Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52017IR0849

Mnenje Evropskega odbora regij – Koordinacija sistemov socialne varnosti

OJ C 342, 12.10.2017, p. 65–73 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

12.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 342/65


Mnenje Evropskega odbora regij – Koordinacija sistemov socialne varnosti

(2017/C 342/10)

Poročevalka:

Ulrike Hiller (DE/PES), članica senata svobodnega hanzeatskega mesta Bremen

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (besedilo velja za EGP in Švico)

COM(2016) 815 final

I.   PREDLOGI SPREMEMB

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dajatve za dolgotrajno nego doslej niso bile izrecno vključene v področje uporabe Uredbe (ES) št. 883/2004, temveč so se koordinirale kot dajatve za bolezen , kar je povzročalo pravno negotovost tako za nosilce kot tudi za osebe, ki so zahtevale dajatve za dolgotrajno nego . Treba je oblikovati trden in ustrezen pravni okvir za dajatve za dolgotrajno nego znotraj uredbe ter vključiti jasno opredelitev takih dajatev .

Dajatve za dolgotrajno nego doslej niso bile izrecno vključene v področje uporabe Uredbe (ES) št. 883/2004, temveč so se koordinirale kot dajatve za bolezen. Treba je oblikovati trden in ustrezen pravni okvir za dajatve za dolgotrajno nego znotraj uredbe.

Obrazložitev

Okrepljeno usklajevanje dajatev za dolgotrajno nego je dobrodošlo. Poleg tega dajatev za dolgotrajno nego in bolezen ni mogoče jasno in enotno ločevati zaradi različnih pravil držav članic.

Nadaljnje usklajevanje je možno le, če so dajatve za dolgotrajno nego v vseh državah članicah priznane in razvite kot oblika dajatev, ki dopolnjuje dajatve za bolezen. Zato je trenutno bolje prilagoditi člen 34, kot pa uvajati ločeno poglavje o dolgotrajni negi.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Člen 1(3), prvi odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

za uvodno izjavo 5 se vstavi naslednje:

za uvodno izjavo 5 se vstavi naslednje:

„(5a)

Sodišče je presodilo, da imajo države članice pravico, da za ekonomsko neaktivne državljane dostop do dajatev iz socialne varnosti, ki niso socialna pomoč v smislu Direktive 2004/38/ES, v državi članici gostiteljici pogojijo z zakonsko pravico do prebivanja v smislu navedene direktive. Preverjanje zakonske pravice do prebivanja bi bilo treba izvajati v skladu z zahtevo iz Direktive 2004/38/ES. Zato bi bilo treba ekonomsko neaktivne državljane jasno razlikovati od iskalcev zaposlitve, ki jim je pravica do prebivanja podeljena neposredno s členom 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za izboljšanje pravne jasnosti za državljane in nosilce je treba to sodno prakso kodificirati.

„(5a)

Sodišče je presodilo, da imajo države članice pravico, da za ekonomsko neaktivne državljane dostop do dajatev iz socialne varnosti, ki so hkrati socialna pomoč v smislu Direktive 2004/38/ES, v državi članici gostiteljici pogojijo z zakonsko pravico do prebivanja v smislu navedene direktive. Preverjanje zakonske pravice do prebivanja bi bilo treba izvajati v skladu z zahtevo iz Direktive 2004/38/ES. Zato bi bilo treba ekonomsko neaktivne državljane jasno razlikovati od iskalcev zaposlitve, ki jim je pravica do prebivanja podeljena neposredno s členom 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za izboljšanje pravne jasnosti za državljane in nosilce je treba to sodno prakso kodificirati.

Obrazložitev

Sodišče Evropske unije je v omenjeni sodbi presodilo, da dajatve iz socialne varnosti, ki jih je v skladu s členom 70 Uredbe (ES) št. 883/2004 mogoče opredeliti kot denarne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki, veljajo hkrati tudi kot socialna pomoč v smislu člena 24(2) Direktive 2004/38/ES. Če gre torej za dajatve za socialno pomoč, je v predlogu predvidena pristojnost držav članic utemeljena. Predlagana sprememba pojasnjuje to dejstvo.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Člen 1(3), tretji odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(5c)

Ne glede na omejitve pravice do enakega obravnavanja za ekonomsko neaktivne osebe, ki izhajajo iz Direktive 2004/38/ES ali iz prava Unije, nič v tej uredbi ne bi smelo omejevati temeljnih pravic, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravice do človekovega dostojanstva (člen 1), pravice do življenja (člen 2) in pravice do zdravstvenega varstva (člen 35).“;

(5c)

Ne glede na omejitve pravice do enakega obravnavanja za ekonomsko neaktivne osebe, ki izhajajo iz Direktive 2004/38/ES ali iz prava Unije, nič v tej uredbi ne bi smelo omejevati temeljnih pravic, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravice do človekovega dostojanstva (člen 1), pravice do življenja (člen 2) , pravice do socialne varnosti in socialne pomoči (člen 34) ter pravice do zdravstvenega varstva (člen 35).“;

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Člen 1(13)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Posebna pravila

1.   Za osebo, ki opravlja dejavnost zaposlene osebe v državi članici v imenu delodajalca, ki tam običajno opravlja svojo dejavnost, ter je napotena v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (1) ali jo ta delodajalec pošlje v drugo državo članico, da opravlja delo v imenu tega delodajalca, še naprej velja zakonodaja prve države članice, če predvideno trajanje takega dela ne presega 24 mesecev in ta oseba ni napotena ali poslana, da bi nadomestila drugo zaposleno ali samozaposleno osebo, ki je bila predhodno napotena ali poslana v smislu tega člena.

2.   Za osebo, ki običajno opravlja dejavnost samozaposlene osebe v državi članici in gre opravljat podobno dejavnost v drugo državo članico, še naprej velja zakonodaja prve države članice, če predvideno trajanje take dejavnosti ne presega 24 mesecev in ta oseba ne nadomešča druge napotene zaposlene ali samozaposlene osebe.“;

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Posebna pravila

1.   Za osebo, ki opravlja dejavnost zaposlene osebe v državi članici v imenu delodajalca, ki tam običajno opravlja svojo dejavnost, ter je napotena v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (1) ali jo ta delodajalec pošlje v drugo državo članico, da opravlja delo v imenu tega delodajalca, še naprej velja zakonodaja prve države članice, če predvideno trajanje takega dela ne presega 12 mesecev in ta oseba ni napotena ali poslana, da bi nadomestila drugo zaposleno ali samozaposleno osebo, ki je bila predhodno napotena ali poslana v smislu tega člena.

2.   Za osebo, ki običajno opravlja dejavnost samozaposlene osebe v državi članici in gre opravljat podobno dejavnost v drugo državo članico, še naprej velja zakonodaja prve države članice, če predvideno trajanje take dejavnosti ne presega 12 mesecev in ta oseba ne nadomešča druge napotene zaposlene ali samozaposlene osebe.“;

Obrazložitev

Predlagano skrajšanje roka, po katerem za napotenega delavca v celoti velja pravo države gostiteljice, je v skladu s stališčem OR glede direktive o napotitvi delavcev (COR-2016-02881).

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Člen 1(16)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

člen 34 se črta;

Člen 34

Prekrivanje dajatev za dolgotrajno nego

1.     Če je prejemnik denarnih dajatev za dolgotrajno nego, ki jih je treba obravnavati kot dajatve za bolezen in jih torej zagotovi država članica, pristojna za denarne dajatve po členu 21 ali 29, hkrati in po tem poglavju upravičen zahtevati storitve za enak namen od nosilca v kraju stalnega ali začasnega prebivališča v drugi državi članici in če mora tudi nosilec v prvi državi članici povrniti stroške teh storitev po členu 35, se uporablja splošna določba o preprečevanju prekrivanja dajatev iz člena 10, vendar z naslednjo omejitvijo: če oseba zahteva in prejme storitev, se znesek denarne dajatve zniža za znesek storitve, ki se ali se lahko zahteva od nosilca v prvi državi članici, ki mora povrniti stroške.

2.     Upravna komisija sestavi podroben seznam dajatev za dolgotrajno nego, ki izpolnjujejo merila iz člena 1(vb) te uredbe, ter navede, pri katerih gre za storitve in pri katerih za dajatve v denarju.

3.     Dve ali več držav članic ali njihovi pristojni organi se lahko dogovorijo o drugih ali dopolnilnih ukrepih, ki za zadevne osebe niso manj ugodni od načel iz odstavka 1.

Obrazložitev

Če se poglavje 1a (predlog spremembe 5) ne vstavi, je treba člen 34(2) preoblikovati in navesti, kakšen naj bo seznam, ki ga mora sestaviti upravna komisija. Glej obrazložitev k predlogu spremembe 1 (uvodna izjava 6).

Informacija tajništvu: originalno besedilo člena 34(2) Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti se glasi tako: „Upravna komisija pripravi seznam denarnih dajatev in storitev, za katere velja odstavek 1.“

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Člen 1(17)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

za členom 35 se vstavi naslednje poglavje:

„POGLAVJE 1a

Dajatve za dolgotrajno nego

Člen 35a

Splošne določbe

1.     Ne glede na posebne določbe tega poglavja se členi 17 do 32 smiselno uporabljajo za dajatve za dolgotrajno nego.

2.     Upravna komisija sestavi podroben seznam dajatev za dolgotrajno nego, ki izpolnjujejo merila iz člena 1(vb) te uredbe, ter navede, pri katerih gre za storitve in pri katerih za dajatve v denarju.

3.     Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice dodelijo dajatve za dolgotrajno nego v skladu z drugimi poglavji naslova III, če so dajatev in posebni pogoji, ki veljajo zanjo, navedeni v seznamu v Prilogi XII in je rezultat take koordinacije za upravičence vsaj tako ugoden, kot če bi se dajatev koordinirala na podlagi tega poglavja.

Člen 35b

Prekrivanje dajatev za dolgotrajno nego

1.     Če prejemnik denarnih dajatev za dolgotrajno nego, odobrenih na podlagi zakonodaje pristojne države članice, istočasno in na podlagi tega poglavja prejme storitve za dolgotrajno nego od nosilca v kraju stalnega prebivališča ali začasnega prebivališča v drugi državi članici ter mora tudi nosilec v prvi državi članici povrniti stroške teh storitev na podlagi člena 35c, se uporablja splošna določba o preprečevanju prekrivanja dajatev iz člena 10, zgolj z naslednjo omejitvijo: znesek denarne dajatve se zmanjša za vračljivi znesek storitve, ki se na podlagi člena 35c lahko zahteva od nosilca v prvi državi članici.

2.     Dve ali več držav članic ali njihovi pristojni organi se lahko dogovorijo o drugih ali dopolnilnih ukrepih, ki za zadevne osebe niso manj ugodni od načel iz odstavka 1.

Člen 35c

Povračilo med nosilci

1.     Člen 35 se smiselno uporablja za dajatve za dolgotrajno nego.

2.     Če zakonodaja države članice, v kateri se nahaja pristojni nosilec na podlagi tega poglavja, ne zagotavlja storitev za dolgotrajno nego, se za nosilca, ki je ali bi bil v navedeni državi članici na podlagi poglavja 1 pristojen za povračilo zdravstvenih storitev, odobrenih v drugi državi članici, šteje, da je pristojni nosilec tudi na podlagi poglavja 1a.“;

 

Obrazložitev

Glej obrazložitev k predlogu spremembe 1 (uvodna izjava 6).

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Člen 1(22)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 je popolnoma brezposelna oseba, ki je med svojo zadnjo dejavnostjo zaposlene ali samozaposlene osebe stalno prebivala v državi članici, ki ni pristojna država članica, in ki ni dopolnila vsaj 12 mesecev zavarovanja za primer brezposelnosti izključno na podlagi zakonodaje pristojne države članice, na razpolago službi za zaposlovanje države članice stalnega prebivališča. Taka oseba prejema dajatve v skladu z zakonodajo države članice stalnega prebivališča, kot če bi vsa obdobja zavarovanja dopolnila na podlagi zakonodaje te države članice. Te dajatve zagotovi nosilec države članice stalnega prebivališča. Namesto tega se lahko popolnoma brezposelna oseba iz tega odstavka, ki bi bila upravičena do dajatve za brezposelnost zgolj na podlagi nacionalne zakonodaje pristojne države članice, če bi v njej stalno prebivala, odloči, da je na razpolago službam za zaposlovanje navedene države članice in da prejema dajatve v skladu z zakonodajo navedene države članice, kot če bi v njej stalno prebivala.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 je popolnoma brezposelna oseba, ki je med svojo zadnjo dejavnostjo zaposlene ali samozaposlene osebe stalno prebivala v državi članici, ki ni pristojna država članica, in ki ni dopolnila vsaj 12 mesecev zavarovanja za primer brezposelnosti izključno na podlagi zakonodaje pristojne države članice, na razpolago službi za zaposlovanje države članice stalnega prebivališča. Taka oseba prejema dajatve v skladu z zakonodajo države članice stalnega prebivališča, kot če bi vsa obdobja zavarovanja dopolnila na podlagi zakonodaje te države članice. Te dajatve zagotovi nosilec države članice stalnega prebivališča.

Obrazložitev

Odstopanje nima posledic, če na podlagi kratkega obdobja zaposlitve – manj kot 12 mesecev – ne nastanejo nobene pravice. V tem primeru je odveč. Če pa na tej podlagi nastane pravica do dajatve, namreč zaradi obdobij zaposlitve v drugih državah članicah, ki jih je treba prišteti v skladu s členom 6, pa bi bilo treba utemeljiti, zakaj naj bi država članica stalnega bivališča zagotovila te dajatve, če pa so prispevke prejele druge države. Poleg tega odstopanje ni usklajeno s pravili, predlaganimi v členu 64, ki v takih primerih predvidevajo izvoz dajatev.

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Člen 2(11), prvi odstavek

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

za členom 19(2) se vstavijo naslednji odstavki:

3.   Kadar se od nosilca zahteva, da izda zgoraj omenjeno potrdilo, ustrezno presodi zadevna dejstva in zagotovi, da so informacije, na podlagi katerih je potrdilo izdano, točne .

za členom 19(2) se vstavijo naslednji odstavki:

3.   Kadar se od nosilca zahteva, da izda zgoraj omenjeno potrdilo, ustrezno presodi zadevna dejstva.

Obrazložitev

Nosilci, ki izdajajo potrdila, ne morejo jamčiti za točnost podanih informacij. Zanašati se morajo na pravilnost podatkov delodajalca. Organi, ki izdajajo potrdila, predvsem ne morejo biti odgovorni za napačne informacije, če so bili že sami napačno obveščeni.

II.   POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

Splošne ugotovitve

1.

se zavzema za prosto in pravično mobilnost delovne sile ter glede na vse večjo mobilnost državljanov v EU pozdravlja revizijo določb o koordinaciji sistemov socialne varnosti;

2.

ugotavlja, da mora prosto gibanje delavcev, ki predstavlja negativno integracijo notranjega trga, zato spremljati koordinacija socialne varnosti kot pozitivna integracija, v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah in sodno prakso Sodišča Evropske unije;

3.

meni, da so predlogi Evropske komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 večinoma ustrezni in pomenijo korak naprej, zato jih odobrava;

4.

želi spomniti Komisijo na njeno pobudo za boljše pravno urejanje in opozarja, da mora zapleten nabor predpisov iz Uredbe št. 883/2004 in Uredbe št. 987/2009 ostati razumljiv, tako da bo pravni položaj jasen tako za organe kot za državljane;

5.

poudarja pomen regionalnih mrež za svetovanje in podporo mobilnim državljanom EU. Te so nujne, da se prepreči izkoriščanje mobilnih delavcev in organizirano goljufanje, zato se Odbor zavzema za njihovo krepitev;

6.

poudarja, da je predlog Komisije nujen za zagotavljanje prostega gibanja delavcev. Zaradi jasne pravne podlage iz člena 48 PDEU predlog ni vprašljiv z vidika subsidiarnosti. Ciljev predlaganega ukrepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, pač pa se zaradi obsega in/ali učinkov ukrepa bolje dosežejo na ravni EU, saj predlagani ukrep zajema nadnacionalne vidike, ki jih države članice in/ali regionalne in lokalne oblasti same ne morejo ustrezno urejati;

7.

poudarja, da se močno zanima za nadaljevanje strokovnega dialoga s Komisijo o tem vprašanju in poudarja, da je pri tem pomembno poročilo o oceni učinka, ki ga bo Komisija na podlagi sporazuma o sodelovanju z OR predložila ob ustreznem času;

Napotitev delavcev

8.

meni, da je bil pri urejanju napotitev in izboljšanju potrdil o razporeditvi na delovno mesto dosežen napredek, in se strinja s tem, da se Komisija s členom 76a pooblašča za sprejemanje izvedbenih aktov v skladu s členom 291 PDEU, s katerimi se določi standardni postopek za izdajo, izpodbijanje in umik prenosnega dokumenta A1 (t. i. potrdilo A1), s čimer se oteži njegova zloraba. Predvideni postopek je lahko zlasti primeren za preprečevanje dolgotrajnih pravnih sporov, pa tudi postopkov za ugotavljanje kršitev, in tako prispeva k pravni varnosti znotraj Evropske unije;

9.

želi spomniti, da je obravnavani predlog uredbe o spremembi Uredbe št. 883/2004, ki posodablja pravila za izdajo potrdila A1, glavni element za boljšo zaščito napotenih delavcev pred zlorabami sistema socialne varnosti v okviru revizije Direktive o napotitvi delavcev št. 96/71/ES, ki poteka sočasno. Glede na to, kako pomemben je ta vidik, je še posebej odločilen vsak korak v smeri zavezujočega, jasnega in neposrednega načina izdajanja potrdil A1 v prihodnje, ki mu je zato treba nameniti posebno pozornost;

10.

v zvezi z napotitvami delavcev opozarja, da je socialna varnost v veliki meri odvisna od jasnih pravil in opredelitev, zato bi bilo nedvoumno tolmačenje pomembnih pojmov, kot sta „samozaposleni“ ali „poslovna enota“, v pomoč pri uspešnem obravnavanju problemov navidezno samozaposlenih ali slamnatih družb.

11.

glede tega ponavlja svoje stališče, da bi moral rok, po katerem se za zaposlitvena razmerja, povezana z napotitvami, v celoti uporablja pravo države gostiteljice, znašati 12 mesecev (1);

12.

izraža obžalovanje zaradi zamude pri uvajanju elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti (EESSI) in meni, da je vseevropska elektronska izmenjava podatkov nujna;

Dajatve za bolezen in dolgotrajno nego

13.

ugotavlja, da se z usklajevanjem dajatev za dolgotrajno nego razširja področje uporabe prava, ki ureja usklajevanje, kar je potrebno za dosego predlaganih ciljev. Prepoved kopičenja dajatev za bolezen in dolgotrajno nego pa bo po vsej verjetnosti težko izvajati;

14.

ugotavlja, da je treba bolniku, ki živi v državi članici, zagotoviti varstvo tudi v primeru, da v tej državi nima pravice do prebivanja, vendar opozarja, da je po veljavni zakonodaji EU pogosto težko dobiti priznanje tujega zavarovalnega kritja za primer bolezni in da se osebam s prekarnimi zaposlitvami v nekaterih državah članicah EU pogosto v celoti in neutemeljeno odreče pravica do takšnega zavarovalnega kritja;

15.

zato pozdravlja, da je pogoj za zavarovalno kritje za primer bolezni za ekonomsko neaktivne in prikrajšane državljane zgolj dejansko prebivališče v državi članici, ne pa tudi zakonito prebivanje v njej. Glede tega je treba določiti, da ima država članica gostiteljica pravico do povračila stroškov s strani pristojne države članice;

Nadomestila za brezposelnost

16.

ocenjuje, da so nova pravila glede usklajevanja dajatev za brezposelnost primerna. Odstopanje iz člena 65(2) Uredbe št. 883/2004 za kratka obdobja zaposlitve (manj kot 12 mesecev) morebiti strogo gledano ni nujno potrebno, vendar pa dodatno pojasnjuje besedilo;

17.

pozdravlja predvideno podaljšanje možnosti izvoza dajatev za brezposelnost s treh na šest mesecev. Opozarja pa, da je to treba dopolniti z ustreznimi aktivnimi politikami trga dela, ki so bistveni element t. i. strategij aktiviranja, ki obravnavajo medsebojni vpliv zavarovanja za primer brezposelnosti ter sistemov pomoči, aktivnih politik trga dela in pogojevanja upravičenosti do ugodnosti; meni, da bi bilo treba pojasniti, kako lahko države članice podaljšajo obdobje za izvoz dajatev mimo veljavnega evropskega prava. Glede posebnega pravila za obdobje zaposlitve, krajše od 12 mesecev, pa ima Odbor pomisleke;

Družinske dajatve

18.

poudarja, da imajo sicer vsi državljani EU pravico do družinskih dajatev iz socialne varnosti v državi, v kateri so prijavljeni, zaposleni ali morajo plačevati davke, vendar se glede teh pravic lahko pojavljajo velike razlike;

Posebne denarne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki

19.

priznava pristojnost, ki jo sodna praksa Sodišča daje državam članicam pri določanju socialnih dajatev za ekonomsko neaktivne državljane, in pozdravlja opozorilo, da je treba pri tem spoštovati evropske temeljne in človekove pravice, kot pomemben in nov vidik. Dobrodošlo je, da te osebe v prihodnje ne bodo izključene iz zavarovalnega kritja za primer bolezni na podlagi dejanskega stalnega prebivališča v državi, in ugotavlja, da bodo morebiti imele možnost sorazmerno prispevati v sistem zavarovanja za primer bolezni na podlagi njihovega običajnega prebivališča. Vendar pa se pri tem postavlja vprašanje, kdaj naj bi bila omejitev ali celo odpoved pravice do socialne pomoči potem sploh upravičena. Pri tem je jasno, da je treba razširitev tega načela na osebe, ki dejansko bivajo v drugi državi članici, zakonsko določiti, tudi zato, da bi dosegli enako ravnanje in odgovornost držav članic;

Čezmejni delavci

20.

obžaluje, da primanjkuje zanesljivih podatkov in informacij o številu čezmejnih delavcev v smislu pravne opredelitve iz Uredbe (ES) št. 883/2004;

21.

opozarja, da imajo obmejne regije obsežne izkušnje z mobilnimi delavci, in Komisijo ter države članice poziva, naj te izkušnje izkoristijo. V tem okviru Komisijo poziva, naj okrepi storitve za podporo čezmejne mobilnosti delavcev, ki jih zagotavlja čezmejna mreža EURES – tudi prek obstoječih čezmejnih partnerstev EURES in s spodbujanjem vzpostavljanja novih –, ter za te storitve omogoči zbiranje zanesljivih informacij o številu in profilu čezmejnih delavcev in njihovih delodajalcev.

V Bruslju, 12. julija 2017

Predsednik Evropskega odbora regij

Markku MARKKULA


(1)  Mnenje o reviziji direktive o napotitvi delavcev (COR-2016-02881).


Top