Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52013AE5988

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skladih denarnega trga COM(2013) 615 final – 2013/0306 (COD)

OJ C 170, 5.6.2014, p. 50–54 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

5.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 170/50


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skladih denarnega trga

COM(2013) 615 final – 2013/0306 (COD)

2014/C 170/08

Poročevalec: g. IOZIA

Evropski parlament in Svet sta 12. septembra 2013 oziroma 19. septembra 2013 sklenila, da v skladu s členoma 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skladih denarnega trga

COM(2013) 615 final – 2013/0306 (COD).

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 13. novembra 2013.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 494. plenarnem zasedanju 10. in 11. decembra 2013 (seja z dne 10. decembra) s 149 glasovi za, 2 glasovoma proti in 5 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) izraža zadovoljstvo, da je Evropska komisija končno predložila pričakovani in večkrat napovedani predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skladih denarnega trga.

1.2

Trg bančništva v senci je zelo velik, ocene Odbora za finančno stabilnost (FSB) navajajo vrednost 51.000 milijard EUR na globalni ravni, kar pomeni 25 do 30 % celotnega finančnega sistema. V Evropi večji del skladov denarnega trga (SDT), in sicer približno 80 % sredstev in 60 % skladov, deluje v okviru Direktive 2009/65/ES (KNPVP). Preostanek SDT od julija 2013 deluje v skladu s pravili Direktive 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov.

1.3

Potreba po ureditvi dejavnosti tako imenovanih „bank v senci“ je bila določena iz dveh glavnih razlogov, in sicer možnosti, da se sistem bančništva v senci uporablja za izogibanje predpisom, zlasti premoženjskim zahtevam, oziroma za opravljanje dejavnosti, ki bi se lahko izvajale v okviru tradicionalnega reguliranega sistema, s čimer se povečujejo možnosti sistemskega dogodka. Drugi glavni razlog tiči v dejstvu, da se pri finančnih dejavnostih bank v senci uporabljajo znatni vzvodi, zaradi česar je finančni sektor podobno kot tradicionalne banke izpostavljen paniki in sistemskemu dogodku.

1.4

EESO se strinja z odločitvijo Komisije, da sektor ureja raje z uredbo kot z direktivo. Glede na to, da je za SDT značilno, da delujejo na globalni ravni, imajo pa sedež v glavnem v treh državah (v Franciji, na Irskem in v Luksemburgu), je bistvenega pomena, da jih urejajo enotni in takoj uporabni predpisi. Takšna izbira je popolnoma s skladu z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti.

1.5

Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) je po naročilu Odbora za finančno stabilnost (FSB) oktobra 2012 pripravilo prvi sklop priporočil za usmerjanje regulatorjev in poseganje na trge SDT. Novembra 2012 je FSB predložil usmerjevalni dokument o predpisih, katerega namen je zmanjšati ranljivost SDT za pospešeno umikanje naložb. 20. novembra 2012 pa je svoje pripombe glede usmeritev podal Evropski parlament. Decembra 2012 (1) je svoje priporočilo dal tudi Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB).

1.6

V ZDA je SEC (ameriška komisija za trg vrednostnih papirjev in borzo) izdala predpis 2-a7, s katerim ureja to področje od leta 2010, 19. novembra 2012 (2), pa je FSOC (Financial Stability Oversight Council), ameriški organ, pristojen za predpise, začel revizijo obstoječih predpisov in predlagal predpostavke, ki so zelo blizu predpostavkam Evropske komisije: obvezno predvidevanje kapitalske rezerve, obvezen prehod s SDT na gibljivo neto vrednost sredstev in obvezne zelo kratkoročne ter pogostejše naložbe v obveščanje trga o sestavi naložbenega portfelja. EESO priporoča, da se zaradi močnega povezovanja trgov s čezatlantskimi oblastmi uporabljajo enotni in učinkoviti predpisi.

1.7

EESO se strinja z izjavo iz dokumenta ESRB. „Čeprav SDT niso povzročili finančne krize iz let 2007 do 2008, je njihovo poslovanje v času finančnih pretresov pokazalo, da lahko krizo razširijo ali jo celo povečajo. Izkušnje krize iz let 2007–2008 so pokazale, da so lahko SDT dovzetni na beg vlagateljev in bi potrebovali podporo sponzorskih podjetij, zlasti za ohranitev svoje konstantne neto vrednosti sredstev“.

1.8

Odbor ponovno poudarja, da „čeprav je nesporno, da finančni sistem potrebuje likvidnost, ki je bila že pred finančno krizo in je še vedno v dobršni meri odvisna od bančnega sistema v senci, izkušnje krize kažejo, da je pri regulativnem postopku priporočljivo dati prednost nepogrešljivi stabilnosti finančnega sistema“. Dejansko, „poslovnih dejavnosti v senci ne bi smelo biti, zato morajo za bančni sistem v senci veljati enake zahteve glede regulative ter skrbnega in varnega poslovanja kot za celotni finančni sistem“. „Cilj novih predpisov bi morala biti tudi visoka raven varstva evropskih potrošnikov“.

1.9

Odbor je v skladu s priporočili FSB že dolgo pozival k hitremu sprejetju uredbe (3). Nujno je, da se Evropski parlament in Svet čim prej ustrezno sporazumeta, da se sprejme obravnavana uredba, ob upoštevanju predlogov sprememb, ki jih je predstavil EESO. Obstaja dejansko tveganje, da bo ureditev glede na institucionalne urnike Parlamenta in Komisije odložena še za več mesecev.

1.10

EESO meni, da je za ta namen najboljše in najprimernejše priporočilo FSB in ESRB (4) o tveganosti skladov KNVS (s konstantno neto vrednostjo sredstev), ki bi se morali preoblikovati v sklade VNVS (s spremenljivo neto vrednostjo sredstev). Videti je, da kapitalske rezerve v višini 3 % niso dovolj, da bi zadostile zahtevam po likvidnosti v času, ko bi vsi operaterji pričakovali resne pretrese na trgu in bi pospešeno umikali svoje naložbe, glede na dejstvo, da je bilo največje tveganje, s katerim smo se soočili višje od 6 %.

2.   Predlog uredbe: bistvene značilnosti

2.1

Predlog uredbe, ki ga je podala Komisija, je nadaljnje ukrepanje po lanski zeleni knjigi o bančnem sistemu v senci (shadow banking) (glej IP/12/253 in MEMO/12/191). Komisija povzema doslej opravljeno delo in opisuje časovni načrt za možne prihodnje ukrepe za ureditev tega pomembnega sektorja.

2.2

Dogodki med finančno krizo so osvetlili več značilnosti SDT, zaradi katerih ti ob pojavu težav na finančnih trgih postanejo ranljivi in ki lahko širijo in povečujejo tveganja na trgih.

2.3

Smernice SDT, ki jih je Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR) sprejel za vzpostavitev minimalnih enakih pogojev, so se po enem letu začele izvajati le v 12 državah članicah, kar kaže na trdovratnost različnih nacionalnih predpisov. Zato je potrebno pravočasno in odločno ukrepanje.

2.4

SDT ne bodo mogli poslovati z izvedenimi finančnimi instrumenti izven običajnih obtokov za varovanje obrestne mere in valutnega tveganja.

2.5

SDT bi morali tudi zmanjšati tveganje nasprotne strani z diverzifikacijo naložb: ena nasprotna stran pogodbe o začasni prodaji ne sme predstavljati več kot 20 % sredstev SDT.

2.6

Upravitelji se bodo morali odreči temu, da prosijo za ocene specializirane zunanje agencije; poleg tega bodo morali sklade denarnega trga redno testirati za izjemne situacije, da bi ocenili njihovo sposobnost prilagoditve.

2.7

Namen predloga uredbe je povečati preglednost s pomočjo:

zbiranja podrobnih podatkov;

predpisov o finančnih instrumentih in tveganjih, povezanih s transakcijami financiranja vrednostnih papirjev;

opredelitve okvira, ki ureja odnose z bankami.

2.8

Predlog uredbe vključuje tudi omejitev skladov denarnega trga in zahteva strožje likvidnostne pogoje. To bi po mnenju Komisije zagotovilo sposobnost skladov, da bi vlagatelje v primeru umikanja kapitala lahko poplačali brez pretresov v sistemu.

2.9

Skladi bi zlasti morali v portfelju obdržati vsaj 10 % dnevno zapadlih sredstev in 20 % tedensko zapadlih sredstev, hkrati pa ne bi smeli imeti po vrednosti več kot 5-odstotne izpostavljenosti do enega samega izdajatelja. Zagotovljene bi morale biti kapitalske rezerve v višini 3 % za sklade s konstantno neto vrednostjo sredstev.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Bančništvo v senci ima pomembno vlogo pri financiranju realnega gospodarstva. „Bančni sistem v senci je prispeval k 'financializaciji' gospodarstva in k nepremičninskemu balonu, ki je po letu 2007 prizadel več razvitih držav in potisnil njihova gospodarstva na rob propada. Zato mu je treba pripisati glavno, čeprav ne izključno odgovornost v veliki recesiji, ki je prizadela ZDA in številne države EU. Celoten finančni sistem mora služiti realnemu gospodarstvu.“ (5) Zlasti mala in srednja podjetja (MSP) se soočajo s hudimi težavami zaradi zmanjševanja posojil. Kaže, da bančni sistem ni sposoben izpolnjevati svoje primarne naloge, ki je podpora realnemu gospodarstvu.

3.2

SDT kratkoročno prilagajajo ponudbo denarnih sredstev povpraševanju.

3.3

Kot so ugotovili tudi Odbor za finančno stabilnost (FSB) in druge pomembne institucije, kot sta Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) in Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), SDT niso ustrezno regulirani, čeprav se priznava njihov sistemski pomen. EESO se s to ugotovitvijo strinja.

3.4

Na drugi strani je FBE, Zveza bank Evropske unije, zaskrbljena zaradi posledic predlogov v zvezi s skladi denarnega trga, ker meni, da so omejujoči in težko izvedljivi za sklade, katerih sredstva „lahko banke uporabijo za podpiranje posojil realnemu gospodarstvu“.

3.5

Medtem to področje obravnava tudi skupina G20. Delo je osredotočeno na dejavnosti (in ne na subjekte) v sektorju. Različne pripombe držav skupine G20 so bile usmerjene na mehko ureditev sektorja, ki bi preprečila pretirane učinke na svetovne finančne tokove zaradi velikega pomena bančništva v senci za zagotavljanje likvidnosti bančnemu sektorju.

3.6

Ocene Odbora za finančno stabilnost (FSB) za leto 2011 z vidika zadevnih institucij in dejavnosti kažejo, da bančništvo v senci pomeni okoli 51 tisoč milijard EUR na svetovni ravni, kar je 25–30 % celotnega finančnega sistema in polovica bančnih dejavnosti (evroobmočje skoraj 17 tisoč milijard, Združeno kraljestvo skoraj 7 tisoč milijard, ZDA 17 tisoč milijard in pol (6)).

3.7

SDT imajo med različnimi posredniki, ki sodelujejo v tem sistemu, sistemski pomen in so pomemben vir kratkoročnega financiranja za finančne institucije, podjetja in države. Zato je delovanje skladov denarnega trga v središču mednarodnega dela na področju obravnavane ureditve.

3.8

SDT imajo v Evropi v lasti okoli 22 % kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdale vlade ali podjetniški sektor, ter 38 % kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdale banke, kar ustreza okoli 1000 milijardam EUR.

3.9

Z vidika celotne geografske razpršenosti v EU imajo SDT sedež v glavnem v Franciji, na Irskem in v Luksemburgu, uporabljajo pa jih zlasti podjetja v Nemčiji in Veliki Britaniji, v primeru sredstev s konstantno neto vrednostjo.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

Sektor SDT je tesno povezan z bankami, ki pogosto upravljajo sklade in jih celo uporabljajo za lastno financiranje. Po mnenju Komisije večino SDT podpirajo banke: devet od desetih največjih upravljavcev SDT namreč financirajo komercialne banke. Ta ocena izkazuje visoko stopnjo medsebojne povezanosti, ne le med obravnavanima sektorjema, ampak tudi med SDT ter financami družb in vlad.

4.2

Za podjetja so SDT alternativni način kratkoročne uporabe denarja. Prek teh instrumentov lahko namreč podjetja naložijo rezerve z večjim dobičkom, kot če bi jih deponirala v banki. EESO sicer priznava potencialno ustreznost teh oblik uporabe denarja, vendar ugotavlja, da so nevarne. Za razliko od bank, skladi namreč v primeru, da bi šle stvari narobe, nimajo dostopa do nobene pomoči centralnih bank.

4.3

Na področju SDT namreč ni sistemov zajamčenih vlog. Posredniki bančništva v senci (hedge skladi, SDT ali strukturirani naložbeni nosilci) dajejo posojila.

4.4

Po sedanjem mehanizmu delovanja lahko SDT posodi ves denar, zbran od posameznikov ali podjetij. EESO opozarja, da lahko SDT propade v primeru, da eden ali dva izmed prejemnikov posojil dolga ne moreta vrniti, saj sklad ne bi mogel izplačati denarja v primeru, da bi vračilo zahtevalo nekaj vlagateljev hkrati. Brez uvedbe pravil skrbnega in varnega poslovanja bi lahko ta mehanizem povzročil novo krizo.

4.5

Glede na navedene ugotovitve in ob upoštevanju, da so, kot je bilo že navedeno, največji financerji/sponzorji SDT prav banke, je EESO prepričan, da bi bilo treba sektor SDT urediti s pravili in nadzorom, podobnimi tistim, ki so določeni za bančni sistem.

4.6

EESO meni, da napoved Komisije, da bo to tveganje preprečila z uvedbo likvidnostne rezerve v višini 3 %, ne zadostuje za pokrivanje tveganj, ki izhajajo iz SDT KNVS, glede na to, da so se pojavili primeri tveganj, ki so višja od 6 %.

4.7

Neprimernost napovedi Komisije se kaže tudi v primerjavi s priporočili FSB in ESRB. FSB in ESRB sta zaradi previdnosti z vidika varstva sistema predlagala Komisiji, naj sprejme mehanizem ocenjevanja skladov na podlagi gibljive neto vrednosti sredstev, tako da bi se osnovna vrednost prilagajala na podlagi nihanja cen. Uredba je ohranila prvotno predvideni mehanizem konstantne neto vrednosti sredstev in samo dodala likvidnostno rezervo za spopadanje z morebitnimi neugodnimi nihanji vrednosti. EESO meni, da priporočila obeh regulatorjev trga bolj ustrezajo načelu varstva stabilnosti finančnega sistema, kot je razvidno tudi iz priložene preglednice.

Sklad denarnega trga (SDT) s konstantno neto vrednostjo sredstev (člen 25)

Predlog Komisije

(4. september 2013)

Priporočila Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB)

Priporočila Odbora za finančno stabilnost (FSB)

Člen 30:

Vsak SDT KNVS vzpostavi in konstantno vzdržuje blažilnik NVS, ki vedno znaša najmanj 3 % skupne vrednosti sredstev SDT KNVS.

Od SDT je treba zahtevati, da imajo gibljivo neto vrednost sredstev in da na splošno uporabljajo pošteno vrednotenje (priporočilo A, točka 2, str. 3).

Od SDT, ki nudijo stabilno ali konstantno neto vrednost sredstev, je treba zahtevati, da preidejo na spremenljivo neto vrednost sredstev, kjer je to mogoče (priporočilo točka 2.2, stran 3).

Člen 31:

Blažilnik NVS se uporablja le v primeru vpisov in odkupov, da bi se odpravila razlika med konstantno NVS na enoto ali delež in NVS na enoto ali delež.

Metoda računovodenja po odplačni vrednosti se uporablja samo v omejenih okoliščinah

 

(priporočilo A, točka 2, str. 3). (7)

Pripravil jo je evropski poslanec Sven Giegold. (8)

4.8

EESO izraža bojazen, da se bodo taka tveganja zdaj ponovno pojavila v sistemu bančništva v senci, da bi se izognila nadzoru. Odbor zato meni, da bi bilo treba uporabljati načelo „enaka dejavnost – enaka pravila“.

4.9

EESO ponovno poudarja že večkrat izraženo načelo, da bi dobra preglednost in primerna raven nadzora zagotovili, da bi finančni sistem deloval v službi gospodarstva in si pridobil zaupanje, učinkovitost in uspešnost.

Zakonodajni predlog tudi odpravlja zunanje bonitetne ocene skladov denarnega trga. S tem bi preprečili paniko na trgih, ki bi jo lahko povzročila morebitna znižanja ocen. EESO meni, da je ta določba sicer morda v nasprotju z načelom preglednosti in učinkovitosti ter bi lahko škodovala popolni informacijski uravnoteženosti, vendar pa na trgu SDT sodelujejo profesionalni subjekti, bonitetne agencije pa lahko samo s spremembo bonitetne ocene med vlagatelji sprožijo paniko. Ukrepi za notranje bonitetno ocenjevanje, okrepitev postopkov in instrumentov upravljanja s tveganji, strožji in tesnejši nadzor bodo pripomogli k učinkovitemu ohranjanju kakovosti sredstev in zavarovanja skladov.

V Bruslju, 10. decembra 2013

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Henri MALOSSE


(1)  UL C 146, 25.5.2013, str. 1.

(2)  Federal Register, Vol. 77, No. 223, 19. november 2012, Notices 69455.

(3)  UL C 146, 25.5.2013, str. 39.

(4)  Priporočilo A – UL C 146 z dne 25.5.2013, str. 1.

(5)  UL C 11, 15.1.2013, str. 42.

(6)  Za primerjavo: celotno bančni sistem evroobmočja skupaj upravlja okoli 27 tisoč milijard EUR sredstev.

(7)  Primerjalna tabela

(8)  EESO v zvezi s ponudbo produktov izraža pomisleke glede dejstva, da so se v tem vzporednem bančnem sistemu znašli produkti, ki so že prisotni v tradicionalnem bančništvu in jih urejajo predpisi, zato da bi se izognili strožjim kontrolam, ki se izvajajo v okviru bančnega nadzora.


Top