Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

(COM(2018) 380 final)

(2019/C 110/16)

Poročevalec:	Vladimír NOVOTNÝ
Soporočevalec:	Pierre GENDRE

Zaprosilo	Evropski parlament, 11. 6. 2018 Svet, 22. 6. 2018
Pravna podlaga	tretji odstavek člena 175 in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)
Datum sprejetja mnenja komisije CCMI	22. 11. 2018
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	12. 12. 2018
Plenarno zasedanje št.	539
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	201/1/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO odobrava predlog Komisije, ki bo omogočil nadaljevanje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) tudi po 31. decembru 2020. Priporoča, da se na področju uporabe ESPG, ki je bilo poleg odpustov zaradi hudih gospodarskih motenj razširjeno na odpuščanje zaradi novih svetovnih finančnih in gospodarskih kriz, upoštevajo bistvene spremembe na področju zaposlovanja, ki jih prinašajo razvoj digitalizacije in umetne inteligence, prehod na brezogljično gospodarstvo in morebitne posledice upada svetovne trgovine. ESPG bi tako moral postati stalen instrument za ublažitev negativnih vplivov izzivov 21. stoletja na trg dela.

1.2

Odbor opaža nejasnosti glede vloge različnih evropskih skladov, zato priporoča, naj se vse zainteresirane strani na jasen in preprost način obveščajo o področju uporabe njihovih ukrepov in o možnem dopolnjevanju. Opozarja, da ESPG ni namenjen za to, da bi nadomestil nacionalne pravne določbe ali določbe, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb, lahko pa jih po potrebi dopolnjuje.

1.3

Vlade držav članic poziva, naj v sodelovanju s Komisijo razvijejo mehanizme na državni ravni in okrepijo zmogljivosti upravnih struktur, da se olajša in poenostavi priprava vlog malih in srednjih podjetij za intervencije iz sredstev ESPG ter pomoč delavcem, ki jih je prizadela izguba delovnega mesta.

1.4

EESO znova poziva k vključitvi socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe v postopek vlaganja vlog za finančno pomoč iz ESPG že od samega začetka postopka in nato v vseh fazah obdelave vlog, in sicer tako na ravni podjetij, regij, držav članic in EU.

1.5

Odbor podpira predlog Komisije, da bi morali presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, imeti enak dostop do ESPG ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja.

1.6

Države članice in institucije Unije, udeležene pri odločanju o ESPG, poziva, naj naredijo vse, kar je mogoče, da bi skrajšale obravnavo in poenostavile postopke ter tako zagotovile nemoteno in hitro sprejemanje sklepov o uporabi sredstev ESPG.

1.7

Države članice opozarja, naj bodo posebej pozorne na prikrajšane kategorije, vključno z mladimi in starejšimi brezposelnimi ter osebami na pragu revščine, saj se te skupine srečujejo s posebnimi težavami pri iskanju stabilne zaposlitve.

1.8

Opozarja zlasti, da bi morala biti finančna pomoč v interesu prejemnikov na voljo čim hitreje in učinkoviteje.

2.   Ozadje mnenja, vključno z obravnavanim zakonodajnim predlogom

2.1   Nastanek in razvoj Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

2.1.1

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (1) za večletni finančni okvir 2007–2013 z namenom olajšati vrnitev delavcev v zaposlitev na področjih, v sektorjih, na območjih ali trgih dela, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. ESPG zagotavlja pomoč ljudem, vendar ni namenjen za pomoč podjetjem, ki so se znašla v težavah.

2.1.2

Vzporedno z razvojem finančne in gospodarske krize je Komisija leta 2008 izvedla revizijo ESPG, da bi se z veljavnostjo od 1. maja 2009 do 30. decembra 2011 razširilo njegovo področje uporabe in povišala stopnja sofinanciranja s 50 % na 65 %, s tem pa zmanjšalo breme za države članice.

2.1.3

Področje uporabe ESPG je bilo leta 2009 razširjeno še na delavce, ki so zaposlitev izgubili neposredno zaradi svetovne gospodarske in finančne krize.

2.1.4

Za večletni finančni okvir 2014–2020 je bilo področje uporabe ESPG razširjeno z Uredbo (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Z razširitvijo so bili poleg odpustov zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovni trgovini vključeni tudi odpusti zaradi novih svetovnih finančnih in gospodarskih kriz.

2.1.5

Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 skupno razglasili evropski steber socialnih pravic, katerega načela bodo splošni okvir Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji.

2.2   Novi predlog ESPG za obdobje po letu 2020

2.2.1

Osnovni cilj novega predloga je zagotoviti, da ESPG nadaljuje svoje delo tudi po 31. decembru 2020, brez omejitve trajanja, saj gre za poseben instrument, ki je zunaj proračunskih zgornjih mej večletnega finančnega okvira.

2.2.2

ESPG lahko pomoč zagotavlja tudi v primeru nepričakovanih kriz, ki povzročijo resne motnje v lokalnem, regionalnem ali nacionalnem gospodarstvu in lahko na primer vključujejo večjo recesijo pri pomembnih trgovinskih partnerjih ali kolaps finančnega sistema.

2.2.3

Pomoč iz ESPG je na voljo delavcem neodvisno od njihove pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Vanjo se lahko vključijo ne le delavci s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas, temveč tudi tisti s pogodbami za določen čas, delavci, zaposleni prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, ter lastniki-menedžerji mikropodjetij in samozaposleni.

2.2.4

Vloga za pomoč iz ESPG za delavce se lahko vloži takrat, ko število presežnih delavcev doseže najnižji prag. Prag 250 presežnih delavcev je nižji kot prag v programskem obdobju 2014–2020. V mnogih državah članicah je namreč večina delavcev zaposlena v malih in srednjih podjetjih.

2.2.5

ESPG se osredotoča na aktivne ukrepe na trgu dela, katerih namen je hitra ponovna vključitev odpuščenih delavcev v redno zaposlitev, ne more pa prispevati k financiranju pasivnih ukrepov. Pomoč je mogoča samo, če je zasnovana kot spodbuda za lajšanje udeležbe presežnih delavcev v ukrepih aktivne politike trga dela; delež pomoči v usklajenem svežnju aktivnih ukrepov na trgu dela je omejen.

2.2.6

Države članice zaprosijo za sredstva iz sklada samo v primeru dejanskih izrednih razmer. ESPG ne more nadomestiti ukrepov, ki jih že krijejo skladi in programi Unije, vključeni v večletni finančni okvir, prav tako ne more nadomestiti nacionalnih ukrepov ali ukrepov, za katere so v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami odgovorna podjetja, ki odpuščajo.

2.2.7

Vloga za pomoč naj bi se vložila, kadar ima veliko prestrukturiranje znaten učinek na lokalno ali regionalno gospodarstvo.

2.2.8

Naknadno oceno obstoječe uredbe je treba izvesti do 31. decembra 2021.

3.   Splošne pripombe

3.1

EESO odobrava predlog Komisije, ki bo omogočil nadaljevanje ESPG tudi po 31. decembru 2020. V preteklosti je sprejel številna mnenja na to temo, v katerih izrazil podporo ESPG in ki so še vedno aktualna (3) (4) (5) (6).

3.2

Odbor poudarja nenehni pomen ESPG, saj gre za prilagodljiv sklad in ponuja pomoč delavcem, ki izgubijo zaposlitev zaradi obsežnih prestrukturiranj, in jim pomaga čim prej najti drugo zaposlitev. Ob tem priporoča, naj se upošteva položaj zaposlenih, ki se jim bo trajno skrajšal delovni čas brez nadomestila za znižanje plače.

3.3

Meni, da bi bilo koristno zbirati podrobnejše podatke spremljanja, zlasti v zvezi s kategorijami delavcev, delovnimi izkušnjami in izobrazbo, njihovim zaposlitvenim statusom in vrsto zaposlitve. Ker naj bi to pomenilo zapletene upravne postopke in dodatno breme, kot nadomestno možnost podpira zbiranje takih informacij prek spletnih vprašalnikov za prejemnike pomoči, kot predlaga Komisija.

3.4

Odbor podpira predlog Komisije, da bi morali presežni delavci in samozaposlene osebe, ki so prenehale opravljati dejavnost, imeti enak dostop do ESPG ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja.

3.5

Po njegovem mnenju bi morali biti finančni prispevki iz sklada usmerjeni predvsem v aktivne ukrepe na trgu dela, s ciljem da se prejemniki pomoči čim prej znova vključijo v trajno zaposlitev; spodbujati bi bilo treba tudi poklicno in geografsko mobilnost delavcev, da se jim olajša ta prehod.

3.6

EESO je seznanjen, da je najvišji znesek za obdobje 2021–2027 225 milijonov EUR letno, in meni, da ta obseg sredstev ustreza trenutnim gospodarskim razmeram v Evropski uniji. Poudarja pa, da ta obseg finančnih sredstev morda v primeru nove globlje krize ali v primerih pospešenih tehnoloških sprememb in energetskega prehoda ne bo zadoščal.

3.7

Priporoča, naj se na polovici večletnega finančnega okvira opravi pregled ESPG tako z vidika črpanja finančnih sredstev kot z vidika praga 250 presežnih delavcev, in Komisijo poziva, naj v sodelovanju s proračunskim organom EU pripravi ustrezen popravek financiranja ESPG.

3.8

Komisija bi morala za tak primer razmisliti o povečanju finančnih sredstev na približno milijardo EUR. Ker je ESPG oblikovan kot sklad za nujne primere, je treba poleg tega zagotoviti, da se čim prej izpeljejo postopki odločanja v zvezi s takšnim povečanjem.

3.9

Države članice opozarja, naj bodo posebej pozorne na prikrajšane kategorije, vključno z mladimi in starejšimi brezposelnimi ter osebami na pragu revščine, saj se te skupine srečujejo s posebnimi težavami pri iskanju stabilne zaposlitve.

3.10

Države članice in institucije Unije, udeležene pri odločanju o ESPG bi morale narediti vse, kar je mogoče, da bi skrajšale obravnavo in poenostavile postopke ter tako zagotovile nemoteno in hitro sprejemanje sklepov o uporabi sredstev ESPG. Opozarja zlasti, da bi morala biti finančna pomoč v interesu prejemnikov na voljo čim hitreje in učinkoviteje.

3.11

EESO veseli, da bo evropski steber socialnih pravic splošen okvir smernic za ESPG ter bo Uniji omogočil, da v praksi uresničuje ustrezna načela v primeru velikih prestrukturiranj. Ker je težko opredeliti konkretni dejavnik odpuščanja, priporoča, naj uporaba ESPG v prihodnje temelji predvsem na znatnem učinku prestrukturiranj v povezavi ne le s procesi globalizacije, temveč predvsem z drugimi obsežnejšimi spremembami, kot so razogljičenje, digitalizacija in industrija 4.0 ter z njimi povezanimi tehnološkimi spremembami in prehodom, ter spremembami, ki so posledica raznovrstnih razlogov zaradi velikih selitev ali odpuščanj, finančne ali gospodarske krize. V povezavi s tem izrecno odobrava razširitev področja delovanja ESPG na tveganja na trgu dela, ki jih povzročajo strukturne spremembe zaradi digitalizacije in razvoja na področju razogljičenja.

3.12

Prepričan je, da bi moral biti ESPG bolj usklajen s preostalimi politikami EU ter da bi morale biti podrobneje razčlenjene podrobnosti medsebojnega delovanja ESPG z drugimi skladi in programi (npr. FEAD, ESS, EaSI, Zdravje) in njihovo vzajemno delovanje.

3.13

Ob upoštevanju narave obstoječega imena sklada in njegovih ciljev, ki si med seboj nasprotujejo, in ob zavzemanju za ohranitev angleške kratice „EGF“ EESO predlaga, da se ime „Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji“ spremeni v „Evropski sklad za prilagajanje in globalizacijo“ ali podobno ime, ki bo v skladu s kratico „EGF“.

3.14

Po njegovem mnenju bo dolgoročno primerno, da se področje uporabe ESPG razširi na podporo programov, kot so na državni ravni razviti programi dela s skrajšanim delovnim časom („Kurzarbeit“ ali „short-time“).

4.   Mala in srednja podjetja

4.1

Mala in srednje podjetja zagotavljajo približno 80 % delovnih mest v EU, hkrati pa so v primeru krize ali prehoda najbolj na udaru. Zato Odbor poziva vlade držav članic, naj v sodelovanju s Komisijo razvijejo mehanizme na nacionalni ravni in okrepijo upravne strukture, da bi olajšali in poenostavili pripravo vlog malih in srednjih podjetij za intervencije iz sredstev ESPG ter pomoč delavcem, ki jih je prizadela izguba delovnega mesta.

4.2

EESO podpira predlagano izenačenje zaposlenih in samozaposlenih oseb (člen 7) z izjemo neseštevanja samozaposlenosti in zaposlenosti v primeru prenehanja glavne dejavnosti.

4.3

Strinja se z zaščito lastnikov zelo majhnih podjetij, ki bi utegnili zaradi posledic gospodarske in finančne krize ali tehnoloških sprememb izgubiti delo, in tudi s tem, da bi te osebe lahko prejele podporo iz ESPG. To pa ne bi smelo pomeniti, da je „samozaposlena oseba“ opredeljena kot „oseba, ki zaposluje manj kot deset delavcev“, kot je navedeno v členu 4 predloga uredbe, ki ga je predložila Komisija. Ta opredelitev bi imela v evropski zakonodaji mnogo različnih posledic, saj bi za take označila različne kategorije dela in gospodarske dejavnosti. Odbor poziva Komisijo, naj za cilj zaščite lastnikov zelo majhnih podjetij poišče drugo rešitev.

4.4

Komisiji predlaga, naj v sodelovanju z državami članicami izboljša učinkovitost ESPG prek informacijske kampanje, ki bi vključevala tudi mala in srednja podjetja ter njihovim zaposlenim olajšala dostop do možnosti za dodelitev pomoči, ki jih ponuja ESPG.

4.5

EESO odobrava novo določitev meril pomoči (člen 5) s poudarkom na razmerah v malih in srednje velikih podjetjih, ki zaposlujejo velik del zaposlenih oseb. Ne glede na omejitev 250 zaposlenih pa je pomembno zlasti, da se upošteva pojem skupine ali ozemeljske enote, če več podružnic iz iste skupine, v katerih pride do zaprtja delovnih mest, tega praga ne doseže posamično.

5.   Posebne ugotovitve

5.1

EESO priporoča večjo prožnost pri določanju števila presežnih delavcev in primerov prenehanja dejavnosti (člen 6), upravičencev (člen 7) in upravičenih ukrepov (člen 8), da bi prizadeti delavci pomoč dobili čim prej.

5.2

Prav tako priporoča, da se čim bolj poenostavijo upravni postopki za predložitev vloge (člen 9) in s tem pospeši ves postopek. S poenostavitvijo dokumentov in po potrebi uvedbo tehnične pomoči državam članicam je mogoče povečati obseg ukrepov sklada.

5.3

Odbor je prepričan, da je nujno poenostaviti upravne ukrepe (točka 2 priloge k predlogu uredbe), predvsem pravila o spremljanju in poročanju, sistemih upravljanja in nadzora ter ukrepih za preprečevanje goljufij in nepravilnosti.

5.4

EESO podpira omejitev upravičenosti za pridobitev prispevka iz ESPG, kot je navedeno v členu 8(2)(b) predloga, kjer je pojasnjeno, da ESPG ne sme nadomestiti odgovornosti podjetij, ki izhaja iz nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb. Na splošno to ne bi smelo izključevati tržnih ukrepov, ki temeljijo na kolektivnih pogodbah iz morebitnega področja podpore iz ESPG.

5.5

Odbor pričakuje, da bo Komisija v predvideni naknadni oceni ESPG veliko pozornost namenila analizi vzrokov za neenakomerno črpanje sredstev ESPG v državah članicah EU, predvsem pa vzrokov za majhno črpanje ali celo nečrpanje pomoči ESPG v teh državah: Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Luksemburg, Madžarska, Malta, Slovaška in Združeno kraljestvo.

5.6

EESO znova poziva k vključitvi socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe v postopek vlaganja vlog za finančno pomoč iz ESPG že od samega začetka postopka in nato v vseh fazah obdelave vlog, in sicer tako na ravni podjetij, regij, držav članic in EU. Glede na svoje podrobno poznavanje lokalnih razmer in posebnosti lahko pomembno vlogo igrajo tudi regionalne oblasti in občine.

5.7

Odbor priporoča Komisiji, naj v uredbi natančneje pojasni, da se pojem „zaposleni“ nanaša tudi na zaposlene člane zadrug.

---

(1)  UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

(2)  Uredba (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 855).

(3)  UL C 318, 23.12.2006, str. 38.

(4)  UL C 228, 22.9.2009, str. 141.

(5)  UL C 376, 22.12.2011, str. 92.

(6)  UL C 143, 22.5.2012, str. 17.