Mnenje Evropskega odbora regij – Umetna inteligenca za Evropo

(2019/C 168/03)

Poročevalec	Jan TREI (EE/EPP), župan občinskega sveta, Viimsi
Referenčni dokument	Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Umetna inteligenca za Evropo COM(2018) 237 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

1.

pozdravlja sporočilo o umetni inteligenci za Evropo in v celoti podpira cilj, da se oblikuje skupen pristop za pospešitev naložb, pripravo na družbeno-gospodarske spremembe, povečanje pravne varnosti na področju umetne inteligence in oblikovanje etičnih smernic, vendar obžaluje, da je Evropska komisija določila zelo kratko obdobje za posvetovanje o tem osnutku smernic (1);

2.

se strinja z Evropsko komisijo, da je pojav umetne inteligence prinesel neverjetne in epohalne spremembe, in poudarja njen pomen pri povečanju konkurenčnosti, vključevalnosti in trajnostnosti Evropske unije, s čimer prispeva k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja in povečanju kakovosti življenja Evropejcev;

3.

spodbuja EU, naj izkoristi sedanjo priložnost ter postopke in ponavljajoče se naloge avtomatizira s pomočjo strojev in umetne inteligence – ti lahko namreč te naloge izvajajo v veliko večjem obsegu in veliko hitreje, kot to zmore človek. Hkrati svari pred nevarnostmi nenadzorovanega strojnega učenja in avtomatiziranega odločanja, ki spodkopavata človeško razsežnost in dodano vrednost, ki jo prinaša človek;

4.

poudarja, da je umetna inteligenca sprožila preoblikovanje evropskega gospodarstva in družbe ter da se bo ta razvoj nadaljeval, zato se strinja, da je zanjo potreben jasen evropski okvir;

5.

se strinja, da morajo evropski nosilci odločanja zagotoviti, da bo vzpostavljeno okolje za umetno inteligenco in da bodo pripravljene etične smernice za ta ekosistem. Vendar hkrati ugotavlja, da so nujno potrebni zakonodajni predlogi na evropski ravni;

6.

opozarja na skupna prizadevanja (evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih) javnih ter zasebnih akterjev, da bi postopoma povečevali celoten obseg naložb do leta 2020 in tudi pozneje;

7.

poudarja, da je za spodbujanje umetne inteligence izredno pomembna boljša povezanost različnih političnih ukrepov in programov Evropske unije (med drugim Evropskega sklada za strateške naložbe, evropskih strukturnih in investicijskih skladov, programa Obzorje Evropa, digitalna Evropa in Erasmus);

8.

meni, da bi morale lokalne in regionalne oblasti v prihodnjih letih prispevati k ustvarjanju pogojev in ugodnega okolja za povečanje naložb v umetno inteligenco. Te ukrepe je treba usklajevati na nacionalni in evropski ravni, da bi državljanom EU omogočili, da bi bili hkrati ustvarjalci in uporabniki inovacij;

9.

ugotavlja, da mora naložbe v umetno inteligenco spremljati prilagojen pravni okvir, opredelitev njene interakcije z javnimi storitvami in regulativni pristop k uporabi podatkov in njeni uporabi na javnih mestih. Prav tako je nujno usposabljanje splošne javnosti, delavcev, podjetnikov, upravnih organov in mladih generacij;

10.

želi spomniti na zaveze, sprejete s Talinsko deklaracijo o e-upravi (2), in opozarja, da lahko uporaba umetne inteligence v e-upravi po EU poveča učinkovitost in preglednost javnih storitev ter izboljša dostop do njih;

11.

poudarja, da je izredno pomembno povečati naložbe v raziskave za avtomatizacijo industrije s pomočjo umetne inteligence in močno povečati produktivnost v vseh evropskih regijah;

12.

ugotavlja, da mora najvišja politična raven resno obravnavati umetno inteligenco in z njo povezane naložbe v prelomne inovacije, da se zagotovi prispevek k večji konkurenčnosti Evrope in blaginji Evropejcev;

13.

priznava prizadevanja za pospešitev naložb v umetno inteligenco v sedanjem obdobju in tudi v predlogih za prihodnji večletni finančni okvir, vendar je zaskrbljen, da predlagani znesek ne bo dovolj za uresničitev nalog, ki so pred nami, in za odziv na strategije drugih držav po svetu;

14.

izraža obžalovanje, da načrtovana strategija za države članice ni zavezujoča, čeprav je umetna inteligenca zelo pomembna za gospodarsko rast. Če se želi Evropa resno ukvarjati z umetno inteligenco, potrebuje resnično politično in finančno zavezanost na več ravneh;

15.

zlasti poudarja, da je treba različne politične ukrepe in programe EU (npr. Evropski sklad za strateške naložbe, evropske strukturne in investicijske sklade, program Obzorje Evropa, digitalna Evropa, Erasmus) bolje medsebojno povezati, da bi se dosegel napredek na področju umetne inteligence, in v ta namen poziva k jasni viziji;

16.

poudarja, da je treba razviti prožnejše mehanizme za uporabo umetne inteligence in financiranje z njo povezanih inovacij, saj se ta panoga bliskovito hitro razvija in dolgotrajni mehanizmi financiranja niso dovolj prožni, da bi bilo mogoče z njimi slediti spremembam;

17.

se strinja, da sta interoperabilnost in čim večji izkoristek digitalnih zmogljivosti – kar velja tudi za umetno inteligenco – temeljnega pomena za javni sektor in področja javnega interesa;

18.

ugotavlja, da so v sporočilu predvidena skupna prizadevanja javnega in zasebnega sektorja, tako na nacionalni kot evropski ravni, da se okrepijo tehnične in industrijske zmogljivosti EU ter spodbudi uporaba umetne inteligence v vseh gospodarskih panogah;

19.

opozarja, da javna uprava na lokalni in regionalni ravni ni vključena v predvidene ukrepe, in meni, da ti vladni in upravni ravni ne smeta biti prezrti, saj imata na svojem območju pomembno vlogo pri naložbah v umetno inteligenco ter pri spodbujanju naložb in ekosistemov umetne inteligence;

20.

v zvezi s tem poudarja, da je treba mednarodno sodelovanje okrepiti s strategijami pametne specializacije. To pomeni sodelovanje znotraj regij in med njimi na podlagi postopkov sodelovanja in odločanja, ki jih izvajajo akterji iz industrije ter s področja raziskav in inovacij. To bo olajšalo inovacije in skupne rešitve na podlagi povpraševanja, ki lahko odprejo vrata umetni inteligenci v javnem in zasebnem sektorju;

21.

glede tega meni, da lahko ustvarjanje regionalnih ekosistemov in inovacijskih vozlišč bistveno prispeva k učinkovitim teritorialnim povezavam ter spodbudi konkurenčnost in kohezijo v EU;

22.

podpira zamisel o vzpostavitvi obsežne platforme več deležnikov, tj. evropskega zavezništva za umetno inteligenco, ki bo obravnavalo vse vidike umetne inteligence, in opozarja, da je treba v to delo vključiti tudi zainteresirane strani z lokalne in regionalne ravni;

23.

se zavzema za spodbujanje sodelovanja med evropskim zavezništvom za umetno inteligenco in Evropskim parlamentom, državami članicami, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Evropskim odborom regij;

24.

pozdravlja načrtovano podporo za vzpostavitev preskusnih in eksperimentalnih infrastruktur, ki bi jih lahko uporabljala podjetja vseh velikosti v vseh regijah;

25.

podpira predlagano vzpostavitev „platforme umetne inteligence na zahtevo“, do katere bo mogoče lažje dostopati preko vozlišč za digitalne inovacije;

26.

meni, da imajo lahko vozlišča za digitalne inovacije odločilno vlogo v izobraževanju in pri razvoju digitalnih spretnosti v zasebnem in javnem sektorju;

27.

ugotavlja, da je namen pobude za digitalizacijo evropske industrije zagotoviti, da bo do leta 2020 v vsaki regiji vzpostavljeno vozlišče za digitalne inovacije. Vendar pa je mnogo regij v že obstoječi mreži teh vozlišč premalo zastopanih;

28.

poziva k hitrim ukrepom za izboljšanje digitalnih spretnosti in znanja državljanov v skladu s potrebami, tako v javnem kot zasebnem sektorju, da se prepreči naraščanje neenakosti med državljani, regijami in gospodarskimi panogami v EU;

29.

poudarja, da je nujno spodbujati javne pilotne projekte v regijah, da se podpre uporaba umetne inteligence v življenjskem okolju prihodnosti (med drugim potrebam prilagojen promet, socialno varstvo, pametna mesta ipd.) ter zato, da bodo državljani lahko sprejeli umetno inteligenco in jo uporabljali v lastno korist;

30.

poudarja, da lahko umetna inteligenca podpira trajnostno rast zaradi ekonomije obsega, vendar pa dejansko ustvarja tudi ogromno dodano vrednost z novim blagom, storitvami in inovacijami, ki jih omogoča;

31.

poudarja, da je treba predvideti možnosti za prekvalifikacijo in finančna sredstva za lokalne in regionalne oblasti, da se bo lahko organiziralo usposabljanje za ljudi na delovnih mestih, ki bodo zaradi umetne inteligence preoblikovana ali odpravljena;

32.

poudarja, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2021–2027 zagotoviti obsežna sredstva za razvoj umetne inteligence (med drugim za program za digitalno Evropo v navedenem obdobju);

33.

poudarja, da povezanost med rastjo mest, tehnologijo, infrastrukturo in kapitalskimi zahtevami prinaša enkratne priložnosti in izzive za mesta in regije, ki zahtevajo upravljanje na več ravneh in naložbe v fizično, digitalno in socialno infrastrukturo; poudarja pomen sodelovanja z zasebnim sektorjem, da se zagotovi ustreznost zakonodaje na tem področju;

34.

poudarja, da umetna inteligenca ni sama po sebi namen in da jo bo treba prilagoditi storitvam e-uprave in javnim storitvam;

35.

meni, da je pri razvoju umetne inteligence izredno pomembno zaščititi zasebnost in pravice posameznika;

36.

poudarja pomen umetne inteligence in povezave s tehnologijami razširjene resničnosti (XR), navidezne resničnosti (VR), obogatene resničnosti (AR) ter 3D in robotiko, ki bodo tvorile novo podlago za globalno gospodarstvo, gospodarstvo platform in platforme za učenje. S tem se lahko pomaga zagotoviti enakopraven dostop do različnih izobraževalnih in kulturnih vsebin ter ustvarijo inovativne platforme za prenos znanja za prekvalifikacijo delavcev;

37.

meni, da je razvoj zmogljivosti, povezanih z umetno inteligenco, ključno gonilo za digitalno preobrazbo industrije in tudi javnega sektorja;

38.

poudarja, da mora Unija za uspešno vzpostavitev digitalne Evrope digitalni dobi prilagoditi zlasti trge dela ter sisteme izobraževanja in usposabljanja. Napredne digitalne tehnologije, kot so visokozmogljivo računalništvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca, so zdaj dovolj zrele, da bi lahko zapustile raziskovalne prostore ter da bi se jih lahko izvajalo, uporabljalo in naprej razvijalo na ravni EU.

---

(1)  https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/draft-ethics-guidelines-trustworthy-ai

(2)  Talinska deklaracija o e-upravi je bila podpisana na ministrskem srečanju 6. oktobra 2017 med estonskim predsedovanjem Svetu EU.