Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52010AE0988

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Kako digitalno dividendo pretvoriti v družbeno korist in gospodarsko rast COM(2009) 586 konč.

OJ C 44, 11.2.2011, p. 178–181 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 44/178


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Kako digitalno dividendo pretvoriti v družbeno korist in gospodarsko rast

COM(2009) 586 konč.

2011/C 44/33

Poročevalka: ga. DARMANIN

Evropska komisija je 28. oktobra 2009 sklenila, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Kako digitalno dividendo pretvoriti v družbeno korist in gospodarsko rast

COM(2009) 586 konč.

Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 1. junija 2010.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 464. plenarnem zasedanju 14. in 15. julija 2010 (seja z dne 15. julija) s 141 glasovi za, 1 glasom proti in 1 vzdržanim glasom.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO pozdravlja sporočilo Komisije Kako digitalno dividendo pretvoriti v družbeno korist in gospodarsko rast. Sporočilo je zelo pomemben korak naprej proti uresničevanju enega od ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, z digitalno dividendo kot sestavnim delom Evropskega programa za digitalne tehnologije.

1.2   EESO dejansko podpira prizadevanja Komisije, da države članice pripravi do tega, da do leta 2012 sprostijo spekter. Hkrati se zaveda, da v nekaterih državah obstajajo težave in objektivni razlogi, ki jim lahko preprečijo izpolnitev tega roka. Morebitno nespoštovanje roka pa mora biti dobro utemeljeno, obdobje po januarju 2012, ki bi bilo na voljo za izpolnitev obveznosti, pa čim krajše.

1.3   EESO priznava, da bi digitalna dividenda radiofrekvenčnega spektra, ki je zelo omejen vir, Evropi lahko prinesla pomembne gospodarske in družbene koristi, če bi bila pravilno opredeljena, njena uporaba pa zagotovljena. Te bi dodatno okrepile enotni evropski trg, hkrati pa bi lahko povečale ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in tako prispevale k uresničitvi nekaterih socialnih ciljev, za katere se zavzema EU.

1.4   EESO nadalje meni, da je digitalna dividenda kot paradni projekt Evropskega programa za digitalne tehnologije odlično sredstvo za promocijo koristi, ki jih ustvarja EU. V današnjem času, ko evroskepticizem narašča in ljudje ne razumejo popolnoma potenciala združene Evrope, lahko tako posameznikom kot podjetjem prinese očitne in konkretne prednosti. Ta projekt bo izboljšal tudi obseg varnosti potrošnikov, pri čemer ta proces ne bi smel povzročiti nepotrebnih stroškov za končne uporabnike.

1.5   EESO poziva Komisijo, naj pripravi celovito komunikacijsko strategijo, ki bi pojasnila razloge za preklop z analogne na digitalno tehnologijo in koristi, ki iz tega izhajajo.

2.   Uvod/ozadje

2.1   S prehodom z analogne na digitalno prizemno televizijo se bodo v Evropi zaradi večje učinkovitosti prenosa digitalne radiodifuzije sprostile zelo dragocene radijske frekvence. „Digitalna dividenda“ nudi velike možnosti za zagotavljanje širokega obsega storitev.

2.2   Za Evropo je to enkratna priložnost, da zadovolji vedno večje povpraševanje po radijskem spektru in zlasti zagotovi brezžične širokopasovne povezave v podeželskih območjih, s čimer bi premostila digitalno vrzel in spodbudila prevzem novih brezžičnih storitev. Tako lahko bistveno prispeva k uresničevanju lizbonskih ciljev o konkurenčnosti in gospodarski rasti ter zadovolji nekatere pomembne družbene, kulturne in gospodarske potrebe evropskih državljanov.

2.3   Spekter digitalne dividende bo na voljo po vsej Evropi v relativno kratkem času, saj naj bi vse države članice dokončno izklopile analogno televizijo najpozneje do leta 2012.

2.4   Komisija je prepoznala, kako pomembna je visokohitrostna širokopasovna infrastruktura za napredek, ki bistveno pripomore k prehodu na gospodarstvo z nizkimi misijami ogljika, digitalno gospodarstvo, kjer je znanje temeljnega pomena. Že načrt za oživitev gospodarstva, ki ga je potrdil Svet, si je za cilj zastavil 100-odstotno pokritje s širokopasovno povezavo, ki jo je treba doseči v letih 2010–2013.

2.5   Povečanje virov radijskega spektra bo ustvarilo tudi nove priložnosti za inovacije. Najbolj očitne priložnosti za inovacije so v radiodifuziji, saj digitalna dividenda omogoča velik obseg spektra, s katerim lahko radiodifuzijske hiše razvijajo svoje storitve. Široke možnosti se bodo odprle tudi v storitveno naravnanih sektorjih in bodo prinesle precejšnje družbene koristi na področja, kot so zdravstvo, e-učenje ali e-uprava, e-dostopnost, ter v območja, kjer bodo mala in srednje velika podjetja lahko izkoristila boljši dostop do gospodarstva.

3.   Gospodarske in družbene koristi digitalne dividende

3.1   Potencialni gospodarski učinek bo odvisen od dejanske stopnje prihodnjega povpraševanja po novih storitvah, ki ga je v tej fazi težko izmeriti. Ne glede na to nedavna študija Komisije vsebuje oceno, da bi potencialna finančna korist uskladitve spektra digitalne dividende kot celote, če bi se dosegla do leta 2015, na ravni EU znašala 20 do 50 milijard EUR (v obdobju 15 let) v primerjavi s samostojnim delovanjem držav članic EU. Ta ocena upošteva potencialne nove uporabe, kot sta napredna prizemna radiodifuzija in brezžična širokopasovna povezava.

3.2   Usklajeni pogoji na ravni EU bodo prinesli koristi tehnološkem sektorju, saj bo večina opreme, ki se uporablja, standardizirana in racionalizirana. Poleg tega se bo v tem sektorju znatno povečal inovacijski potencial, sektor kot tak pa bo postal bolj ciljno usmerjen. To je izjemno koristno za to gospodarsko panogo, zlasti za akterje, ki izdatno vlagajo v inovacije.

3.3   Glavni družbeni učinek, ki bi ga prinesla sprostitev spektra, bi bil obsežnejši širokopasovni dostop za vse. Že danes so nekatera podeželska območja prikrajšana za ustrezen dostop do interneta. Z digitalno dividendo bi internet lahko postal dostopen vsem, internetne storitve pa bodo bolj razširjene, kar bo dodatno utrdilo notranji trg. Ker bo širokopasovni dostop na voljo tudi na večini podeželskih območij, EESO predvideva, da bodo podjetja imela več razlogov za to, da ne vztrajajo na mestnih območjih, kar bo sprožilo preseljevanje te gospodarske panoge, ki je danes še vedno koncentrirana na mestnih območjih iz komunikacijskih in logističnih razlogov. Preseljevanje bi lahko povečalo stopnjo zaposlenosti na podeželskih območjih in prineslo izboljšave na področju okolja (kajti prenaseljenost na mestnih območjih ni najbolj v skladu s trajnostnim razvojem). Pri tem pa Odbor ponavlja svoje stališče, ki ga je izrazil v različnih mnenjih, v zvezi s potrebo po univerzalni širokopasovni storitvi za vse državljane, skupaj z ukrepi za zagotavljanje neoviranega dostopa za invalide.

3.4   Izbira potrošnika se bo izboljšala, saj bo na voljo več televizijskih postaj in visokokakovostnih storitev, hkrati pa se bo zmanjšala uporaba radiofrekvenčnega spektra. Poleg tega možnost gledanja televizijskih vsebin prek mobilnih multimedijev daje televizijski dostopnosti novo razsežnost. Za nameček bo digitalna dividenda znatno izboljšala kakovost življenja uporabnikov. EESO poudarja, da bi morale države članice zagotoviti, da bodo v fazi analognega izklopa potrošniki še naprej ustrezno zaščiteni, in preprečiti prelaganje nepotrebnih stroškov na njihova pleča.

3.5   Dodatna korist digitalne dividende je ta, da ponazarja potencial in prednosti enotne Unije, v kateri države članice uporabljajo iste standarde. V današnjem času, ko evroskepticizem narašča, predstavlja še eno otipljivo korist, ki jo bo uživala celotna EU.

4.   Nujni premisleki

4.1   Izklop analogne in naknadni vklop digitalne televizije bo brez dvoma občutno povečal izkoristek spektra. Pravzaprav lahko vsak kanal radijske frekvence (s širino 8 MHz) z digitalno televizijo v povprečju oddaja pet do šest televizijskih programov. To pomeni, da bi se delež spektra, ki se uporablja za televizijsko radiodifuzijo, po popolnem prehodu na digitalno televizijo zmanjšal na eno petino ali šestino pred tem potrebnega deleža. V državah, ki uvajajo enofrekvenčna omrežja (Single Frequency Networks – SFN), bi lahko uporaba spektra ob optimalni uvedbi različnih televizijskih omrežij padla celo na eno desetino prejšnje uporabe.

4.2   Sproščeni spekter je nedvomno dragocen vir, zlasti v državah, v katerih je kabelska televizija komajda razvita in je zato radiofrekvenčni spekter zelo redka dobrina. Ta novopridobljeni spekter je mogoče optimalno izkoristiti za brezžične širokopasovne storitve, ki so zlasti dragocene na podeželskih območjih, kjer je pomanjkanje visokohitrostnih internetnih storitev nedvomno eden od vzrokov za gospodarsko stagnacijo in socialno izključenost. Odbor meni, da bodo te storitve prispevale k okrepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije teh območij.

4.3   Razlogi za prehod iz analogne na digitalno tehnologijo morda v preteklosti niso bili dovolj podprti z dokazi. Javnost bi lahko bila pod vtisom, da je ta prehod namenjen izključno ustvarjanju zaslužka za televizijske operaterje, ker je nabava ustrezne opreme v gospodinjstvu lahko povezana z določenimi stroški. Zato je ključnega pomena, da se pripravi in izvaja ustrezna komunikacijska strategija, s pomočjo katere bodo predstavljeni resnični razlogi za prehod na digitalno tehnologijo.

4.4   Ključno je, da vse države članice uporabljajo skupni frekvenčni pas, s čimer bo omogočena univerzalna storitev po vsej EU in za vse evropske državljane. Optimalna izbira je frekvenčni pas 800 MHz, ki se nahaja na frekvenčnem podpasu UHF 790-862 MHz.

4.5   Evropska konferenca poštnih in telekomunikacijskih uprav (European Conference of Postal and Telecommunications Administrations – CEPT) je pristojna za pripravo tehničnih specifikacij za uskladitev frekvenčnega pasu 800 MHz, in sicer v tesnem sodelovanju z različnimi nacionalnimi regulativnimi organi, ki dobro poznajo tekočo problematiko spektra v svojih državah.

4.6   Da bi 800-megaherčni pas odprli za brezžično širokopasovno komunikacijo, morajo države članice do določenega roka dokončati postopek analognega izklopa (Analogue Switch-off – ASO). Zdi se, da sedanji rok 1. januar 2012 ni dosegljiv za vse države članice; ob tem je ključno, da tiste ki jim ne uspe analognega izklopa dokončati pravočasno, to storijo razmeroma hitro v letu 2012.

4.7   Mnogi televizijski operaterji, ki so trenutno prisiljeni, da preklopijo na digitalne televizijske oddajnike v državah članicah, ki izvajajo analogni izklop, zaradi slabega finančnega stanja niso zmožni kupiti visokokakovostne opreme (običajno proizvedene v EU). V težkih razmerah, v katerih so se znašli, so prisiljeni kupovati cenejšo ter s tem manj kakovostno in manj zanesljivo radiodifuzijsko opremo, običajno proizvedeno na Daljnem vzhodu. Posledično bi lahko ta oprema zastarala že čez dve ali tri leta, zaradi česar bi morale radiodifuzijske hiše kupiti novo televizijsko opremo (po možnosti zanesljivejšo in kakovostnejšo).

4.8   V sedanjih gospodarskih razmerah imajo nekateri televizijski operaterji, zlasti manjši, velike težave pri financiranju zamenjave opreme zaradi prehoda na digitalno tehnologijo. Zato EESO meni, da bi bilo treba uvesti določene strukture za zagotavljanje predfinanciranja, ki bodo MSP pomagale v procesu prilagajanja na nove tehnologije. Taka pomoč ne bi bila nujno v obliki nepovratnih sredstev, saj bi lahko bila pogojena z razpoložljivostjo sredstev pred naložbo, ki bi nato bila vrnjena v razumljivo dolgem obdobju, podobno kot v primeru posojil. Poleg tega bi lahko bile jamstvene sheme usmerjene v ponujanje pomoči MSP na zadevnem področju.

4.9   Skupni rezultat bi lahko bili slaba televizijska kakovost storitve za končne uporabnike in gospodarska izguba za radiodifuzijske hiše, ki bi bile zaradi začasnih finančnih težav prisiljene vlagati dvakrat. Daljši časovni okvir za dokončanje procesa analognega izklopa ali finančna pomoč radiodifuzijskim hišam bi preprečila te probleme in omogočila usklajeno mrežno uvajanje v vseh državah članicah.

4.10   Državam članicam bo priporočeno, da za digitalno dividendo sprostijo frekvenčni podpas 790-862 MHz, ne bodo pa k temu zavezane. Če je stanje frekvenčnega spektra v določeni državi tako, da vseh televizijskih storitev ni možno umestiti v preostali del spektra UHF, bo tej državi dovoljeno, da svoje televizijske radiodifuzijske storitve ohrani v frekvenčnem pasu 800 MHz. Države se lahko odločijo tudi za kompromisno rešitev, in sicer za vzporedno izvajanje televizijske radiodifuzije in brezžičnih širokopasovnih storitev.

4.11   Ker bodo vse države članice dolgoročno najverjetneje uporabljale 800-megaherčni frekvenčni pas za brezžične širokopasovne storitve, je treba nujno pripraviti ustrezne tehnične specifikacije, da bi se izognili nezaželenim „mejnim učinkom“, ki bi prav gotovo škodovali brezžičnim širokopasovnim storitvam zaradi nižjih ravni moči, ki se uporablja za brezžična celična omrežja.

4.12   Isti problem nastane v primeru držav, ki mejijo na EU, niso pa njene članice. V teh državah bo najverjetneje prihajalo do motenj med obstoječimi radiodifuznimi storitvami z visokimi močmi v frekvenčnem pasu 800 MHz in brezžičnimi širokopasovnimi storitvami, ki jih uvedejo države v soseščini EU. Kadar pride do problema vzajemnih motenj s sosednjo državo, ki ni članica EU, je edina rešitev sklenitev dogovora s to državo o dodelitvi frekvenc televizijskim oddajnikom, ki se nahajajo blizu meje z EU, kar pa ni vedno lahka naloga.

4.13   Optimalni cilj držav članic EU, ki za namene digitalne dividende sprejmejo frekvenčni pas 800 MHz, je vzpostaviti pravo razmerje med gospodarskimi in družbenimi koristmi, ki jih prinaša dejstvo, da bodo spekter na eni strani uporabljali telekomunikacijski operaterji (ki bodo imeli koristi od nove razpoložljive pasovne širine), na drugi pa radiodifuzni operaterji (ki bodo imeli koristi od boljše uporabe razpoložljive pasovne širine in od dodatnih storitev z visoko dodano vrednostjo, kot so interaktivne aplikacije na področju e-zdravja, e-učenja, e-uprave, e-dostopnosti itd.).

4.14   Države članice bi si morale prizadevati za uvajanje javnih storitev prek digitalnega televizijskega omrežja, hkrati pa omogočiti lahko dostopne storitve prek novih mobilnih širokopasovnih povezav, ustvarjenih s pomočjo frekvenčnega pasu digitalne dividende. Če to naredijo, bodo njihove politike uravnotežene, saj bodo poskrbele za ekonomske interese tako radiodifuznih kot telekomunikacijskih operaterjev.

4.15   Zelo zanimiv vidik uvajanja nove digitalne dividende je dejstvo, da bodo televizijske storitve čedalje bolj razpoložljive prek novih generacijah mobilnih telefonskih omrežij (3. generacija in naprej). To pomeni, da bi operaterji mobilnih omrežij na nek način ponujali enake storitve, kot jih običajno zagotavljajo tradicionalne televizijske radiodifuzijske hiše, kar bi ustvarilo nov konkurenčni scenarij.

V zvezi s tem je treba poudariti, da bi bilo priporočljivo preprečiti uvajanje hibridnih omrežij, ki bi jih istočasno upravljali radiodifuzijske hiše in telekomunikacijski operaterji. To bo tema poslovnima oblikama omogočilo, da ostaneta povsem neodvisni, in preprečilo poslovne modele, ki morda ne bodo tako prijazni potrošniku.

4.16   Interaktivne aplikacije, ki jih lahko ponudijo televizijske radiodifuzijske hiše v okviru novih digitalnih programov, je možno razvijati z uporabo katerega koli standarda za interaktivne televizijske storitve. Kljub temu je najbolj priporočljivo uporabljati tehnologije, kot je MHP (Multimedia Home Platform), standard odprtega sistema vmesne programske opreme, zasnovan v okviru projekta DVB za interaktivno digitalno televizijo), ker je to tehnologija, razvita v Evropi, ki je tudi povsem odprta. Ta standard zato ni zaščiten z avtorskimi pravicami in ponuja gospodarske koristi operaterjem ter predvsem končnim uporabnikom. Čeprav so na voljo tudi druge tehnologije, je priporočljivo izbrati kateri koli odprt standard v korist dostopnosti končnih uporabnikov do te nove tehnologije.

4.17   Učinkovitejši način izvedbe analognega izklopa v EU je usklajeno sodelovanje med državami članicami, s čimer bi vzpostavili nenehno izmenjavo izkušenj, zlasti na področju načrtovanja digitalnega televizijskega omrežja in optimalne učinkovitosti spektra. Menimo, da bi morale nacionalne javne radiodifuzijske hiše odigrati ključno vlogo v tej izmenjavi znotraj EU. Njihov „javni status“ sam po sebi nakazuje, da bi morale ponujati javne storitve. Nacionalni javni televizijski operaterji bi zato morali ponuditi svetovalne storitve javnim televizijskim operaterjem v drugih državah (tako članicah kot nečlanicah EU). Ena tipičnih koristi tega pristopa bi bilo hitro in učinkovito usposabljanje za televizijske operaterje v novih državah članicah, ki se običajno nahajajo v zgodnejši fazi razvoja svojih digitalnih televizijskih omrežij.

4.18   Eden od vidikov, ki ga je treba upoštevati pri procesu odpiranja 800-megaherčnega frekvenčnega pasu za nove brezžične širokopasovne storitve, je dejstvo, da bodo televizijske radiodifuzijske hiše, ki trenutno predvajajo v frekvenčnem pasu VHF, morda morale preklopiti (do roka, ki še ni določen) na frekvenčni pas UHF, če bi ustrezne kanale VHF zasedla digitalna zvočna (avdio) radiodifuzija (Digital Audio Broadcasting – DAB). Prehod na digitalni radio sam po sebi ne bo prispeval k digitalni dividendi, ker še ni jasno, ali bo prišlo do izklopa tradicionalnega analognega radijskega oddajanja. Četudi pride do tega izklopa, bo delež sproščenega frekvenčnega pasu premajhen, da bi občutno prispeval k digitalni dividendi. Kljub temu bodo nove storitve DAB prav gotovo uporabljale isti frekvenčni pas VHF, ki ga trenutno uporabljajo televizijski operaterji, zaradi česar bodo dodatno prispevale h krčitvi spektra na kanalih 21-60 frekvenčnega pasu UHF.

4.19   Treba je tudi omeniti, da se bodo morale televizijske radiodifuzijske hiše, ki trenutno uporabljajo kanale 61-69 (v frekvenčnem pasu 800 MHz), v procesu odpiranja 800-megaherčnega frekvenčnega pasu za nove storitve preseliti na drugi kanal v frekvenčnem pasu UHF, medtem ko radiodifuzijske hiše, ki trenutno uporabljajo kanale 21-60, ne bodo zavezane k nikakršnim spremembam. To pomeni, da so radiodifuzijske hiše, ki uporabljajo frekvenčni pas 800 MHz, očitno na slabšem, saj jim bo to vzelo denar in čas. Poleg tega bodo prisiljene, da svoje oddajnike med spremembo kanalov izklopijo, s čimer bodo utrpele začasno izgubo sredstev iz oglaševanja. Radiodifuzijskim hišam, ki bi bile prizadete na ta način, bi bilo treba po načelu pravičnosti zagotoviti finančno pomoč v skladu z določbami Pogodbe o državnih pomočeh.

4.20   Za doseganje optimalne učinkovitosti spektra je zelo priporočljivo, da na novo sprejete tehnologije (kot sta kodiranje MPEG-4 in DVB-T2) omogočijo nadaljnje prenašanje (ali oddajanje) televizijskih programov v ožji frekvenčni pas. Sprejetje teh novih tehnologij ne bi smelo močno povečati stroškov končnih uporabnikov, kajti v nasprotnem primeru bi bila resno ogrožena univerzalna dostopnost novih storitev.

4.21   Še ena od uporabnih tehnologij za optimalno izkoriščanje (omejenih) virov spektra so enofrekvenčna omrežja (Single Frequency Networks – SFN). S to tehnologijo je mogoče vzpostaviti regionalno omrežje z uporabo enega samega kanala spektra, medtem ko so pri standardnih večfrekvenčnih omrežij potrebne vsaj tri ali štiri frekvence za srednje velika televizijska omrežja. Za uporabo ene same frekvence morajo biti vsi oddajniki omrežja sinhronizirani z uporabo skupnega referenčnega časa. Edina metoda, ki se trenutno uporablja, je globalni sistem za določanje položaja (Global Positioning System – GPS), vojaška aplikacija, ki jo v celoti obvladujejo ZDA. To pomeni, da so vsa digitalna televizijska omrežja SFN 100-odstotno odvisna od tega sistema, ki ga lahko oblasti ZDA kadar koli spremenijo ali izklopijo, kar bi televizijske operaterje spravilo v hude težave.

4.22   Sistem GPS pa ni edini sistem, ki omogoča sinhronizacijo omrežij. Vir skupne sinhronizacije bi lahko bili drugi potencialni sistemi. EU bi si lahko prizadevala za pospešeno dokončanje projekta GALILEO, ki lahko postal evropska alternativa sistemu GPS in tako omogočil popolno neodvisnost držav članic EU od vojaškega sistema ZDA.

4.23   Eden od predlaganih sistemov za optimalno izkoriščanje frekvenčnega pasu digitalne dividende je uporaba inteligentne brezžične širokopasovne opreme, ki lahko samodejno išče proste radiofrekvenčne pasove (celo med obstoječimi televizijskimi radiodifuzijskimi storitvami) in dinamično uporablja razpoložljive pasove z nenehnim sledenjem frekvenc med svojim normalnim delovanjem. Ti sistemi (imenovani „kognitivni radio“) bi bili prav gotovo idealna tehnična rešitev za čim večji izkoristek digitalne dividende, vendar obstaja tveganje, da bi se končni stroški za končnega uporabnika toliko povečali, da bi preprečili univerzalno dostopnost do digitalne dividende.

4.24   Da bi odprli 800-megaherčni frekvenčni pas v celoti za nove brezžične radiodifuzijske storitve, bi bilo treba vse sisteme prenosa z nizkimi močmi, ki se uporabljajo za razvedrilne ali športne dogodke (sistemi „brezžičnih mikrofonov“), preseliti na frekvence zunaj tega pasu, da se prepreči škodljivo motenje novih storitev digitalne dividende. Ti sistemi so običajno namenjeni sekundarni uporabi v neuporabljenem medprostoru spektra med dvema aktivnima območjema radiodifuzijskega pokritja. Nekateri od teh sistemov so za poklicno uporabo (npr. sistemi, ki delujejo med olimpijskimi igrami ali uradnimi glasbenimi koncerti) in uporabljajo redno zakupljene dele spektra UHF. Veliko drugih sistemov deluje na podlagi splošne odobritve, za katero niso potrebna posamezna dovoljenja. Zato bi bilo treba načrtovati skrbno ureditev teh storitev, ki bi bila usklajena na ravni EU, da bi preprečili še preostale motnje frekvenčnega pasu digitalne dividende, do česar bi lahko prišlo tudi po uspešnem dokončanju izklopa analogne televizije.

4.25   Drugo zelo občutljivo vprašanje, ki ga je treba rešiti, je prisotnost vojaških storitev UHF v nekaterih državah članicah in/ali v nekaterih sosednjih državah, ki niso članice EU. Te storitve bodo dodaten vir motenj za nove komunikacijske storitve digitalne dividende. V zvezi s tem bi bilo treba voditi premišljena pogajanja z vojaškimi oblastmi zadevnih držav, katerih cilj bi bil obstoječe storitve preseliti na druge dele radiofrekvenčnega spektra.

V Bruslju, 15. julija 2010

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Mario SEPI


Top