Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52013AE4522

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o akcijskem načrtu za evropsko jeklarsko industrijo COM(2013) 407 final

OJ C 170, 5.6.2014, p. 91–97 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

5.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 170/91


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o akcijskem načrtu za evropsko jeklarsko industrijo

COM(2013) 407 final

2014/C 170/15

Poročevalec: g. ROLIN

Soporočevalec: g. KOTOWSKI

Evropska komisija je 3. julija 2013 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Akcijski načrt za evropsko jeklarsko industrijo

COM(2013) 407 final.

Posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI), zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 21. novembra 2013.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 494. plenarnem zasedanju 10. in 11. decembra (seja z dne 11. decembra) s 156 glasovi za, 5 glasovi proti in 9 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja akcijski načrt za evropsko jeklarsko industrijo, ki ga je Evropska komisija predstavila 11. junija. EESO meni, da je ta akcijski načrt prvi korak naprej, saj priznava jeklarsko industrijo kot strateško pomembno panogo za Evropo in kot gonilo rasti. Vendar pa bo njegov uspeh odvisen od izvajanja v praksi.

1.2

Akcijski načrt je sicer konkreten predlog, vendar bo za njegovo izvedbo potrebno več mesecev ali celo let. Glede na letošnji nagel upad proizvodnje in prihodkov so potrebni pravočasni ukrepi, da se pomaga delavcem, ki jih je prizadela kriza, ter da se znova vzpostavi pozitivno ozračje za naložbe v jeklarsko industrijo in panoge, ki so od nje odvisne. Če ti ukrepi ne bodo sprejeti, lahko pride do nadaljnjega zapiranja obratov in izgub delovnih mest. V zvezi s tem EESO poziva Evropsko komisijo, naj čim prej objavi časovni načrt z natančnimi časovnimi okviri za izvajanje akcijskega načrta. O časovnem načrtu bi bilo treba razpravljati s socialnimi partnerji na naslednjem srečanju skupine na visoki ravni.

1.3

Akcijski načrt je precej nejasen v zvezi s konkretnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, in ne obravnava ustrezno ciklične razsežnosti krize. Sektor bi moral ohraniti strateški pomen za evropsko predelovalno industrijo in zaposlovanje, morali bi preprečiti njegovo nadaljnje krčenje, zato EESO poziva Evropsko komisijo, naj sprejme nujne ukrepe in med drugim:

ob sodelovanju socialnih partnerjev podrobno oceni obstoječe zmogljivosti;

sprejme ukrepe za lažjo uporabo in transport kovinskih odpadkov ter preprečevanje nezakonitega izvoza;

obsežno uporablja strukturna sredstva EU ter zagotavlja ustrezen sektorski pristop pri njihovem dodeljevanju;

pripravi začasne ukrepe (kot na primer skrajšanje delovnega časa (Kurzarbeit) v Nemčiji) z javno podporo in/ali okrepi obstoječe ukrepe za ohranjanje delavcev v jeklarski industriji;

spodbudi povpraševanje v panogah, ki so odvisne od jeklarske industrije, med drugim tako, da nemudoma izvede predlagane ukrepe za avtomobilsko in gradbeno industrijo. Na splošno je treba najti ravnovesje med fiskalno konsolidacijo – varčevalnimi ukrepi – in aktivnimi industrijskimi politikami, ki privabljajo naložbe in ustvarjajo delovna mesta (1). Zanašanje na avtomobilsko in gradbeno industrijo ne bo dovolj za okrepitev povpraševanja po jeklu;

zagotovi veliko več podpore, vključno z javno podporo, za naložbe v razvoj nove tehnologije in procesov za nadaljnje posodabljanje obratov in tovarn;

uvede trajnostni model proizvodnje jekla, ki bo podprl evropsko jeklarsko industrijo. Nujno bi bilo treba razviti in spodbujati evropske standarde trajnosti, kot je oznaka za jeklene gradbene izdelke (SustSteel);

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ne bi smel ponujati naknadnih ukrepov, temveč bi se moral osredotočiti na predvidevanje sprememb, na primer z lajšanjem uvajanja novih tehnologij in s pomočjo delavcem pri prilagajanju na novo tehnologijo.

1.4

Trenutno se je treba osredotočiti tudi na doseganje trajnostne evropske podnebne, energetske in trgovinske politike ter omogočiti prehod sektorja na nizkoogljično gospodarstvo, gospodarno z energijo in viri, pri čemer stroškov ne bi smela nositi le jeklarska industrija EU. To bomo dosegli tudi s spodbujanjem ambicioznih politik raziskav, razvoja in inovacij, na primer v okviru Obzorja 2020 in z aktivno podporo uporabe novih čistejših tehnologij, gospodarnih z viri in energijo.

1.5

EESO podpira splošni cilj boja proti podnebnim spremembam in podpira s tem povezane ukrepe EU. Vendar pa je treba pozorno preučiti posebne značilnosti sektorja, zlasti tehnološke omejitve, ter dosedanja prizadevanja. Cilji jeklarske industrije morajo biti tehnično in ekonomsko uresničljivi. Zastavljeni morajo biti tako, da najuspešnejša podjetja v EU vsaj ne bodo imela dodatnih stroškov zaradi podnebnih politik EU, zlasti sistema EU za trgovanje z emisijami, vsaj dokler ne bo sklenjen celovit mednarodni sporazum o podnebnih spremembah z istimi cilji in ukrepi za jeklarsko industrijo po vsem svetu.

1.6

Začasne ukrepe za izravnavo višjih cen električne energije, ki so posledica sistema za trgovanje z emisijami v EU, bi bilo treba čim bolj razširiti po vsej Evropi med tretjim obdobjem trgovanja in tudi po njem. EESO poziva Evropsko komisijo, naj to zadevo dodatno prouči in nemudoma sprejme ustrezne ukrepe.

1.7

EESO podpira zamisel o ustanovitvi evropske sheme financiranja uvedbe nove in inovativne tehnologije v energetsko intenzivnih industrijskih panogah, ki naj bi se financirala s sredstvi iz prodaje pravic sistema za trgovanje z emisijami.

1.8

Še naprej bi bilo treba spodbujati uvedbo prodornih tehnologij, kot je ULCOS. EESO meni, da je zelo pomembno podrobno spremljati podatke o emisijah CO2 in energetski učinkovitosti obratov jeklarske industrije.

1.9

Recipročnost in ustvarjanje enakih mednarodnih konkurenčnih pogojev mora biti prednostna naloga za Evropsko komisijo. Ker ni enakih konkurenčnih pogojev in ker se v gospodarstvih v vzponu razširjajo protekcionistične prakse, EESO poziva Evropsko komisijo, naj ciljno in nemudoma sprejme strožje ukrepe za zaščito evropske jeklarske industrije, vključno z uporabo instrumentov trgovinske zaščite.

1.10

EESO pozdravlja sprejetje okvira kakovosti za predvidevanje sprememb in prestrukturiranja, ki določa najboljše prakse na tem področju. Meni, da bi morale različne zainteresirane strani ta okvir uporabljati kot minimalni evropski standard za predvidevanje in družbeno odgovorno upravljanje sprememb s spodbujanjem usposabljanja, nadgrajevanjem znanj in spretnosti ter podpiranjem preusposabljanja, kadar je to potrebno. Prav tako mora biti priložnost za to, da postane evropska jeklarska industrija bolj privlačna za mlade in visokokvalificirane osebe. Poleg tega bi se bilo treba na generacijske spremembe odzivati z razvijanjem dolgoročnih rešitev. V zvezi s tem imajo lahko socialni partnerji na vseh ravneh proaktivno vlogo.

1.11

EESO meni, da bi za socialno odgovoren prehod na bolj konkurenčno jeklarsko industrijo moral imeti jeklarski sektor enak dostop do razpoložljivih evropskih, nacionalnih in regionalnih sredstev kot drugi sektorji.

2.   Uvod

2.1

Kot je Evropska komisija poudarila v akcijskem načrtu za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi, je EU „druga največja proizvajalka jekla na svetu. Na leto proizvede več kot 177 milijonov ton jekla, kar predstavlja 11 % svetovne proizvodnje.“ Panoga je razširjena po vsej Evropi s 500 proizvodnimi obrati v 24 državah članicah.

2.2

EESO ponavlja, da je evropska jeklarska industrija hrbtenica evropske blaginje in nepogrešljivi del evropske dobavne verige: razvija in proizvaja na tisoče različnih inovativnih jeklarskih rešitev v Evropi ter tako neposredno in posredno omogoča zaposlitev in sredstva za preživljanje milijonom evropskih državljanov.

2.3

Žal pa je jasno, da jo je izjemno močno prizadela gospodarska kriza, ki jo trenutno občutijo vse evropske države. Jeklarska industrija je odvisna od sektorjev, kot sta avtomobilska industrija in gradbeništvo, ki od leta 2008 beležita močen upad dejavnosti. To je povzročilo zmanjšanje povpraševanja po jeklu v Evropi.

2.4

Upad povpraševanja po jeklu v Evropi je razviden iz začasnega ali trajnega zaprtja proizvodnih obratov in izgube več kot 60 000 delovnih mest v sektorju.

2.5

Izredno pomembno je, da Evropa nemudoma ukrepa in obvlada sedanjo krizo, ki je prizadela jeklarsko industrijo. Zato EESO pozdravlja nedavno pobudo Evropske komisije v podporo evropske jeklarske industrije.

2.6

To je prvič, da Komisija predlaga obsežen akcijski načrt za jeklo, in sicer enajst let po preteku veljavnosti Pogodbe o Evropski skupnosti za premog in jeklo leta 2002. Gre za rezultat skupnih prizadevanj Komisije in socialnih partnerjev, da se nameni večja pozornost industrijski politiki na splošno in zlasti glavnim predelovalnim sektorjem. Je tudi prvi korak k pravi industrijski politiki, ki povezuje politike, kot so trgovinska politika, politika na področju raziskav in razvoja ter okoljska, podnebna in energetska politika.

2.7

Načrt predlaga vrsto ukrepov in priporočil na področju povpraševanja, energetike in energijske učinkovitosti, podnebne politike, konkurenčnosti, trgovine, surovin, raziskav in inovacij ter socialnih vidikov, kot sta dostop do evropskih strukturnih skladov za ublažitev socialnih stroškov predvidevanja in obvladovanja sprememb ter spodbujanje zaposlovanja mladih, da se okrepi konkurenčnost sektorja.

2.8

Socialni partnerji v jeklarski industriji so k tej dolgoročni strategiji prispevali tako, da so v okviru odbora EU za socialni dialog pripravili obsežen pregled izzivov, s katerimi se srečuje evropska jeklarska industrija. Ta skupna analiza je bila podlaga za okroglo mizo na visoki ravni, za katero je dala pobudo Komisija z namenom, da pripravi akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi.

2.9

Jeklo je strateška hrbtenica evropske predelovalne industrije in je še vedno gonilo tehnoloških inovacij, te pa so nujne za ustvarjanje vrednosti v panogah, ki so odvisne od jeklarske industrije, kot so avtomobilska, gradbena, letalska in vesoljska industrija, energetika itd. Evropa mora nujno imeti trdno jeklarsko industrijo, če želi doseči, da bo industrija predstavljala 20-odstotni delež BDP v primerjavi s sedanjim 15,2-odstotnim deležem (2).

2.10

Evropska jeklarska industrija ima veliko prednosti, od modernih obratov, naprednih proizvodov, zahtevnih strank, ki jo silijo k stalni inovaciji proizvodov, do velikega domačega trga in usposobljene delovne sile. Vendar pa se danes sooča z velikimi izzivi: majhnim povpraševanjem, vse višjimi stroški energije, odvisnostjo od uvoženih surovin in pogosto nepošteno konkurenco.

2.11

Akcijski načrt je dokument, ki vsebuje najpomembnejše elemente jeklarskega sektorja in posebno pozornost namenja seznamu ukrepov, ki jih je mogoče izvesti na različnih institucionalnih ravneh in ki jih lahko izvedejo glavne zainteresirane strani.

2.12

Komisija predvideva, da bi izvajanje načrta in njegov učinek na konkurenčnost, trajnost in stanje zaposlenosti spremljala skupina na visoki ravni.

3.   Ugotovitve Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

3.1

EESO izraža zadovoljstvo, da je Evropska komisija na dnevni red uvrstila zaskrbljujoč položaj evropske jeklarske industrije. Med posvetovanjem so socialni partnerji in države članice lahko izrazili svoja stališča o sektorju in njegovih pomanjkljivostih ter predlagali morebitne rešitve za ohranitev trdne jeklarske industrije v Evropi. Posvetovanje so sklenili s pripravo akcijskega načrta za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi.

3.2

Načrt je prvi korak pomoči jeklarskemu sektorju pri soočanju z današnjimi najpomembnejšimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi izzivi z ustvarjanjem „novega“ okvira industrijske politike za ohranjanje konkurenčne jeklarske industrije in njene delovne sile v Evropi. Navedbe v akcijskem načrtu so optimistične, vendar pa bo njegov uspeh nenazadnje odvisen od izvajanja v praksi. Če načrt ne bo temeljil na jasni kratko-, srednje- in dolgoročni strategiji ter če ne bo na voljo potrebnih pravnih, finančnih in logističnih instrumentov, se njegov potencialni učinek ne bo uresničil.

3.3

EESO meni, da bi morali z izvajanjem načrta:

ustvariti okvirne pogoje za kratko- in dolgoročno ohranjanje mednarodne konkurenčnosti in trajnostnega razvoja evropske jeklarske industrije. Na sposobnost industrije, da se odzove na spremenjene gospodarske razmere, vplivajo politike v zvezi z raziskavami in inovacijami, okoljem, energetiko, trgovino, konkurenco in potrebami potrošnikov. Načrt bi moral biti usmerjen v oblikovanje teh politik, da bi primerno obravnavale izzive, s katerimi se sooča jeklarska industrija;

podpreti jeklarsko industrijo, ki jo je močno prizadela gospodarska kriza in katere posledice še vedno čuti, da bi tako obvladali upad gospodarske rasti. Od začetka krize se je jeklarska industrija odločno odzvala na upad povpraševanja po jeklu z uvedbo stalnega in začasnega zmanjševanja proizvodne zmogljivosti. Od leta 2008 se je število zaposlenih v jeklarski industriji zmanjšalo za 15,5 % (vir: EUROFER);

zagotoviti, da prihodnost jeklarske industrije v Evropi ni ogrožena. Precej verjetno je, da zaprti proizvodni obrati in opuščeni plavži ne bodo nadomeščeni ali ponovno zagnani. EESO meni, da se EU sooča z zelo realnim tveganjem, da po ponovni okrepitvi povpraševanja postane strukturna uvoznica jekla;

izboljšati poslovno okolje in regulativne pogoje za jeklarsko industrijo v Evropi. Cene surovin in energije ter stroški, ki izhajajo iz predpisov, so v Evropi med najvišjimi na svetu. Cene plina v EU so tri- do štirikrat višje kot v ZDA, cene električne energije pa so dvakrat višje kot v ZDA. Po napovedih naj bi se razlika še povečala, če ne bodo sprejeti nobeni ukrepi;

podpreti delavce in regije, ki jih je tudi prizadela kriza, ter izboljšati način načrtovanja in obvladovanja sprememb s spodbujanjem usposabljanja, nadgrajevanjem znanj in spretnosti ter podpiranjem preusposabljanja, kjer je to potrebno. Zaprto je bilo mnogo delovnih mest, mnoga pa so še vedno ogrožena. Poleg tega se je na splošno povečalo število začasnih zaposlitev, kar otežuje prenos bistvenih spretnosti in strokovnega znanja. V nekaterih primerih to lahko prizadene kakovost proizvodnje in ogrozi varnost delavcev.

Splošne ugotovitve

3.4

Eden od glavnih ciljev sporočila Komisije o industrijski politiki je zagotoviti, da industrijski sektor do leta 2020 prispeva 20-odstotni delež k BDP EU. EESO podpira ta cilj, ki je tudi v interesu jeklarske industrije. Vendar pa ga bo verjetno težko doseči brez lažjega dostopa do finančnih institucij, kot sta Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj.

3.5

Zaradi razmer na trgu bodo proizvajalci jekla prisiljeni nadaljevati z izvajanjem težkih strukturnih sprememb (možnosti združevanja, prevzemov in stečajev niso izključene). Drage naložbe v inovacije, inovativne vrste jekla, izboljšanje ponudbe končnih izdelkov, dodatno znižanje različnih vrst stroškov in uvedba storitev, ki uporabljajo jeklo iz lastne proizvodnje, so nujne, vendar pa jih mnogi proizvajalci danes težko financirajo ali jih sploh ne morejo financirati.

Pravi ureditveni okvir

3.6

Nedavna študija o oceni kumulativnih stroškov za jeklarsko industrijo EU, ki jo je naročila Komisija, je pokazala, da stroški, ki izhajajo iz pravnih predpisov, v običajnih razmerah niso glavni razlog za razkorak v konkurenčnosti na področju stroškov. Vendar pa v kriznih časih stroški, ki izhajajo iz pravnih predpisov EU, lahko pomembno vplivajo na konkurenčnost jeklarske industrije (3). Ureditveni okvir bi morali oceniti tako z vidika stroškov kot tudi koristi.

3.7

Socialni partnerji v jeklarskem sektorju morajo biti tesno vključeni v oceno ureditvenega okvira.

Spodbujanje povpraševanja po jeklu

3.8

Kot je poudarila Komisija, je v EU „povpraševanje po jeklu odvisno od gospodarskega in finančnega stanja nekaj ključnih industrijskih panog, ki uporabljajo jeklo – gradbeništvo in avtomobilski sektor na primer“ (4). Žal sedanja gospodarska kriza močno zavira povpraševanje teh sektorjev in povzroča upad bruto povpraševanja po jeklu.

3.9

Evropska komisija se opira na načrt CARS 2020 (5) in pobudo za podporo trajnostne gradnje (6), da bi spodbudila evropsko povpraševanje po jeklu. Glede na sedanje razmere v jeklarski industriji, ki zahtevajo nujne ukrepe, ti načrti niso dovolj konkretni in morda ne bodo zadostovali za kratkoročne spodbude v jeklarskem sektorju.

3.10

Povpraševanje po jeklu se lahko spodbudi tudi tako, da se olajša vzpostavljanje pomembne, v prihodnost usmerjene infrastrukture, in poveča kupna moč evropskih državljanov, kar bo pripomoglo k okrevanju domačih trgov.

Enaki konkurenčni pogoji na mednarodni ravni

3.11

Jeklarska industrija EU je v preteklem desetletju utrpela vsako leto več škode zaradi nepoštenih trgovinskih praks, protekcionizma tretjih držav in prekomerne koncentracije proizvajalcev surovin. Zato je nujno treba oceniti, kako ciljno in nemudoma odpraviti vse nepoštene prakse, ki škodijo evropski jeklarski industriji. To je še toliko bolj nujno zaradi presežnih zmogljivosti sektorja na svetovni ravni, saj nekatere tretje države uporabljajo nepoštene trgovinske prakse pri izvažanju presežka proizvodnje.

Energetska in podnebna politika ter politika gospodarne rabe virov in energije za spodbujanje konkurenčnosti

3.12

Prihodnost evropske jeklarske industrije je odvisna od vodilnega položaja podjetij na področju tehnološkega razvoja na svetovni ravni, zlasti pri uporabi najnovejše proizvodne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 ter povečanje energetske učinkovitosti, če je to ekonomsko izvedljivo.

3.13

Jeklarska industrija je energijsko intenzivna industrija, ki se trenutno sooča z visokimi cenami energije v primerjavi z večino mednarodnih konkurentov. Ker je to izjemno kapitalsko intenzivna industrijska panoga, so za njen dolgoročni razvoj pomembne stabilne, predvidljive in globalno konkurenčne cene energije.

3.14

Akcijski načrt se pravilno osredotoča na prispevek jeklarskih proizvodov oziroma surovin k zmanjšanju emisij CO2. Sektor s tehnologijo, ki se danes uporablja v proizvodnih postopkih, že skoraj dosega mejo zmogljivosti in ne bo mogel uresničiti pomembnih ciljev, ki jih Komisija predlaga do leta 2050. Pomembno izboljšanje bo mogoče doseči le s prodorno tehnologijo. Zato so ključnega pomena raziskave, razvoj in inovacije ter viri za financiranje raziskav in razvoja. V zvezi s tem EESO pozdravlja predlog Komisije, da se v okviru Obzorja 2020 podprejo raziskave in razvoj ter predstavitev in pilotni projekti za nove, čistejše tehnologije, ki bodo gospodarnejše z viri in energijo.

3.15

Čeprav se panoga s sedanjo tehnologijo približuje meji, pa vsi obrati še niso izčrpali svojega potenciala za čim bolj gospodarno uporabo energije in virov z obstoječo tehnologijo. Podjetja bi morali spodbujati k vlaganju v najboljše razpoložljive tehnologije.

3.16

Inovacije trenutno spodbujajo cene virov in energije. Za naložbe v raziskave, razvoj in inovacije je odgovorna predvsem jeklarska industrija, zato je potrebna močnejša podpora za raziskave in razvoj, pilotne in predstavitvene projekte ter razvoj nove tehnologije. Ker surovine in energija predstavljajo glavno stroškovno breme, je treba zmanjšati razliko v stroških med EU in njenimi glavnimi konkurenti.

3.17

Kriza in močne proračunske omejitve so resno ogrozile možnost za izplačilo odškodnin proizvajalcem jekla v nekaterih državah članicah, kar bo verjetno privedlo do nepoštenih razmer v Evropi.

Inovacije

3.18

V zadnjih nekaj desetletjih je evropska jeklarska industrija ohranjala konkurenčno prednost pred konkurenti zaradi izboljšav učinkovitosti, inovativnih proizvodov in pomembnega izboljšanja produktivnosti dela. Vendar pa je v sedanjih razmerah, dokler se ne izboljšata položaj na trgu in regulativno poslovno okolje, težko doseči dodatno izboljšanje na tem področju.

3.19

Razvoj novih ekonomsko izvedljivih tehnologij mora potekati hkrati z izboljševanjem konkurenčnosti evropskih jeklarskih podjetij v primerjavi z njihovimi svetovnimi konkurenti. Manj intenzivna proizvodnja v smislu energije in surovin bo znižala stroške ter povečala konkurenčnost evropske jeklarske industrije.

Socialna razsežnost: prestrukturiranje in potrebe po kvalifikacijah

3.20

Načrt ugotavlja, da se bo v prihodnosti pojavil problem pomanjkanja kvalifikacij, ki bo v glavnem posledica starostne piramide, vendar pa ne upošteva dovolj izgube znanj in spretnosti zaradi prestrukturiranja. Poleg tega bodo generacijske spremembe zahtevale sistematske rešitve, zlasti glede na velik porast brezposelnosti med mladimi.

3.21

Da bi obvladali upad gospodarske rasti in ohranili delovno silo in znanja ter spretnosti, ki so bistveni za prihodnost jeklarske industrije, je nujno spodbujati začasne ukrepe za podporo delavcem.

Skupina na visoki ravni

3.22

Glede na sedanje razmere v evropski jeklarski industriji, ki zahtevajo nujne ukrepe, je obžalovanja vredno, da Komisija letno načrtuje le eno srečanje skupine na visoki ravni. Zaradi sedanje nestabilnosti sektorja bo potrebno nenehno posodabljanje informacij, da se bodo lahko sprejemale premišljene rešitve.

3.23

Nenazadnje je treba v roku 12 mesecev po sprejetju akcijskega načrta oceniti učinek načrta na konkurenčnost v evropski jeklarski industriji. Za čim bolj natančno in objektivno oceno je nujno, da se v razprave vključijo socialni partnerji. Zato je pri izvajanju načrta potrebno večje sodelovanje med predstavniki delodajalcev in delavcev na evropski, nacionalni in lokalni ravni ter na ravni podjetij.

V Bruslju, 11. decembra 2013

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Henri MALOSSE


(1)  CESE 1094/2013 – CCMI/108.

(2)  COM(2012) 582 final.

(3)  Center za evropske politične študije, Assessment of Cumulative Cost Impact for the Steel Industry (Ocena učinka kumulativnih stroškov za jeklarsko industrijo), 2013.

(4)  COM(2013) 407.

(5)  COM(2012) 636 final.

(6)  COM(2012) 433 final.


PRILOGA

k mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Naslednji amandma, ki je bil na plenarnem zasedanju zavrnjen, je prejel vsaj četrtino glasov (člen 54(3) poslovnika):

Točka 1.11

Črta se natančnejša opredelitev sredstev:

EESO meni, da bi za socialno odgovoren prehod na bolj konkurenčno jeklarsko industrijo moral imeti jeklarski sektor enak dostop do razpoložljivih evropskih, nacionalnih in regionalnih sredstev kot drugi sektorji.

Obrazložitev

S skrajšanim besedilom se izognemo podrobnejšemu opisu sredstev in dopuščamo dovolj prožnosti za akterje, ne da bi povzročili izkrivljanje na trgu v sektorju.

Rezultat glasovanja:

Za

:

70

Proti

:

77

Vzdržani

:

12


Top