Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018IR3908

Mnenje Evropskega odbora regij – Boj proti dezinformacijam na spletu: evropski pristop

COR 2018/03908

OJ C 168, 16.5.2019, p. 15–20 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

16.5.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 168/15


Mnenje Evropskega odbora regij – Boj proti dezinformacijam na spletu: evropski pristop

(2019/C 168/04)

Poročevalec:

Olgierd GEBLEWICZ (PL/EPP), predsednik Zahodnopomorjanskega vojvodstva

Referenčni dokument:

COM(2018) 236 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Ugotovitve

1.

ugotavlja, da se je globalno medijsko okolje v zadnjih letih temeljito in hitro spremenilo. Vpliva teh sprememb na družbeno in politično življenje ni mogoče preceniti; t. i. družbeni mediji, torej platforme, kot so Facebook, Twitter, WhatsApp, YouTube in Instagram, ki so v nekaj letih spremenile način razširjanja informacij in mnenj, postajajo vse pomembnejše kot glavni način komuniciranja med ljudmi, medtem pa se vpliv in avtoriteta tradicionalnih medijev in njihova vloga oblikovalca mnenj zmanjšujeta;

2.

poudarja, da se bo v bližnji prihodnosti velika večina informacij posredovala preko spleta in da bodo družbeni mediji lahko postali glavni posrednik teh informacij za državljane, zlasti v zahodnih državah: že danes več kot polovica Evropejcev uporablja družbena omrežja vsak dan oziroma dva- do trikrat na teden;

3.

ugotavlja, da je glavna značilnost družbenih medijev to, da ponujajo možnost komuniciranja „vseh z vsemi“(„many to many“), kakršne doslej še ni bilo in ki je drugi mediji ne omogočajo: vsak uporabnik poljubne platforme lahko s svojimi sporočili, vsaj potencialno, doseže vsakega od preostalih milijonov uporabnikov, in to brez kakršne koli redakcije. To ima tako pozitivne kot negativne posledice;

4.

ugotavlja, da imajo družbeni mediji še eno značilnost, in sicer da v tradicionalnih medijih – tisku, radiu in televiziji – jasno opredeljena skupina ustvarjalcev (novinarjev, redaktorjev in administratorjev) odloča o tem, kaj bo objavljeno. Ta skupina ljudi je za svoje odločitve na takšen ali drugačen način neposredno odgovorna. Pri družbenih medijih je to pogosto neprimerno težje, saj je na primer najprej treba odkriti avtorje in kanale za razširjanje vsebin. Poleg tega družbeni mediji omogočajo hitro „viralno“širjenje neresničnih informacij širokemu občinstvu;

5.

poudarja, da je vzrok za zgoraj omenjeno pomanjkanje odgovornosti, ki je značilno za družbene medije, treba iskati v veljavnih predpisih, pa tudi v anonimnosti množic, ki jo tolerirajo vse družbene platforme;

6.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je kombinacija množičnosti, pomanjkanja odgovornosti in anonimnosti v družbenih medijih privedla do tega, da so praksa, načela, pravna jamstva in navade, ki naj bi doslej zagotavljali zanesljivost posredovanih informacij, omajani;

7.

s posebno zaskrbljenostjo ugotavlja, da so družbeni mediji postali instrument, ki ga tako notranji kot zunanji akterji izkoriščajo za posredovanje dezinformacij ter za politično, gospodarsko in družbeno manipulacijo. Obseg trenutne manipulacije v družbenih medijih je težko oceniti: razpoložljive znanstvene raziskave kažejo, da so samo v letu 2018 v 48 državah v družbenih medijih potekale organizirane manipulativne in dezinformacijske kampanje, različne politične sile (stranke, vlade ipd.) po celem svetu pa so za psihološko vplivanje na javno mnenje in njegovo manipulacijo v družbenih medijih porabile več kot pol milijarde dolarjev;

8.

poleg tega poudarja, da se dezinformacije pogosto uporabljajo za razširjanje mnenj, ki so nezdružljiva z „nedeljivimi in univerzalnimi vrednotami človekovega dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti“, zapisanimi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

9.

poudarja, da so dezinformacijske kampanje še toliko uspešnejše zaradi možnosti dostopa do podrobnih osebnih podatkov uporabnikov družbenih medijev, ki so bili pridobljeni ali kupljeni pri družbenih medijih ter se lahko uporabijo za personalizacijo posredovanih dezinformacij, s čimer se poveča njihov učinek;

10.

opozarja, da sedanji mehanizmi delovanja družbenih medijev bolj kot mehanizmi drugih informacijskih kanalov spodbujajo širjenje laži: nekatere znanstvene raziskave kažejo, da je možnost, da bodo lažno novico, objavljeno na Twitterju, njegovi uporabniki posredovali naprej (retweet), za 70 % večja od možnosti, da se bo to zgodilo v primeru resnične novice;

11.

opozarja tudi, da so opravljene raziskave razkrile še en zaskrbljujoč pojav: uporabniki družbenih medijev načeloma težko ocenijo utemeljenost in zanesljivost informacij, ki jih posredujejo ti mediji;

12.

je zaskrbljen glede stanja pripravljenosti Evropske unije in njenih držav članic za preprečevanje novega vala dezinformacij, ki bi ga lahko sprožila umetna inteligenca. Dezinformacije že veljajo za enega najbolj grozečih načinov prihodnjega vojskovanja;

13.

se strinja z Evropskim parlamentom (1) glede pomena, ki ga ima za EU in države članice sodelovanje s ponudniki družbenih medijev v boju proti propagandi, ki se širi po teh medijih ter bi lahko ogrozila socialno kohezijo naših ozemelj in vodila v radikalizacijo državljanov, zlasti mladih;

14.

z zadovoljstvom sledi dosedanji razpravi o t. i. lažnih novicah (dezinformacijah), ki poteka na evropski ravni. Sporočilo Evropske komisije z naslovom Boj proti dezinformacijam na spletu: evropski pristop, je ključna oporna točka za sedanjo razpravo o tem, kako se boriti zoper dezinformacije na spletu;

15.

poudarja, da Komisija v sporočilu opredeljuje štiri glavne elemente strategije za boj proti dezinformacijam na spletu:

povečanje preglednosti (seznanjenost z viri dezinformacij, s tem, kako se razširjajo in komu so namenjene ter kdo financira njihovo ustvarjanje in razširjanje),

podpora raznolikosti virov informacij, zlasti takšnih visoke kakovosti, ki jih zagotavlja kakovostno novinarstvo in ki državljane spodbujajo k oblikovanju lastnega kritičnega mnenja,

priprava sistema za ocenjevanje zanesljivosti virov informacij,

izvajanje programov za izobraževanje državljanov,

16.

se z zanimanjem seznanja s poročilom strokovne skupine na visoki ravni za lažne novice in dezinformacije na spletu, ki jo je imenovala Komisija. Poročilo je treba obravnavati kot bistveno dopolnitev sporočila Komisije. Strokovna skupina je opredelila področja, na katerih so dosedanji ukrepi spodleteli, npr. v zvezi z nepreglednostjo delovanja algoritmov, ki jih uporabljajo družbene platforme za to, da določijo pomen vsebin in vrstni red, po katerem jih bodo posredovale uporabnikom;

17.

opozarja na koristno delo posebne projektne skupine StratCom East, ki deluje v okviru Evropske službe za zunanje delovanje in katere glavna naloga je odkrivanje ruske propagande in dezinformacijskih kampanj;

18.

opozarja tudi na razpravo o dezinformacijah na spletu, ki je potekala v Evropskem parlamentu: čeprav Parlament (zaradi različnih stališč političnih skupin) ni sprejel skupnega stališča glede načina boja proti dezinformacijam, pa je bilo med razpravo zlasti poudarjeno, da bi morali biti resnično zaskrbljeni zaradi vpliva ruske propagande na javno mnenje v državah članicah EU;

Prednostne naloge

19.

poudarja, da Listina EU o temeljnih pravicah vsakemu državljanu evropske skupnosti zagotavlja svobodo izražanja, ki vključuje tudi pravico do lastnega mnenja ter do prejemanja in posredovanja informacij in zamisli brez vmešavanja javnih organov in ne glede na državne meje. Cilj ukrepov evropskih institucij mora biti učinkovito uveljavljanje pravice do informiranosti;

20.

opozarja, da dezinformacije ogrožajo vse ravni demokratične družbe in institucij. Ciljno razširjanje lažnih informacij na spletu lahko destruktivno vpliva tako na lokalne skupnosti (in politične procese, med njimi evropske, nacionalne ter lokalne in regionalne volitve) kot tudi na celotne države. Boj proti dezinformacijam mora biti prednostna naloga evropskih institucij in družbenih medijev pred evropskimi volitvami, da bi zagotovili, da bodo svobodne in poštene;

21.

poleg tega ugotavlja, da dezinformacije na veliko načinov škodijo družbi: ne le, da se zaradi njih politične odločitve sprejemajo na podlagi napačnih predpostavk, sprožijo lahko tudi sovraštvo in agresijo, državljanom pa povzročijo (materialno) škodo ter ogrozijo zdravje in življenje. Dolgoročno bodo dezinformacije spodkopale zaupanje državljanov v vse vire informacij ter institucije, organe in demokracijo;

22.

poleg tega poudarja, da boj zoper dezinformacije na spletu ne sme potekati v škodo svobode izražanja ali pravice do varstva osebnih podatkov – ta mora ves čas ostati neodtujljiva last posameznih uporabnikov, ki edini lahko odobrijo, prekličejo in spremenijo dostop do vseh ali dela podatkov –, in drugih temeljnih evropskih vrednot. Kakršna koli vrsta cenzure je nesprejemljiva. Sprejete rešitve morajo biti sorazmerne;

23.

ugotavlja, da si glavni akterji na trgu družbenih medijev ob podpori evropskih institucij trenutno prizadevajo za boj proti dezinformacijam predvsem s „samoregulacijo“ žbenih platform in njihovega prostovoljnega sodelovanja z zunanjimi ustanovami (npr. organizacijami za preverjanje dejstev) in državnimi organi. Družbeni mediji si morajo bolj prizadevati za boj proti lažnim novicam, kar vključuje tudi označevanje takšnih novic, preverjanje dejstev in ukrepe za zapiranje lažnih računov, ter namenjati zadostna sredstva za spremljanje pretoka informacij v različnih jezikih v vseh državah članicah EU. Poleg tega bi morale platforme družbenih medijev, kot so Facebook, Twitter, Instagram ali Youtube, okrepiti pojem „preverjenih računov“ , da bi jih šteli med zanesljive in etične vire;

24.

opozarja, da bo morebiti, če se bodo zdaj sprejeti ukrepi izkazali za nezadostne (npr. prostovoljni kodeks dobre prakse za boj proti dezinformacijam, ki so ga leta 2018 sprejeli Facebook, Twitter in druge platforme) in se bo problem dezinformacij zaostroval, nujno uporabiti pravne instrumente, ki bodo akterje, odgovorne za družbene medije, prisilili k ustreznemu ukrepanju;

Vloga lokalnih in regionalnih oblasti v boju proti dezinformacijam

25.

opozarja, da lahko dezinformacije zaradi vpliva na – med drugim – lokalne politične in družbene procese vplivajo tudi na organizacijo življenja lokalne skupnosti in posledično torej na kakovost življenja državljanov;

26.

poudarja, da je Odbor regij kot predstavnik lokalnih in regionalnih oblasti Evropske unije, določen s Pogodbo, v zelo dobrem položaju za sodelovanje v razpravi o nevarnostih dezinformacij ter za uvajanje in usklajevanje ukrepov evropskih lokalnih in regionalnih oblasti za boj proti temu pojavu. To je v skladu s splošno sprejetim načelom, da mora v boju proti dezinformacijam sodelovati veliko različnih institucij;

27.

opozarja na tri temeljna področja, na katerih lahko Odbor regij ter lokalne in regionalne oblasti dajejo pobude in učinkovito podprejo prizadevanja za boj proti dezinformacijam na spletu: državljanska vzgoja, podpora nevladnim organizacijam in civilni družbi ter spodbujanje etičnih lokalnih medijev;

Državljanska vzgoja

28.

se strinja z ugotovitvami, med drugim iz poročila strokovne skupine na visoki ravni za lažne novice in dezinformacije na spletu, da sta izobraževanje in učenje državljanov glede odgovorne in ozaveščene uporabe internetnih medijev, zlasti družbenih medijev, najboljši dolgoročni način za boj proti dezinformacijam;

29.

se z zanimanjem seznanja s predlogom Evropske komisije za novi program za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 in hkrati poziva Evropski parlament, naj predlaga, da se v Evropski socialni sklad za obdobje 2021–2027 kot prednostna naloga vključi vzpostavitev ozaveščene družbe, ki se zna upreti propagandi in ima kompetence, potrebne za preverjanje informacij, ki se širijo po spletu;

30.

opozarja, da so lokalne in regionalne oblasti kot raven, ki je najbliže državljanom in ki je pogosto odgovorna za organizacijo osnovnega in srednješolskega izobraževanja, v najboljšem položaju za uvajanje izobraževalnih programov, ki udeležence učijo odgovorne uporabe spletnih virov informacij ter sposobnosti razlikovanja med zanesljivimi in nezanesljivimi viri;

31.

lokalne in regionalne oblasti spodbuja, naj sprejemajo lastne ukrepe za zagotovitev, da bo učenje pravilnega ravnanja z internetnimi mediji del šolskih programov v vseh šolah, od osnovne naprej;

32.

v zvezi s tem poudarja, da morajo biti izobraževalni programi oblikovani tako, da jih je lahko spreminjati in dopolnjevati ter s tem upoštevati nenehno spreminjajočo se naravo spletnih medijev, zlasti družbenih;

33.

opozarja tudi, da je treba pri učenju o ozaveščeni uporabi internetnih medijev upoštevati, da sporočila v družbenih medijih pogosto namenoma delujejo na čustveni ravni, ki je včasih podzavestna. Zato je treba usposabljati učitelje, da bodo sposobni uporabnikom (udeležencem v izobraževalnih programih) dati na voljo orodja, prilagojena njihovi starosti in stopnji izobrazbe, s katerimi se bodo znali izogniti čustveni pasti, pa tudi pasti t. i. kognitivne pristranskosti, pri kateri se kot resnične dojemajo le tiste informacije in mnenja, ki potrjujejo lastna, že obstoječa;

34.

ugotavlja, da bi morala biti izobraževanje in razvoj orodij za učitelje predpogoj, glede na to, kako težko je poučevati čustveno inteligenco in kritično razmišljanje. Na splošno se profesorji niso usposabljali za to in ni nujno, da se zavedajo ne le njunega pomena, temveč celo njunega obstoja. Zaradi težavnosti poučevanja tako globokih spretnosti, če ju učitelj nima, bi bilo treba uvesti orodja in procese, ki so v skladu z njunim pomenom, ne le za boj proti dezinformacijam, temveč tudi za razvoj človeka kot državljana in strokovnjaka;

35.

opominja, da je nujno uporabnikom pojasniti, da nekateri družbeni mediji in do neke mere tudi nekateri tradicionalni mediji delujejo tako, da ustvarjajo filtrirne mehurčke ali zaprte celice, v katerih uporabniki dobijo le še stališča in informacije, ki so jim všeč, med drugim tudi napačne, popravkov pa ne. Poleg tega se zdi, da mehanizmi družbenih medijev pogosto otežujejo objektiven dialog o različnih mnenjih in pogledih ter soglasje o kompromisih, kar je temelj demokracije;

36.

spodbuja lokalne in regionalne oblasti ter izobraževalne ustanove, naj nenehno ozaveščajo uporabnike, zlasti mlade, da je zaščita pred dezinformacijami na spletu v njihovem absolutnem interesu. Dezinformacije namreč niso omejene le na področji politike in družbe, temveč se ravno tako pogosto pojavljajo na področju trženja – pri finančnih storitvah, v spletni prodaji in pri posredovanju zdravstvenih nasvetov. Pomembne odločitve, sprejete na podlagi dezinformacij, imajo lahko tragične posledice;

37.

izjavlja, da je pripravljen podpreti lokalne in regionalne oblasti pri tej nalogi, med drugim z zbiranjem različnih izkušenj iz vseh držav članic EU ter s spodbuditvijo priprave kodeksov dobre prakse;

Podpora nevladnim organizacijam

38.

poziva lokalne in regionalne oblasti ter družbo, naj oblikujejo okvir za podporo organizacijam tretjega sektorja, ki se ukvarjajo z bojem proti dezinformacijam (npr. s preverjanjem dejstev ali državljansko vzgojo);

39.

poudarja, da je takšna podpora nujna, saj so stroški preverjanja informacij veliko višji kot stroški „ustvarjanja“ žnih informacij. Neodvisne organizacije za preverjanje dejstev in tiste, ki državljane učijo, kako prepoznati laži, morajo imeti na voljo materialno podporo;

40.

opozarja, da imajo ravno lokalne in regionalne oblasti najboljše možnosti za zagotavljanje takšne podpore v različnih oblikah, npr. prek razpisov za nepovratna sredstva, s prednostnim oddajanjem prostorov in drugimi oblikami pomoči;

41.

izjavlja, da je pripravljen prevzeti nalogo usklajevanja, da se opredelijo primeri najboljše prakse in olajša izmenjava izkušenj;

Podpora lokalnim medijem

42.

opozarja, da je velik del dezinformacij, ki se širijo po spletu, lokalnega značaja in da imajo lahko mediji na lokalni ali regionalni ravni pomembno vlogo pri tem, da jih ovržejo v skladu z ustreznimi protokoli in ob ustrezni podpori. Iz teh in drugih razlogov Odbor regij opozarja na pomen kakovostnih lokalnih in regionalnih medijev, ki vključujejo dinamične lokalne in regionalne medije, med katerimi imajo pomembno vlogo tudi javni zavodi. To je zlasti pomembno v sedanjem času sprememb, ki jih doživljata medijska potrošnja in proizvodnja;

43.

opozarja, da lokalni mediji zaradi svoje raznolikosti predstavljajo poroštvo za politični pluralizem in pluralizem informacij v vseh regijah, zaščita tega pluralizma pa bi morala biti prednostna naloga. Hkrati opozarja, da so lokalni tiskani mediji v mnogih državah članicah EU v težkem položaju; vstop družbenih medijev na trg, s tehničnimi možnostmi, da nagovorijo posameznike in sporočila ciljno usmerijo v posamezne osebe, je spodkopal njihove finančne temelje, ki jih potrebujejo za delovanje in ki so jih jim doslej zagotavljali mali oglasi, hkrati pa se ponekod na politični ravni zavestno poskuša oslabiti pluralizem medijev. Materialno oslabljeni lokalni mediji pa se težje aktivno uprejo širjenju lažem na spletu;

44.

zato poziva k začetku vseevropske razprave o tem, kako podpreti lokalne medije. Razprava se mora osredotočiti na dve neizključujoči se zahtevi: podpora medijem pri razvoju trdnih poslovnih modelov in pomoč, ki jo lahko lokalne in regionalne oblasti (lokalne skupnosti, pa tudi institucije na državni oziroma evropski ravni) namenijo lokalnim medijem, na primer s subvencijami, da se zagotovi zdrav pluralizem mnenj in hkrati spoštujejo načela enotnega trga EU, zlasti pravila o državni pomoči. Poleg tega priporoča lokalnim in regionalnim organom, naj začnejo izvajati začasne ukrepe za podporo lokalnim medijem, da bi ti lahko preživeli.

V Bruslju, 6. februarja 2019

Predsednik

Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ


(1)  Evropski parlament, 2016/2030 (INI).


Top