psihologija in ergonomija. Njen cilj so optimalna zasnova delovnih mest in razmere, ki koristijo tako zaposlenim kot delodajalcem. V takšnih razmerah zaposleni dosegajo optimalno raven zadovoljstva na delovnem mestu, dobrega počutja in zdravja ter gospodarski družbi zagotavljajo optimalno dolgoročno uspešnost in produktivnost. EESO priporoča, da takšne metode ocenjevanja postanejo standardne, saj koristijo tako zaposlenim kot podjetjem. Digitalno preobrazbo bi bilo treba spremljati z obsežnimi in v delo usmerjenimi raziskavami o digitalizaciji kot načinu za zagotavljanje dostojnega dela, ki bi se financirale iz evropskih sredstev. EESO meni, da bo digitalizacija dolgoročno uspešna le, če bo zasnova sistemov industrije 4.0 učinkovita in prijazna do zaposlenih.

V Bruslju, 20. februarja 2019

Predsednik

sEvropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER


(1)  UL C 62, 15.2.2019, str. 292.

(2)  UL C 434, 15.12.2017, str. 30; UL C 434, 15.12.2017, str. 36; UL C 237, 6.7.2018, str. 8; UL C 367, 10.10.2018, str. 15.

(3)  UL C 288, 31.8.2017, str. 1.

(4)  UL C 62, 15.2.2019, str. 274.

(5)  Posebna raziskava Eurobarometer 460, ki jo je opravila agencija TNS opinion & social, marec 2017.

(6)  UL C 288, 31.8.2017, str. 1.

(7)  UL C 434, 15.12.2017, str. 30; UL C 434, 15.12.2017, str. 36; UL C 237, 6.7.2018, str. 8; UL C 367, 10.10.2018, str. 15.


Top