EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62017CA0056
Case C-56/17: Judgment of the Court (Second Chamber) of 4 October 2018 (request for a preliminary ruling from the Administrativen sad Sofia-grad — Bulgaria) — Bahtiar Fathi v Predsedatel na Darzhavna agentsia za bezhantsite (Reference for a preliminary ruling — Area of freedom, security and justice — Borders, asylum and immigration — Regulation (EU) No 604/2013 — Article 3 — Determining the Member State responsible for examining an application for international protection made in one of the Member States by a third-country national — Examination of an application for international protection without an express decision on the determination of the Member State responsible for the examination — Directive 2011/95/EU — Articles 9 and 10 — Reasons for persecution based on religion — Evidence — Iranian legislation on apostasy — Directive 2013/32/EU — Article 46(3) — Effective remedy)
Zadeva C-56/17: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 4. oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad – Bolgarija) – Bahtiyar Fathi/Predsedatel na Darzhavna agentsia za bezhantsite (Predhodno odločanje – Območje svobode, varnosti in pravice – Meje, azil in priseljevanje – Uredba (EU) št. 604/2013 – Člen 3 – Določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države – Obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito brez izrecne odločbe o določitvi države članice, odgovorne za obravnavanje – Direktiva 2011/95/EU – Člena 9 in 10 – Razlogi za preganjanje, ki temeljijo na veroizpovedi – Dokaz – Iranska zakonodajo o verskem odpadništvu – Direktiva 2013/32/EU – Člen 46(3) – Učinkovito pravno sredstvo)
Zadeva C-56/17: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 4. oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad – Bolgarija) – Bahtiyar Fathi/Predsedatel na Darzhavna agentsia za bezhantsite (Predhodno odločanje – Območje svobode, varnosti in pravice – Meje, azil in priseljevanje – Uredba (EU) št. 604/2013 – Člen 3 – Določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države – Obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito brez izrecne odločbe o določitvi države članice, odgovorne za obravnavanje – Direktiva 2011/95/EU – Člena 9 in 10 – Razlogi za preganjanje, ki temeljijo na veroizpovedi – Dokaz – Iranska zakonodajo o verskem odpadništvu – Direktiva 2013/32/EU – Člen 46(3) – Učinkovito pravno sredstvo)
OJ C 436, 3.12.2018, p. 7–8
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
3.12.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 436/7 |
Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 4. oktobra 2018 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad – Bolgarija) – Bahtiyar Fathi/Predsedatel na Darzhavna agentsia za bezhantsite
(Zadeva C-56/17) (1)
((Predhodno odločanje - Območje svobode, varnosti in pravice - Meje, azil in priseljevanje - Uredba (EU) št. 604/2013 - Člen 3 - Določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države - Obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito brez izrecne odločbe o določitvi države članice, odgovorne za obravnavanje - Direktiva 2011/95/EU - Člena 9 in 10 - Razlogi za preganjanje, ki temeljijo na veroizpovedi - Dokaz - Iranska zakonodajo o verskem odpadništvu - Direktiva 2013/32/EU - Člen 46(3) - Učinkovito pravno sredstvo))
(2018/C 436/07)
Jezik postopka: bolgarščina
Predložitveno sodišče
Administrativen sad Sofia-grad
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Bahtiyar Fathi
Tožena stranka: Predsedatel na Darzhavna agentsia za bezhantsite
Izrek
|
1. |
Člen 3(1) Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva je treba v položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da organi države članice po vsebini obravnavajo prošnjo za mednarodno zaščito v smislu člena 2(d) te uredbe, ne da bi bili ti organi sprejeli izrecno odločbo, s katero je na podlagi meril iz navedene uredbe ugotovljeno, da je za tako obravnavo odgovorna ta država članica. |
|
2. |
Člen 46(3) Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite je treba v položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, razlagati tako, da pristojnemu sodišču države članice v okviru tožbe, ki jo je prosilec za mednarodno zaščito vložil zoper odločbo, s katero je bilo odločeno, da njegova prošnja za mednarodno zaščito ni utemeljena, ni treba po uradni dolžnosti presoditi, ali so bili merila in mehanizmi za določitev države članice, odgovorne za obravnavo navedene prošnje, kot so določeni z Uredbo št. 604/2013, pravilno uporabljeni. |
|
3. |
Člen 10(1)(b) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite je treba razlagati tako, da prosilcu za mednarodno zaščito, ki se v utemeljitev svoje prošnje sklicuje na tveganje preganjanja iz razlogov, ki temeljijo na veroizpovedi, v podporo svojim trditvam o svojih verskih prepričanjih ni treba podati izjav ali predložiti dokumentov o vseh elementih pojma „veroizpoved“ iz te določbe. Vendar pa mora prosilec te navedbe verodostojno utemeljiti tako, da predloži elemente, ki pristojnemu organu omogočajo, da se prepriča o njihovi resničnosti. |
|
4. |
Člen 9(1) in (2) Direktive 2011/95 je treba razlagati tako, da prepoved ravnanja v nasprotju z državno vero izvorne države prosilca za mednarodno zaščito, za katero je določena smrtna ali zaporna kazen, lahko pomeni „dejanje preganjanja“ v smislu tega člena, če organi te države za kršitev te prepovedi take sankcije v praksi uporabljajo, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče. |