30.4.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 100/22

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o boju proti goljufijam in ponarejanju negotovinskih plačilnih sredstev

2009/C 100/04

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 17. januarja 2008 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:

Boj proti goljufijam in ponarejanju negotovinskih plačilnih sredstev.

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 1. oktobra 2008. Poročevalec je bil g. IOZIA.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje soglasno sprejel na 448. plenarnem zasedanju 23. oktobra 2008.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Evropski ekonomsko-socialni odbor obžaluje, da doslej sprejete pobude za preprečevanje in boj proti goljufijam in ponarejanju negotovinskih plačilnih sredstev niso bile dovolj za preprečitev širjenja tega pojava. Kot je Komisija že poudarila v akcijskem načrtu 2004–2007, izmenjava informacij med zasebnimi in javnimi subjekti ter učinkovito sodelovanje med pristojnimi oblastmi držav članic še nista v celoti razvita, čeprav je bil pravni okvir Skupnosti izboljšan in okrepljen.

1.2   Glavna ovira za učinkovito uresničitev sistema za preprečevanje goljufij je po mnenju Komisije težava z izmenjavo podatkov znotraj EU o osebah, odgovornih za goljufije, ali osebah, pri katerih obstaja takšno tveganje. Da bi zagotovili učinkovito preprečevanje, se zdi potrebno razširiti oblike izmenjave informacij o osebah, odgovornih za goljufije, in sicer z izboljšanjem sodelovanja med pristojnimi oblastmi držav članic.

1.3   Učinkovit boj proti goljufijam nadalje omejujeta nehomogenost zakonodaje, ki ureja uresničevanje preiskovalnih pristojnosti posameznih nacionalnih uprav, in različna ostrina represivnih ukrepov. Zato se zdi potreba po dejanskem približanju nacionalnih zakonodaj glavna usmeritev za učinkovito zajezitev goljufij v tem sektorju, ki so praviloma mednaroden kriminalen pojav.

1.4   EU mora zato izboljšati svojo strategijo boja proti goljufijam in ponarejanju plačilnih sredstev z več različnimi ukrepi. V ta namen je treba:

—	razvijati izmenjavo informacij med zasebnimi in javnimi akterji;

—	okrepiti sodelovanje med pristojnimi organi oblasti držav članic;

—	uskladiti nacionalne zakonodaje na področju preprečevanja in zatiranja goljufij, ob posebnem upoštevanju v EU veljavnih določb o varstvu podatkov, da se omogoči čezmejna izmenjava informacij;

—	pri vsakem pristojnem organu oblasti vzpostaviti računalniško bazo podatkov za informacije o značilnih elementih tveganja goljufij;

—	Europolu zaupati spremljanje ukrepov za preprečevanje in boj proti goljufijam ter usklajevanje razpoložljivih baz podatkov;

—	voditi usmerjene kampanje obveščanja, v katere bi bila vključena tudi združenja potrošnikov in ki bi potrošnike opozarjale na možne nevarnosti pri uporabi negotovinskih plačilnih sredstev, da bi te tako pritegnili k zavestnemu sodelovanju v bolj učinkovitem in pravočasnem boju proti goljufijam.

2.   Širjenje negotovinskih plačilnih sredstev in z njimi povezanih goljufij

2.1   Značilnost sedanjega razvoja svetovnega gospodarstva je precejšnje širjenje negotovinskih plačilnih sredstev, kot so kreditne in plačilne (debetne) kartice ter plačila prek interneta. Transakcije, opravljene z elektronskimi plačilnimi sredstvi, pomenijo – tako po obsegu kot po vrednosti – vse večji delež domačih in čezmejnih plačil, ki se bo zaradi stalnega razvoja trgov in tehnološkega izpopolnjevanja elektronskih plačilnih sredstev še bolj povečeval.

2.2   Potreba, da se v Evropski uniji zagotovi razvoj plačilnih sredstev, ki so alternativa gotovini, je povezana s procesom liberalizacije pretoka kapitala in uresničevanjem gospodarske in monetarne unije. Sodobno gospodarstvo, ki temelji na tehnologiji, ne more shajati brez učinkovitega plačilnega sistema, ker njegov neposredni učinek na konkurenčnost finančnega sektorja izboljšuje celotno učinkovitost gospodarskega sistema. Ugotovljeno je namreč, da elektronski plačilni sistemi spodbujajo potrošnjo in gospodarsko rast, ker olajšujejo kupovanje blaga in storitev. Ocenjujejo, da se v EU vsako leto opravi 231 milijard (gotovinskih in negotovinskih) transakcij v skupni vrednosti 52 000 milijard eurov.

2.2.1   V zadnjih letih se je razširjenost negotovinskih plačilnih sredstev na svetovni ravni povečala. Tako je bilo leta 2004 v EU-25 opravljenih 142 transakcij z negotovinskimi plačilnimi sredstvi na prebivalca (od tega 32,3 s plačilnimi karticami), v državah članicah območja eura 150 (od tega 28,3 s plačilnimi karticami), v ZDA pa 298 (od tega 47,5 s plačilnimi karticami). Leta 2006 so bili ti podatki za EU-25 158 (od tega 55,2 s plačilnimi karticami), v državah članicah območja eura 166 (od tega 50,5 s plačilnimi karticami), v ZDA pa 300 (od tega 145,1 s plačilnimi karticami). V EU je bilo leta 2006 največ transakcij z negotovinskimi plačilnimi sredstvi na prebivalca opravljenih na Finskem z 294 transakcijami (od tega 153,9 s plačilnimi karticami), Nizozemskem z 257 transakcijami (od tega 103,2 s plačilnimi karticami) in v Združenem kraljestvu z 239 transakcijami (od tega 111,4 s plačilnimi karticami) (1).

2.2.2   Leta 2006 je bilo največ terminalov POS v Španiji: 1 291 000 terminalov s 1 276 transakcijami v povprečnem znesku 52 eurov, zatem v Franciji: 1 142 000 terminalov s 4 938 transakcijami v povprečnem znesku 51 eurov, in v Italiji: 1 117 000 terminalov s 690 transakcijami v povprečnem znesku 93 eurov. Evropska država z največjim številom transakcij na terminal je Finska s 7 799 transakcijami v povprečnem znesku 35 eurov, čeprav je nameščenih 105 000 terminalov. Nasprotno je bila Irska država z najvišjo povprečno vrednostjo transakcij s kreditnimi in plačilnimi karticami (94 eurov), čeprav je nameščenih 53 000 terminalov (2).

2.2.3   Usklajen zakonodajni okvir v celotni EU bo ponudnikom storitev omogočal racionalizacijo infrastrukture in storitev za opravljanje plačil, uporabnikom pa, da bodo imeli korist od širše izbire in visoko raven zaščite.

2.3   Da bi bilo ta plačilna sredstva mogoče uporabljati povsod po svetu, morajo biti učinkovita, enostavna za uporabo, široko sprejeta, zanesljiva in na voljo po sorazmerno nizki ceni. Ker je učinkovitost odvisna od njihove varnosti, je treba zagotoviti najvišjo raven gospodarsko izvedljive tehnične varnosti. Izboljšave ravni varnosti je treba meriti z ozirom na statistične podatke o goljufijah in z določitvijo posebnih referenčnih parametrov za varnost.

2.3.1   Povečevanje števila goljufij lahko negativno vpliva na zaupanje potrošnikov v plačilni sistem in velja za eno glavnih ovir za širjenje elektronske trgovine. Nadaljnja posledica povečevanja števila goljufij je škoda, ki jo povzročajo ugledu trgovcev, in napačno dojemanje ravni varnosti teh plačilnih sredstev pri potrošnikih.

2.4   Goljufije v mednarodnem okviru so pogostejše od goljufij znotraj posameznih držav, še posebej pri plačilnih transakcijah na daljavo, predvsem prek interneta. Po podatkih Komisije (3) so goljufije v zvezi s plačilnimi karticami leta 2000 znašale 600 milijonov eurov, tj. 0,07 % prometa v sektorju plačilnih kartic v istem obdobju, pri čemer je bilo povečanje števila goljufij večje pri plačilih na daljavo (po telefonu, pošti ali internetu). Novejše študije kažejo, da je bilo v EU v letu 2006 v goljufije z negotovinskimi plačilnimi sredstvi zajetih 500 000 podjetij, goljufivih transakcij pa je bilo 10 milijonov in povzročile so za približno milijardo eurov škode, kar je bilo skoraj dvakrat toliko kot leta 2005. Države, ki so jih te goljufije najbolj prizadele, so bile Združeno kraljestvo, Francija, Italija, Španija in Nemčija.

2.5   Zaradi povečevanja števila goljufij in zato, ker gre za mednaroden problem, je treba razviti dosledno vseevropsko strategijo preprečevanja, ker so posamezni ukrepi, ki so jih sprejele države članice, sicer lahko učinkoviti, vendar ne zadoščajo, da bi se postavili po robu grožnji zaradi goljufij v zvezi s plačilnimi sredstvi.

2.6   Da bi se odzvali na potrebe trga in krepili zaupanje v uporabo novih tehnologij, je treba tudi okrepiti prizadevanja za uvedbo varnega digitalnega podpisa v okviru pobud, ki so bile že sprejete z direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 99/93/ES z dne 13. decembra 1999. Digitalni podpis je poleg tega nujno potreben tudi za zagon projekta „e-vlade“. Projekt STORK pod pokroviteljstvom EU skuša odpraviti težave v zvezi z interoperabilnostjo sistemov.

2.7   Komisija je opozorila, da goljufije z – ukradenimi ali ponarejenimi – negotovinskimi plačilnimi sredstvi izvajajo v glavnem kriminalne organizacije, ki imajo pogosto kompleksno strukturo ljudi, opreme in logistične podpore, delujejo čezmejno in uporabljajo zelo izpopolnjene tehnike za goljufanje pri plačilih prek interneta ali s ponarejanjem plačilnih kartic. Sposobne so hitro spreminjati način svojega delovanja, da se izognejo ukrepom, sprejetim proti njim.

2.7.1   S preiskavami je bilo ugotovljeno, da kriminalne organizacije v bolj zapletenih primerih goljufij običajno delujejo po določenih standardnih, preskušenih postopkih, ki jih je mogoče povzeti v naslednje sheme:

—

organizacija določi ciljno podjetje, v katero člani organizacije vdrejo ponoči ali pa v primernih skrivališčih počakajo do konca delovnega časa, da v terminale POS, ki so povezani z blagajnami, namestijo elektronske naprave, ki lahko prestrezajo kode magnetnih zapisov plačilnih kartic in ustrezne kode PIN;

—	podatke, ki jih te elektronske naprave zabeležijo, zatem odčitajo tako, da naprave fizično odstranijo, ali pa elektronsko, s pomočjo tehnologij GSM ali Bluetooth, in jih uporabijo za izdelavo kopij plastičnih plačilnih kartic, ki vsebujejo kode, vključno s kodo PIN;

—	nezakonito izdelane kreditne in plačilne kartice zatem uporabijo za nakupe blaga ali dvige gotovine, tudi v drugih državah, kot je tista, kjer so kode kopirali.

3.   Pravni okvir Skupnosti

3.1   Ker je eden glavnih ciljev EU zagotavljanje polnega delovanja notranjega trga, katerega bistveni del so plačilni sistemi, so bili že pred leti sprejeti posebni ukrepi, da bi oblikovali skupno strategijo za boj proti goljufijam v zvezi s plačilnimi karticami. Ti ukrepi temeljijo na dveh glavnih smernicah:

—	ukrepi za usklajevanje pogodbenih določb, ki urejajo razmerja med izdajatelji in imetniki kartic, ter določb, ki urejajo način izvedbe plačil, in

—	ukrepi, s katerimi države članice opredeljujejo goljufije v zvezi s plačilnimi karticami kot kazniva dejanja, za katera so predvidene učinkovite in odvračilne kazni.

3.2   V prvi sklop se uvrščajo:

—	priporočilo Komisije 87/598/EGS z dne 8. decembra 1987 o odnosih med finančnimi institucijami, trgovci in podjetji za opravljanje storitev ter potrošniki, ki je privedlo do evropskega kodeksa poslovanja z elektronskimi plačili, s katerim naj bi zagotovili uvedbo sistemov za zaščito potrošnikov;

—

priporočilo Komisije 88/590/EGS z dne 17. novembra 1988 o povezavi med imetnikom in izdajateljem kartic, ki izdajatelje plačilnih kartic poziva, naj sprejmejo skupne pogodbene pogoje o varnosti plačilnega sredstva in s tem povezanih podatkov, ter o obveznostih imetnika kartice v primeru izgube, kraje ali nezakonitega kopiranja plačilnega sredstva;

—

priporočilo Komisije 97/489/ES z dne 30. julija 1997, namenjeno zagotavljanju visoke ravni zaščite potrošnikov na področju elektronskih plačilnih instrumentov. To priporočilo določa informacije, ki jih morajo vsebovati določbe pogodbe, ki obravnavajo načine in pogoje izdaje in uporabe elektronskega plačilnega instrumenta;

—	Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, s katero je bil dodatno urejen sistem preprečevanja pranja denarja in predvidene določbe o omejevanju uporabe gotovine;

—

Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, namenjena usklajevanju nacionalnih določb o zahtevah skrbnega in varnega poslovanja, dostopu novih ponudnikov plačilnih storitev na trg, zahtevah glede informacij ter pravicah in obveznostih uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev.

3.3   Kar zadeva drugi sklop, so bili ob upoštevanju povečevanja števila goljufij in dejstva, da so bili ukrepi preprečevanja izvajani večidel na nacionalni ravni, sprejeti naslednji ukrepi:

—	sporočilo Komisije COM(1998) 395 o akcijskem okviru za boj proti goljufijam in ponarejanju negotovinskih plačilnih sredstev, v katerem je Komisija predlagala sveženj ukrepov za dovolj varno okolje za plačilne instrumente in ustrezne podporne sisteme;

—	Sklep Sveta 2000/642/PNZ z dne 17. oktobra 2000 o načinu sodelovanja med enotami za finančni nadzor držav članic pri izmenjavi informacij, ki je določil minimalne standarde za sodelovanje med enotami za finančni nadzor (Financial Intelligence Units) držav članic EU;

—

sporočilo Komisije COM(2001) 11 z dne 9. februarja 2001 o preprečevanju goljufij in ponarejanja negotovinskih plačilnih sredstev, v katerem je Komisija izdala svoj akcijski načrt EU 2001–2003 za preprečevanje goljufij. Komisija v načrtu ugotavlja, da preprečevanje temelji na sodelovanju med pristojnimi organi oblasti in akterji plačilnih sistemov, ter opozarja, da so najpomembnejše izboljšave povezane z uvedbo tehničnih sredstev, ki povečujejo varnost plačil, tj. med drugim uvedba kartic z mikročipom, mehanizmov za hitro obveščanje v primeru izgube ali kraje plačilnih instrumentov in uvedba mehanizmov (kot so PIN ali druge kode) za preprečevanje ali čim večje omejevanje možnosti za goljufije;

—

v skladu z načrtom je bistven element učinkovite strategije za preprečevanje goljufij izmenjava informacij, ki mora potekati med bankami in organi oblasti v državah članicah in med temi državami. V ta namen je Komisija v načrtu pozvala k uvedbi mehanizma za vzpostavitev stalnega dialoga med vsemi udeleženci v boju proti goljufijam (izdajatelji kreditnih kartic, bančnimi združenji, upravljavci omrežij, Europolom, nacionalnimi policijskimi silami itd.). Komisija je predlagala tudi pripravo več mednarodnih konferenc, ki naj bi se jih udeležili višji policijski uradniki in sodniki, da bi okrepili seznanjenost s problemom goljufij pri plačilih in njihovimi posledicami za finančne sisteme;

—

okvirni Sklep Sveta 2001/413/PNZ z dne 28. maja 2001 o boju proti goljufijam in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi. Svet je v tem okvirnem sklepu vse države članice pozval, naj zagotovijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, vključno s kaznimi, ki omejujejo svobodo in ki bi lahko imele za posledico izročitev drugi državi, če je bila goljufija v zvezi s plačilnimi karticami izvršena z uporabo informacijske tehnološke, elektronske ali druge posebej prirejene opreme in je vključevala: — krajo ali drugo nezakonito prilastitev plačilnega instrumenta, — ponarejanje ali prenarejanje plačilnega instrumenta z namenom, da se uporabi za goljufijo, — prejetje plačilnega instrumenta, njegovo pridobitev, prevoz, prodajo ali izročitev drugi osebi, posest ali uporabo za goljufijo, — vnos, spreminjanje ali nedovoljeno brisanje računalniških podatkov ali nedovoljen poseg v delovanje računalniškega programa ali sistema, — proizvodnjo, sprejetje, prodajo ali snovanje instrumentov, programov in drugih posebej prilagojenih sredstev, z namenom, da se uporabijo za omenjena dejanja;

—

v sklepu je začrtan tudi poseben okvir mednarodnega sodelovanja, na podlagi katerega si morajo države članice nuditi vzajemno pomoč pri preiskavah v zvezi s postopki, ki se nanašajo na kazniva dejanja, obravnavana v tem okvirnem sklepu. V ta namen države članice določijo operativne kontaktne točke ali pa lahko uporabijo obstoječe operativne strukture za izmenjavo informacij in za druge stike med državami članicami;

—

sporočilo Komisije COM(2004) 679 z dne 20. oktobra 2004 o novem akcijskem načrtu EU za obdobje 2004–2007 za preprečevanje goljufij v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi. Z akcijskim načrtom 2004–2007 je Komisija nameravala okrepiti že obstoječe pobude za preprečevanje goljufij, da bi prispevala k ohranjanju in povečevanju zaupanja v plačila, zaradi povečevanja števila nezakonitih primerov vdorov v podatke v računalniških sistemih in kraj identitete. Prednostni cilj Komisije je zagotavljanje varnosti plačilnih produktov in sistemov ter okrepitev sodelovanja med oblastmi in zasebnim sektorjem, kar je treba doseči: — z okrepitvijo in reorganizacijo delovanja skupine strokovnjakov EU na področju preprečevanja goljufij, — tako, da proizvajalci plačilnih instrumentov, ponudniki plačilnih storitev in oblasti sprejmejo usklajeno strategijo, da se uporabnikom zagotovi najvišja – gospodarsko izvedljiva – raven varnosti elektronskih plačil, — z izmenjavo informacij med udeleženci za čimprejšnje odkrivanje poskusov goljufij in čimprejšnje obveščanje o njih, — z okrepitvijo sodelovanja na evropski ravni med upravnimi organi za preprečevanje goljufij in okrepitvijo preiskovalne usposobljenosti nacionalnih organov za kazenski pregon, — z uvedbo novih načinov obveščanja o izgubi in kraji plačilnih kartic v EU.

4.   Ugotovitve in predlogi

4.1   Čeprav je bil pravni okvir Skupnosti izboljšan in okrepljen, izmenjava informacij med zasebnimi in javnimi subjekti še ni v celoti razvita; enako velja tudi za učinkovito sodelovanje med pristojnimi oblastmi držav članic. V ta namen je – tudi ob upoštevanju nedavnega pristopa novih držav članic k EU – potrebno, da vse države članice v svoje nacionalne zakonodaje prenesejo določbe okvirnega sklepa in priporočil.

4.1.1   Glavna ovira za učinkovito uresničitev sistema za preprečevanje goljufij je po mnenju Komisije težava z izmenjavo podatkov znotraj EU o osebah, odgovornih za goljufije, ali osebah, pri katerih obstaja takšno tveganje. V ta namen je bila že v akcijskem načrtu 2004–2007 poudarjena potreba po uskladitvi določb o varstvu podatkov v EU, da bi omogočili čezmejno izmenjavo informacij, med drugim tudi z zbližanjem veljavnih predpisov o varstvu osebnih podatkov v EU.

4.2   Za zagotovitev učinkovitih preprečevalnih ukrepov Odbor predlaga proučitev možnosti, da vsak pristojni nacionalni organ vzpostavi elektronsko bazo podatkov, v katero bi podjetja, ki so upravljavci plačilnih kartic, vnašala podatke o prodajnih mestih in transakcijah, pri katerih obstaja tveganje goljufije, identifikacijske podatke prodajnih mest in pravnih zastopnikov podjetij, katerih pogodbe o opravljanju transakcij s plačilnimi karticami so bile odpovedane iz varnostnih razlogov ali zaradi goljufivega ravnanja, prijavljenega policiji, identifikacijske podatke o transakcijah, ki jih imetniki kartic ne priznavajo ali pa so jih prijavili policiji, in identifikacijske podatke o bančnih avtomatih (ATM), zmanipuliranih z namenom goljufije. Ob upoštevanju nacionalne zakonodaje bi bilo mogoče to bazo podatkov med drugim uporabljati tudi za analiziranje kriminalnih dejavnosti in kot pomoč pri policijskem sodelovanju, vključno mednarodnem, namenjenemu preprečevanju in zatiranju kaznivih dejanj, storjenih s plačilnimi karticami ali drugimi plačilnimi sredstvi.

4.3   Poleg izmenjave informacij o goljufih je treba okrepiti sodelovanje med pristojnimi oblastmi držav članic z novimi pobudami za zbiranje in izmenjavo informacij v širšem obsegu med akterji, vključenimi v preprečevanje goljufij, ob posebnem upoštevanju policijskih sil in podjetij, ki izdajajo plačilne kartice.

4.3.1   V ta namen bi lahko racionalizirali obstoječe oblike sodelovanja na področju boja proti ponarejanju eurov, tako da bi bile pristojne nacionalne oblasti neposredno vključene tudi v preprečevanje goljufij pri negotovinskih plačilih.

4.3.2   V ta namen bi lahko proučili možnost, da bi Europolu – ki je na podlagi sklepa Sveta z dne 29. aprila 1999 že pristojen za boj proti ponarejanju denarja in drugih plačilnih sredstev – zaupali posebne naloge spremljanja ukrepov za preprečevanje in zatiranje goljufij z negotovinskimi plačilnimi sredstvi, da bi:

—	usklajeval upravljanje računalniških baz podatkov vseh držav članic, ki vsebujejo informacije o primerih ponarejanja plačilnih kartic, z namenom, da se tudi pristojnim oblastem druge države članice omogoči dostop za dejanske potrebe preiskav;

—	izdajatelja ali upravljavca plačilnih kartic v realnem času obveščal o primerih goljufij, odkritih v drugih državah članicah;

—	olajšali izmenjavo informacij med policijskimi silami in sodnimi oblastmi držav članic, predvideno z Okvirnim sklepom 2001/413/PNZ z dne 28. maja 2001.

4.4   V tem okviru Odbor predlaga, naj se prouči, ali bi bilo primerno policijske sile in preiskovalne organe držav članic, ki so vključeni v boj proti goljufijam in ponarejanju negotovinskih plačilnih sredstev, povezati v mrežo. To bi lahko olajšalo neposredno izmenjavo informacij s pomočjo certificiranega sistema elektronske pošte, ki bi omogočal tudi dostop do predlaganih baz podatkov.

4.4.1   Takšna pobuda, ki pa seveda terja predhoden dogovor o vsebini podatkov, ki bi jih vnašali v te baze podatkov, in združljivost z nacionalnimi zakonodajami o varstvu osebnih podatkov, bi – v skladu z določbami člena 79 Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 – omogočila precejšen korak naprej pri zatiranju goljufij z negotovinskimi plačilnimi sredstvi, saj bi preiskovalnim organom neposredno zagotovila potrebne informacije, v realnem času in brez odvečnih birokratskih formalnosti. V ta namen je vsekakor priporočljiva določitev minimalnih standardov na ravni EU o vrstah podatkov, ki jih je mogoče izmenjavati, da bi zagotovili skupno platformo informacij, uporabnih za boj proti goljufijam, ob upoštevanju določb Direktive 1995/46/ES o varstvu osebnih podatkov.

4.5   Največja ovira pri zajezitvi goljufij v EU so neskladnost zakonodaje, ki se nanaša na preiskovalne pristojnosti nacionalnih upravnih organov, in različno strogi represivni ukrepi. To pomeni, da je goljufij več v državah, kjer imajo organi za nadzor manj preiskovalnih pooblastil oziroma kjer kazni niso dovolj visoke, da bi učinkovale preventivno. Zahteva po dejanskem približanju nacionalnih zakonodaj se zdi edina strategija, ki bi ji morali slediti, da bi učinkovito zajezili goljufije v sektorju, če upoštevamo, da prejšnje pobude – kot je že poudaril akcijski načrt 2004–2007 – niso bile dovolj za boj proti nevarnosti širjenja goljufij v zvezi s plačilnimi sredstvi.

4.5.1   V zvezi s tem (4) je treba preveriti, ali so države članice v svojo nacionalno kazensko zakonodajo dejansko prenesle kazniva dejanja, navedena v členih 2, 3 in 4 Okvirnega sklepa Sveta 2001/413/PNZ z dne 28. maja 2001 o kaznivih dejanjih v zvezi s plačilnimi instrumenti, storjenih z računalniki in posebej prirejeno opremo. Ob upoštevanju suverenosti držav članic se zdi primerno preveriti, ali so kazni za takšna kazniva dejanja resnično odvračilne, tudi glede na velikost predvidene zakonske kazni, in obenem v okviru EU uskladiti kazni za primerljivo huda dejanja goljufije, kot je npr. že predvideno v boju proti pranju denarja.

4.6   Sprejetje predlaganih pobud bi omogočilo učinkovito zatiranje goljufij in bi olajšalo uvedbo enotnega območja plačil v eurih (Single Euro Payment Area, SEPA), na katerem bi bilo mogoče plačevati z negotovinskimi plačilnimi instrumenti na celotnem območju eura, z enega računa in pod enakimi osnovnimi pogoji, neodvisno od kraja bivanja, s čimer bi odpravili sedanje razlikovanje med nacionalnimi in čezmejnimi plačili.

4.7   EU mora zato izboljšati svojo strategijo boja proti goljufijam in ponarejanju plačilnih sredstev z več različnimi ukrepi. Ključnega pomena je obveščanje najširše javnosti, da bi uporabnike kreditnih in plačilnih kartic še bolj opozarjali in tako zviševali raven ozaveščenosti potrošnikov o možnih tveganjih, povezanih z uporabo negotovinskih plačilnih sredstev. Če potrošniki niso posvarjeni, lahko npr. postanejo žrtve lažnega predstavljanja, t. i. phishinga. Evropske institucije morajo pomagati pri obveščanju javnosti z evropskimi kampanjami, ki bi jih usklajevala Komisija.

4.8   Pri tem imajo bistveno vlogo potrošniška in poslovna združenja: tesno sodelovanje med njimi bi lahko pomagalo pri uvajanju ukrepov v smislu „sistema zgodnjega opozarjanja“, ozaveščanja in obveščanja o najbolj razširjenih in o nedavno odkritih praksah. Da bi to dosegli, se zdi nujno začeti z usmerjenimi kampanjami obveščanja, namenjenimi potrošnikom, tudi v obliki praktičnih, lahko dostopnih nasvetov, da bi povečali seznanjenost z načinom uporabe plačilnih kartic in takojšnjimi varnostnimi ukrepi, ki so potrebni, kadar uporabnik meni, da je postal žrtev goljufije.

4.9   Zavzetost držav članic bi se morala odražati tudi v zaostritvi kazni za kazniva dejanja goljufije in njihovega učinkovitega pregona. Za kazniva dejanja, storjena v drugih državah EU in – za nekatera posebno huda kazniva dejanja – tudi v tretjih državah, bi morala povsod veljati ustrezna kazenska zakonodaja, s čimer bi razširili evropsko pravosodno območje. Ta praksa se vse bolj širi, in vse več je predlogov za pregon kaznivih dejanj in določanje kazni. Ob upoštevanju dejstva, da goljufije v zvezi s plačilnimi sredstvi praviloma izvajajo organizirane skupine in v več državah, so učinkovit instrument za boj proti goljufijam konvencija in protokoli Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki jih je Generalna skupščina OZN sprejela 15. novembra 2000 in 31. maja 2001. Ti predvidevajo ostre ukrepe za kazniva dejanja, ki jih je mogoče šteti za mednarodna.

---

(1)  Vir: Evropska komisija, COM(2005) 603 konč. z dne 1.12.2005, Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu, SEC(2005) 1535.

(2)  Vir: letno poročilo Banke Italije 2007 – priloga. Informacije so bile pripravljene na podlagi podatkov Evropske centralne banke, Banke za mednarodne poravnave (BIS), Pošte Italije d.d. in Banke Italije.

(3)  Vir: Evropska komisija, COM(2004) 679 konč. z dne 20.10.2004, Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Evropski centralni banki in Europolu o novem akcijskem načrtu EU za obdobje 2004–2007 za preprečevanje goljufij v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi, SEC(2004) 1264.

(4)  Delovni dokument osebja Komisije SEC(2008) 511 z dne 22. aprila 2008 – Poročilo o goljufijah v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi v EU: izvajanje akcijskega načrta EU 2004–2007 (Report on fraud regarding non cash means of payments in the EU: the implementation of the 2004–2007 EU Action Plan, op. prev.: dokument še ni preveden v slovenščino) – poudarja potrebo po učinkovitih kaznih, ker so, kot izhaja iz dveh poročil, ki jih je Komisija predložila aprila 2004 (COM(2004) 356)in februarja 2006 (COM(2006) 65)o ukrepih, ki so jih sprejele države članice za izvedbo okvirnega sklepa 2001/413/PNZ z dne 28. maja 2001, kazni v nekaterih državah članicah prenizke, da bi bile odvračilne.

---