Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52009AE0882

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (COM(2008) 637 konč. – 2008/0193 (COD))

OJ C 277, 17.11.2009, p. 102–108 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

17.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 277/102


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo

(COM(2008) 637 konč. – 2008/0193 (COD))

(2009/C 277/22)

Poročevalka: ga. HERCZOG

Svet je 7. novembra 2008 sklenil, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo

COM(2008) 637 konč. – 2008/0193 (COD).

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 6. aprila 2009. Poročevalka je bila ga. HERCZOG.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 453. plenarnem zasedanju 13. in 14. maja 2009 (seja z dne 13. maja) z 82 glasovi za, 37 glasovi proti in 2 vzdržanima glasovoma.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Odbor podpira predlog Komisije za novo direktivo, katere namen je izboljšati varstvo nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile in/ali dojijo.

1.2   Odboru pomeni ta pobuda priložnost za krepitev zakonodaje, ki ženskam omogoča, da si po porodu ustrezno opomorejo, poleg tega pa jih spodbuja k dojenju in jim pomaga pri vzpostavljanju močne vezi z novorojenčkom.

1.3   Nevarne delovne razmere med nosečnostjo in dojenjem so za Odbor nesprejemljive. V tem smislu je treba ženske spodbujati, da delodajalca čim prej obvestijo o svoji nosečnosti, saj se tako lahko oceni in odpravi potencialno tveganje za zdravje in varnost. Posebno pozornost je treba nameniti nevarnostim za žensko in moško plodnost, prav tako tudi za zarodek.

1.4   Odbor tudi poziva k dodatni podpori staršem in otrokom, ki imajo posebne potrebe, oziroma se znajdejo v posebnih okoliščinah, kot so prezgodaj rojeni, prizadeti ali bolni otroci, rojstvo več otrok hkrati, hospitalizacija, pa tudi posvojitev ali skrbništvo itd.

1.5   Odbor se strinja s Komisijo, da je treba vsem nosečim delavkam zagotoviti najmanj 18 tednov plačanega porodniškega dopusta. Vendar poziva Komisijo, naj upošteva priporočila socialne platforme (1) – vključno s priporočili Evropskega ženskega lobija, WHO (2) in UNICEF (3), v skladu s katerimi je izključno dojenje otroka v prvih šestih mesecih življenja koristen preventivni zdravstveni ukrep tako za mater kot za otroka. Zato Odbor priporoča, da se poiščejo dodatne pravne in praktične rešitve, ki bi časovno in prostorsko omogočale dojenje.

1.6   Poleg tega Odbor meni, da odsotnost zaradi bolezni med nosečnostjo ne sme vplivati na trajanje porodniškega dopusta, toda poziva Komisijo, naj pojasni, na katero obdobje pred porodom se ta določba nanaša.

1.7   Odbor pozdravlja predlog, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da noseče delavke oziroma delavke, ki dojijo, iz člena 2 (4) prvotne direktive zaščitijo pred odpustom.

1.8   Odbor se strinja, da imajo delavke pravico, da se vrnejo na svoja delovna mesta ali enakovredna delovna mesta, kjer pogoji niso slabši, in pravico do izboljšanja delovnih pogojev, do katerih bi bile upravičene med svojo odsotnostjo.

1.9   Odbor se odločno strinja, da mora biti nadomestilo med porodniškim dopustom enako prejšnji plači. Ta določba ni le nujnost, ampak tudi način za priznanje vrednosti materinstva.

1.10   V skladu s skupnimi načeli prožne varnosti in pristopa k zaposlitvi po življenjskih obdobjih, Odbor meni, da je treba ta predlog obravnavati glede na težave pri skrbi in negi otrok, mlajših od dveh let (5). V tem kontekstu se je prilagodljiv delovni čas za starše, o katerem so se dogovorili vsi partnerji, izkazal za zelo koristnega.

1.11   Jasno je treba razlikovati med porodniškim dopustom, kot sredstvom za varstvo v nosečnosti in po porodu, in starševskim dopustom. Predlaganih 18 tednov je namenjenih predvsem ženskam, da si opomorejo po porodu, ter da se zagotovi minimalno obdobje dojenja in vzpostavljanja vezi med materjo in novorojenčkom. Odbor poudarja pomen starševskega dopusta kot priložnost za oba starša, da s svojim otrokom preživita dovolj časa, vendar meni, da mora starševski dopust slediti porodniškemu dopustu in omogočati očetom, da tudi oni izkoristijo to priložnost.

1.12   Odbor ob tej priložnosti predlaga, da se predvidijo pobude, ki bi starim staršem in drugim ožjim družinskim članom omogočile skrbeti za otroke, če tudi zaposleni starši to želijo, in pod pogojem, da je to v otrokovem interesu. Takšen ukrep bi pripomogel k uravnavanju potreb na trgu dela, prispeval pa bi tudi k usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja. Ta oblika začasnega dodatnega varstva, ki jo omogočajo družinski člani, ne more nadomestiti odgovornosti države, da zagotovi ustrezno dnevno varstvo, tako na ravni kakovosti kot tudi kvantitete.

1.13   Odbor priznava pomen celostnega in temeljitega pristopa k tem vprašanjem, da se pokaže celotna slika in doseže gospodarski in družbeni napredek. Tisti, ki sprejemajo odločitve, bi morali v tem okviru upoštevati različne potrebe, konkurenčne vrednote in navzkrižja interesov v zvezi z naslednjimi vprašanji:

demografska vprašanja (vključno z nizko stopnjo rodnosti in večanjem števila upokojencev);

potrebe trga dela;

izobraževanje in vseživljenjsko učenje;

enake možnosti za ženske in moške;

usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja;

dostopno, cenovno dosegljivo in visokokakovostno otroško varstvo;

aktivno državljanstvo;

solidarnost med generacijami;

boj proti revščini in socialni izključenosti;

in najboljša korist za otroka (6).

Odbor zato poziva evropske institucije in države članice, naj razmislijo o tem, da se v zvezi s tem predlogom sprejme celosten pristop in se prepreči zmanjševanje obsega njegove uporabe in vpliva.

1.14   Če je cilj predloga podpreti to usklajevanje, potem je Odbor prepričan, da porodniškega dopusta ni mogoče obravnavati ločeno od vrste drugih instrumentov, ki že obstajajo na zgoraj omenjenih področjih.

1.15   Pri tem je bistvena vloga socialnih partnerjev, ki so glavni akterji na trgih dela. Po mnenju Odbora mora civilna družba prevzeti aktivno vlogo v tem procesu, tako pri zagotavljanju, da države članice izvajajo direktivo, kot tudi pri popolni podpori omenjenega celostnega pristopa.

2.   Ozadje

2.1   Cilj predloga direktive o spremembi Direktive 92/85/EGS je izboljšati varstvo nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile in/ali dojijo. Varstvo je potrebno iz več razlogov. Na dolžino porodniškega dopusta vpliva mnogo dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju predpisov. Prejšnja direktiva zagotavlja vsaj 14 zaporednih tednov porodniškega dopusta in določa tudi zahteve glede zdravja in varnosti na delovnem mestu za zaščito nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo. Med porodniškim dopustom ženska ne sme biti odpuščena. V skladu s členom 2(7) prejšnjega pravnega instrumenta – Direktive 76/207/EGS – ima ženska pravico, da se po porodniškem dopustu vrne na isto ali enakovredno delovno mesto. Vsakršno slabše obravnavanje ženske pomeni diskriminacijo.

V načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (7) se je Komisija zavezala, da bo pregledala obstoječo zakonodajo EU. Direktiva 92/85/EGS ni bila vključena v prenovljeno različico in jo je zato treba pregledati zdaj.

2.2   Evropski svet je marca 2006 poudaril, da je treba izboljšati ravnovesje med delom in zasebnim življenjem za večjo gospodarsko rast, blaginjo in konkurenčnost, in odobril Evropski pakt za enakost med spoloma (8). Evropski parlament je večkrat pozval k izboljšanju obstoječe zakonodaje v zvezi z nosečimi delavkami in odobritvijo starševskega dopusta ter k ukrepom za boljše usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja. V resoluciji z dne 21. februarja 2008 o demografski prihodnosti Evrope (9) je na primer pozval države članice, naj v okviru usklajenih javnih politik sprejmejo najboljše prakse glede porodniškega dopusta, ter poudaril, da je mogoče z vzpostavitvijo družini in otrokom naklonjenega materialnega in čustvenega okolja pozitivno vplivati na stopnjo rodnosti. V predhodni resoluciji z dne 27. septembra 2007 (10) je Parlament države članice že pozval, da sistem nadomestil za porodniški in starševski dopust preoblikujejo v vzajemnega, ter pozdravil postopek posvetovanja s socialnimi partnerji. Pozval je k boju proti diskriminaciji nosečnic na trgu dela ter zahteval, da se zagotovi visoka stopnja varstva za matere. Marca 2008 je Evropski svet ponovno poudaril, da so za usklajevanje dela z zasebnim in družinskim življenjem tako žensk kot moških potrebna nadaljnja prizadevanja (11).

Ta direktiva je deseta posamezna direktiva na podlagi člena 16(1) Okvirne direktive 89/391/EGS o zdravju in varnosti pri delu. Zdaj predlagana revizija direktive vključuje širitev pravne podlage na člen 141 Pogodbe ES, ki se nanaša na enako obravnavo.

2.3   Državljani in predstavniki civilne družbe, s katerimi se je Komisija posvetovala, so izrazili zaskrbljenost zaradi dejstva, da otroci v veliko večji meri ogrožajo perspektivo službe žensk kot moških. Stopnja zaposlenosti žensk z majhnimi otroki je le 65 % v primerjavi z 91,7 % pri moških. Ženske se soočajo s posledicami predpostavk, ki temeljijo na stereotipih o njihovih obveznostih doma in njihovi zmožnosti za delo (12). To lahko povzroči, da se bo manj žensk po porodu vračalo na trg dela.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Komisija v sporočilu iz leta 2006 (13) navaja, da so otrokove pravice prednostna naloga za EU in da so države članice dolžne spoštovati KZNOP in izbirne protokole h Konvenciji, pa tudi razvojne cilje tisočletja. Marca 2006 je Evropski svet države članice pozval, naj „sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za hitro in bistveno zmanjšanje revščine otrok, pri čemer bodo imeli vsi otroci enake možnosti, ne glede na njihovo socialno okolje“ (14). V kontekstu te teme to pomeni dati vsem otrokom priložnost, da jih matere dojijo in da jih njihovi skrbniki ustrezno negujejo v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami ter da imajo dostop do visokokakovostnega in cenovno dosegljivega dnevnega varstva.

3.2   Politika zaposlovanja EU spodbuja pristop k zaposlovanju po življenjskih obdobjih, pri čemer se upoštevajo različne potrebe in prednosti delavcev v različnih obdobjih življenja. Direktiva o varstvu med nosečnostjo, porodniškim dopustom in obdobjem dojenja se mora odražati v tem pristopu po življenjskih obdobjih.

3.3   Evropski ženski lobi zagovarja naslednje: „Določbe o porodniškem dopustu so specifične za ženske. Oblikovalci političnih odločitev, delodajalci in družba kot celota morajo priznati in podpreti fizično lastnost žensk, da lahko rodijo, in procese po porodu ter dojenje“ (15). Kot je navedeno zgoraj, ima Evropa pravni okvir, ki s pomočjo številnih zakonodajnih ukrepov prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola. Kljub temu ženske pogosto skrajšajo delovni čas ali prekinejo delo za daljše obdobje, da skrbijo za otroke, posledica česar je nižja plača in nižja pokojnina. Zato je nujno bolj učinkovito izvajanje sedanje zakonodaje glede enakosti.

3.4   Ženske morajo imeti možnost izbrati, kdaj bodo odšle na porodniški dopust. Po drugi strani mora delodajalec imeti možnost predvideti potrebe po delavcih in nadomestiti delavko na porodniškem dopustu. Pri tem načrtovanju je treba upoštevati minimalni dopust (najmanj šest tednov po porodu) (16).

3.5   Predlog daje ženskam, ki se vračajo s porodniškega dopusta, pravico, da zahtevajo prožnejšo ureditev delovnega časa, delodajalca pa obvezuje, da to zahtevo preuči in ob tem upošteva tako potrebe delodajalca kot delavke. Odbor se strinja s to določbo.

3.6   Da bi to dosegli, je treba tudi pojasniti in uskladiti različne cilje strategij EU glede izvajanja lizbonske strategije, barcelonskih ciljev, pa tudi demografske situacije, solidarnosti med generacijami, enakih možnosti za moške in ženske ter boljšega ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem.

3.7   EU mora pri poskusih povečanja števila zaposlenih žensk (17) spodbujati priložnosti za uskladitev dela z družinskim in zasebnim življenjem, da se bodo različne potrebe, konkurenčne vrednote in navzkrižja interesov transparentno obravnavali in nadzorovali.

3.8   Veliko držav članic je že sprejelo svežnje ukrepov za spodbujanje boljšega usklajevanja poklicnega, zasebnega in družinskega življenja, kar odraža različne potrebe nacionalnih trgov dela ter raznolikost tradicij in kultur v Evropi. Če je cilj predloga podpreti to usklajevanje, potem ni mogoče porodniškega dopusta obravnavati ločeno od vrste drugih instrumentov, ki že obstajajo na tem področju. Med njimi so delo s krajšim delovnim časom, prilagodljivi delovni pogoji, starševski dopust in druge oblike dopusta, ki so velikokrat pomembnejši, ko gre za zagotavljanje boljšega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Osrednja pravna podlaga za ta predlog je zdravje in varnost nosečih in doječih žensk. Vendar je logična povezava med zdravjem in vidiki varnosti ter i) pravico otroka do ustrezne nege, ii) uskladitvijo družinskega in poklicnega življenja ter iii) zaposlitvijo in poklicnimi priložnostmi. Poleg tega zahteva demografska situacija v Evropi politiko, ki spodbuja in podpira višjo stopnjo rodnosti. Vprašanja, ki jih obravnava ta predlog direktive, niso edina. Treba jih je preučiti kot kompleksno zadevo, kot je predlagano v priporočilih.

4.2   Posebno pozornost je treba nameniti nevarnostim za žensko in moško plodnost. Tako moški kot ženske morajo biti zaščiteni pred dejavniki, ki lahko sprožijo genetske spremembe in vodijo v neplodnost in, še huje, lahko povzročijo deformacije zarodka.

4.3   Jasno je treba razlikovati med porodniškim dopustom, kot sredstvom za varstvo v nosečnosti in po porodu, in starševskim dopustom. Predlaganih 18 tednov je namenjenih predvsem ženskam, da si opomorejo po porodu, preden se vrnejo na delo, ter da se zagotovi minimalno obdobje dojenja. Čeprav Odbor podpira ta pristop, priporoča, da se poiščejo nadaljnje pravne in praktične rešitve, ki bi materam olajšale dojenje ali iztiskanje mleka na delovnem mestu in jim tako omogočile ustrezen čas za izključno dojenje, v skladu s priporočili (18) WHO in UNICEF (npr. pravico, da si odmore za dojenje štejejo v delovni čas).

4.4   V posebnih primerih, kot so prezgodaj rojeni, prizadeti ali bolni otroci, rojstvo več otrok hkrati ali hospitalizacija, Komisija priporoča, da države članice omogočijo daljši plačani dopust ob upoštevanju potrebe po posebni negi. Odbor meni, da bi seznam posebnih primerov moral ostati odprt, vsaka država članica pa bi morala imeti možnost, da pretehta še druge primere, kot so carski rez ali zapleti po rojstvu. V primerih posvojitve in skrbništva novorojenčka je prav tako treba zagotoviti starševski dopust.

4.5   V skladu s Konvencijo ILO 183 (19) Odbor podpira predlog, da delavka po rojstvu otroka vzame šest tednov dopusta, vendar želi poudariti, da je to minimalno obdobje. To minimalno obdobje je bistveno, da si ženske po porodu ustrezno opomorejo, poleg tega pa jih spodbuja k dojenju in jim pomaga pri vzpostavljanju močne vezi z novorojenčkom.

4.6   Ob upoštevanju Konvencije ZN o otrokovih pravicah (20) bi morala Komisija izvesti vzporedno študijo, ki bi upoštevala vpliv predlaganih ukrepov na otroka. Otroka je treba dobro hraniti in skrbeti za njegovo dobro počutje. Dobro počutje otrok in vrednost otroštva kot obdobja v življenju sta izredno pomembna, hkrati pa so otroci tudi delovna sila prihodnosti; pomanjkanje skrbi in podpore zanje v tem zgodnjem obdobju lahko privede do neuspeha v šoli in pozneje pri vključevanju v družbo.

4.7   Odbor se strinja z novo določbo, po kateri odsotnost z dela med nosečnostjo zaradi bolezni ali zapletov zaradi nosečnosti ne vpliva na trajanje porodniškega dopusta, toda poziva Komisijo, naj pojasni, na katero obdobje pred porodom se ta določba nanaša. Določba, ki to vprašanje obravnava, ne sme biti dvoumna (21).

4.8   Odbor se strinja, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito nosečih delavk oziroma delavk, ki dojijo, iz člena 2 (22) predloga, pred posledicami odpusta.

4.9   Odbor se zaveda, da je v nekaterih državah zgornja meja nadomestila med porodniškim dopustom enaka višini nadomestila za obdobje odsotnosti zaradi bolezni, in želi poudariti, da nadomestilo v času porodniškega dopusta, ki je nižje od prejšnje plače, ženske oškoduje in jih kaznuje zaradi njihove biološke vloge matere ter ne upošteva vrednosti materinstva. Nižje plačilo negativno vpliva tudi dolgoročno, zlasti na pokojninske pravice.

4.10   Varnost zaposlitve je sredstvo za zagotovitev višje stopnje rodnosti, ustrezne dolžine dopusta in večje udeležbe žensk na trgu dela. Glede na to so nujni prilagodljiv delovni čas in prožne oblike dela. Obrazložitveni memorandum direktive navaja: „(…) da je možno pozitivno vplivati na krivulje rodnosti z usklajenimi javnimi politikami, z vzpostavitvijo družini in otrokom naklonjenega materialnega in čustvenega okolja“ (23).

4.11   Vlogi starih staršev in širših družinskih članov kot skrbnikov in varuhov, ki pomagajo zaposlenim staršem, je treba nameniti več pozornosti. Vloga drugih družinskih članov prispeva k ohranitvi družinskih struktur, vključi starejše, zmanjšuje stres pri zaposlenih starših, pomaga pri uravnavanju potreb na trgu dela, prispeva pa tudi k usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja. V zvezi s tem je treba razmisliti tudi o različnih pobudah in programih, ki bi jih podpirale EU in države članice, ter o številnih nacionalnih programih, ki so že na voljo (24). Ta oblika začasnega dodatnega varstva, ki jo omogočajo družinski člani, ne more nadomestiti odgovornosti države, da zagotovi ustrezno dnevno varstvo, tako na ravni kvalitete kot tudi kvantitete.

4.12   Otroško varstvo je oblika zaposlitvene priložnosti za ženske, vendar je treba zagotavljati njegovo kakovost in standard. Barcelonski cilji predvidevajo, da bo imelo do leta 2010 zagotovljeno dnevno varstvo vsaj 33 % otrok, mlajših od 3 let, in 90 % otrok med tretjim letom in do začetka obveznega šolanja. Ni pa nobene posebne določbe glede oblike otroškega varstva. Poleg tega se je treba vprašati naslednje: tudi če bo dejansko mogoče zagotoviti dnevno varstvo za 33 % otrok, kaj bo s preostalima dvema tretjinama?

4.13   Glede kakovosti otroškega varstva imamo malo informacij o neformalnih storitvah otroškega varstva, ki jih na domu opravljajo varuške (nanny, babysitter, au-pair); mnoge med njimi niso usposobljene, niso uradno registrirane in jih ne zajema priznani sistem nadzora. Te delavke ne spadajo v formalni sistem zaposlovanja in zato tudi niso ustrezno zaščitene na delovnem mestu. Države članice in lokalne oblasti se morajo obvezati, da bodo zagotavljale kakovostno varstvo otrok v vseh mogočih oblikah. Socialni partnerji si morajo s spodbujanjem in zahtevami po strokovnem usposabljanju in nadzoru prizadevati za ureditev in preglednost tako strokovnega varstva otrok kot tudi vseh oblik varstva na domu in neformalnega varstva. K vzpostavitvi visokokakovostnega otroškega varstva bi prispevale davčne spodbude. Ob upoštevanju velikega števila žensk, ki so dejavne na tem področju, bi izboljšanje delovnih pogojev in kvalifikacij v tem sektorju prispevalo k splošni strategiji EU na tem področju.

V Bruslju, 13. maja 2009

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Mario SEPI


(1)  Skupno stališče usmerjevalne skupine za socialno platformo o spremembah direktive o spremembi Direktive 92/85/EGS o porodniškem dopustu, 19. februar 2009.

(2)  „Kot priporočilo za zdravje ljudi na svetovni ravni, naj bi dojenčke v prvih šestih mesecih življenja izključno dojili, da se dosežejo najboljša rast, razvoj in zdravje“ (Global Strategy on Infant and Young Child Feeding (Globalna strategija za hranjenje dojenčkov in otrok – A55/15, točka 10)); na: http://www.who.int/nutrition/topics/infantfeeding_recommendation/en/index.html. Glej tudi: Michael S. Kramer, Ritsuko Kakuma: The optimal duration of exclusive breastfeeding - A systematic review, WHO, 2002, na: http://www.who.int/nutrition/topics/optimal_duration_of_exc_bfeeding_review_eng.pdf.

(3)  Glej http://www.unicef.org.

(4)  Glej Direktivo Sveta 92/85/EEC z dne 19. oktobra 1992, člen 2, „Opredelitve“: V tej direktivi:

(a)

noseča delavka pomeni nosečo delavko, ki svojega delodajalca obvesti o svojem stanju v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali nacionalno prakso;

(b)

delavka, ki je pred kratkim rodila, pomeni delavko, ki je rodila pred kratkim v smislu nacionalne zakonodaje in/ali nacionalne prakse in ki v skladu s to zakonodajo in/ali prakso svojega delodajalca obvesti o svojem stanju;

(c)

delavka, ki doji, pomeni delavko, ki jo za tako šteje nacionalna zakonodaja in/ali nacionalna praksa in ki v skladu s to zakonodajo in/ali prakso svojega delodajalca obvesti o svojem stanju.

(5)  Glej: Lamb, M.E. Ahnert, L (2006): Nonparental child care: Context, concepts, correlates and consequences, v: W. Damon, R.M. lerner, K.A. Renninger, T.E. Sigel (eds): Handbook of Child Psychology (Vol.4) Child Psychology in Practice, str. 950–1016, Hoboken, N.J. and Chichester, Willey.

(6)  V okviru strategije Evropske komisije Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti, objavljena 4.7.2006 (http://europa.eu/scadplus/leg/en/lvb/r12555.htm).

(7)  Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (COM(2006) 92 konč.).

(8)  Glej prilogo II k sklepom predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 23. in 24. marca 2006 na: http://ue.eu.int/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/ec/89013.pdf.

(9)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. februarja 2008 o demografski prihodnosti Evrope (2007/2156 (INI) (A6-0024/2008), na: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&reference=P6-TA-2008-0066&language=EN.

(10)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. septembra 2007 o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji - 2007 (2007/2065(INI) (P6_TA(2007)0423) na:

http://www.europarl.europa.eu/oeil/FindByProcnum.do? lang=2&procnum=INI/2007/2065.

(11)  Glej sklepe predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 13. in 14. marca 2008 na: http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/ec/99410.pdf.

(12)  Sporočilo Komisije Citizen's Summary – Better maternity leave provisions designed to promote reconciliation of family and working life (ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=611&langId=en); Skupno stališče o reviziji Direktive sveta 96/34/ES z dne 3. junija 1996 o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sprejeto na socialni platformi januarja 2009.

(13)  Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti (COM(2006) 367 konč.).

(14)  Glej točko 72 sklepov predsedstva – 23. in 24. marec 2006 (referenca v opombi 8).

(15)  Predlogi Evropskega ženskega lobija v zvezi s predlogi Komisije o direktivi o spremembi Direktive 92/85/EGS, januar 2009, str. 2.

(16)  Glej točko 4.5 poglavja Posebne ugotovitve.

(17)  Predvsem s pomočjo omenjene lizbonske strategije za rast in delovna mesta.

(18)  Glej opombi 2 in 3.

(19)  Glej: http://www.ilo.org/ilolex/cgi-lex/convde.pl?C183.

(20)  Konvencija o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo št. 44/25 z dne 20. novembra 1989 in je začela veljati 2. septembra 1990 v skladu s členom 49. Na: http://www2.ohchr.org/english/law/crc.htm.

(21)  Novi člen 8, točka 5 se nanaša na „štiri tedne ali več“ (COM(2008) 637 konč., str. 13).

(22)  Glej opombo 4.

(23)  COM(2008) 637 konč, str. 1.

(24)  Glej: http://www.coe.int/t/dg3/youthfamily/enfance/parenting_en.asp.


PRILOGA

K Mnenju

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Naslednji amandmaji, ki so bili med razpravo zavrnjeni, so prejeli več kot četrtino glasov (člen 54(3) poslovnika):

Točka 1.5

Spremeni se tako:

Odbor se strinja s Komisijo, da je treba vsem nosečim delavkam zagotoviti najmanj 18 tednov plačanega porodniškega dopusta. Vendar poziva Komisijo, naj upošteva priporočila socialne platforme – vključno s priporočili Evropskega ženskega lobija, WHO in UNICEF, ki temeljijo na koristi za otroka, da ga v prvih šestih mesecih življenja mati izključno doji zaradi preprečevanja bolezni, tako matere kot tudi otroka. Zato Odbor priporoča, da se poiščejo dodatne pravne in praktične rešitve, ki bi časovno in prostorsko omogočale dojenje . Odbor priporoča Evropski komisiji, da svoj predlog o več kot 14 tednih najnižjega plačanega porodniškega dopusta utemelji s konkretno statistiko. Ni namreč konkretnih dokazov za to, da 14 tednov porodniškega dopusta, ki so predvideni v sedanji določbi, iz zdravstvenih in varnostnih razlogov ne zadostuje .

Rezultat glasovanja

Za: 40

Proti: 83

Vzdržani: 5

Točka 1.9

Spremeni se tako:

Odbor se odločno strinja, da mora biti nadomestilo med porodniškim dopustom enako prejšnji plači. Ta določba ni le nujnost, ampak tudi način za priznanje vrednosti materinstva . Odbor opozarja, da mora biti nadomestilo med porodniškim dopustom enako prejšnji plači, hkrati pa prosi Evropsko komisijo, da upošteva znatne dodatne stroške za države članice in tudi za podjetja, zlasti MSP, katerih preživetje je v trenutnih gospodarskih razmerah ključnega pomena .

Rezultat glasovanja

Za: 39

Proti: 79

Vzdržani: 3

Točka 1.11

Spremeni se tako:

Jasno je treba razlikovati med porodniškim dopustom, kot sredstvom za varstvo v nosečnosti in po porodu, in starševskim dopustom. Predlaganih 18 tednov Porodniški dopust je namenjenih predvsem ženskam, da si opomorejo po porodu, ter da se zagotovi minimalno obdobje dojenja in vzpostavljanja vezi med materjo in novorojenčkom. Odbor poudarja pomen starševskega dopusta kot priložnosti za oba starša, da s svojim otrokom preživita dovolj časa, vendar meni, da mora starševski dopust slediti porodniškemu dopustu in omogočati očetom, da tudi oni izkoristijo to priložnost.

Rezultat glasovanja

Za: 41

Proti: 79

Vzdržani: 3

Točka 4.3

Spremeni se tako:

Jasno je treba razlikovati med porodniškim dopustom, kot sredstvom za varstvo v nosečnosti in po porodu, in starševskim dopustom. Predlaganih 18 tednov Porodniški dopust je namenjenih predvsem ženskam, da si opomorejo po porodu, preden se vrnejo na delo, ter da se zagotovi minimalno obdobje dojenja. Čeprav Odbor podpira ta pristop, priporoča, da se poiščejo nadaljnje pravne in praktične rešitve, ki bi materam olajšale dojenje ali iztiskanje mleka na delovnem mestu in jim tako omogočile ustrezen čas za izključno dojenje, v skladu s priporočili WHO in UNICEF (npr. pravico, da si odmore za dojenje štejejo v delovni čas).

Rezultat glasovanja

Za: 41

Proti: 79

Vzdržani: 3

Točka 4.9

Spremeni se tako:

Odbor se zaveda, da je v nekaterih državah zgornja meja nadomestila med porodniškim dopustom enaka višini nadomestila za obdobje odsotnosti zaradi bolezni, in želi poudariti, da nadomestilo v času porodniškega dopusta, ki je nižje od prejšnje plače, ženske oškoduje in jih kaznuje zaradi njihove biološke vloge matere ter ne upošteva vrednosti materinstva. Nižje plačilo negativno vpliva tudi dolgoročno, zlasti na pokojninske pravice. Po drugi strani pa bi morala Evropska komisija upoštevati znatne dodatne stroške za države članice in tudi za podjetja, zlasti MSP, katerih preživetje je v trenutnih gospodarskih razmerah ključnega pomena.

Rezultat glasovanja

Za: 39

Proti: 79

Vzdržani: 3


Top