Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52006AE0958

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Sveta o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 4056/86 o podrobnih pravilih za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe v zvezi s pomorskim prometom in spremembi Uredbe (ES) št. 1/2003 glede povečanja področja uporabe za vključitev kabotaže in mednarodnih prevoznih storitev v prosti plovbi COM(2005) 651 konč./2 — 2005/0264 (CNS)

OJ C 309, 16.12.2006, p. 46–50 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

16.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 309/46


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Sveta o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 4056/86 o podrobnih pravilih za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe v zvezi s pomorskim prometom in spremembi Uredbe (ES) št. 1/2003 glede povečanja področja uporabe za vključitev kabotaže in mednarodnih prevoznih storitev v prosti plovbi

COM(2005) 651 konč./2 — 2005/0264 (CNS)

(2006/C 309/10)

Svet Evropske unije je 10. februarja 2006 sklenil, da v skladu s členom 83 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o zgoraj omenjenem dokumentu

Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 30. maja 2006. Poročevalka je bila ga. BREDIMA-SAVOPOULOU.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 428. plenarnem zasedanju 5. in 6. julija 2006 (seja z dne 5. julija 2006) s 156 glasovi za, 1 glasom proti in 7 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO odobrava predlagano širitev postopkovnih pravil konkurence iz Uredbe 1/2003 (1) na področje kabotaže in prevoznih storitev v prosti plovbi. Pozdravlja sedanje razprave med Komisijo in sektorjem pomorskega prometa o uporabi členov 81 in 82 v zvezi s prevoznimi storitvami v prosti plovbi. Ker na tem področju ni pritožb in pravnih precedenčnih primerov, bo potrebnih več informacij o delovanju in sporazumih na tem področju. EESO zato pozdravlja pobudo Komisije, da začne študijo o gospodarskih in pravnih značilnostih sektorja prevoznih storitev v prosti plovbi. Zaradi pravne varnosti EESO poziva Komisijo, da (preden razveljavi izjemo iz Uredbe 1/2003) zagotovi smernice glede notranje presoje združljivosti različnih oblik sodelovanja v sektorju prevoznih storitev v prosti plovbi s konkurenčnim pravom EU.

1.2

Kar zadeva linijske prevoze, EESO ugotavlja, da Komisija predlaga razveljavitev skupinske izjeme za linijske konference iz pravil konkurence v Pogodbi ES, ker ne izpolnjujejo več štirih kumulativnih pogojev iz člena 81(3) Pogodbe ES. Komisija meni, da bo razveljavitev znižala stroške prevoza, zanesljivost storitev na vseh pomorskih poteh se ne bo spremenila, konkurenčnost evropske industrije pa se bo izboljšala. EESO bo svoje stališče pridržal, da se pokaže, ali bo predlagana razveljavitev imela trajni učinek.

1.3

EESO priporoča, da Komisija pri razveljavitvi skupinske izjeme za linijske konference poleg čisto konkurenčnih dejavnikov upošteva tudi varnostni vidik (izguba kakovostnih prevozov, če ladje ne bi več plule pod zastavo EU).

1.4

EESO priporoča, da Komisija ob razveljavitvi skupinske izjeme za linijske konference poleg čisto konkurenčnih dejavnikov upošteva tudi vidik človeških virov (vpliv na zaposlovanje evropskih pomorščakov).

1.5

EESO ugotavlja, da namerava Komisija izdati ustrezne smernice o konkurenci v pomorskem sektorju, ki bodo pripomogle k nemotenemu prehodu v popoln sistem uporabe pravil o konkurenci. Komisija namerava smernice objaviti do konca leta 2007. Pred njihovo objavo pa bo Komisija septembra 2006 kot vmesni korak priprave smernic objavila dokument aktualnih vprašanj o linijskih prevozih. EESO poziva Komisijo, da smernice pripravi v tesnem sodelovanju z vpletenimi akterji in primerno obvesti vpletene institucije EU.

1.6

Predlog Komisije je rezultat postopka pregleda, ki se je začel leta 2003 in vključuje vse vpletene institucije EU in akterje. Komisija je naročila tri študije neodvisnih svetovalcev, ki so pregledali vprašanja, ki se zastavijo ob razveljavitvi skupinske izjeme, njihove ugotovitve pa so objavljene na spletni strani generalnega direktorata za konkurenco.

1.7

EESO tudi ugotavlja, da predlog Komisije za razveljavitev skupinske izjeme za linijske konference v pomorskem prometu temelji na členu 83 Pogodbe ES (pravila konkurence), medtem ko je pravna podlaga Uredbe 4056/86 člen 83 (pravila konkurence) v kombinaciji s členom 80(2) (politika prevozov) Pogodbe ES. EESO bi bil zelo vesel informacij pravne službe Evropskega parlamenta o tem, ali so ugotovitve v zvezi s prevozom povezane z ugotovitvami v zvezi s konkurenco in ali pravna služba vztraja pri svojem stališču do dvojne pravne podlage, kot je bilo navedeno v prejšnjem dokumentu (2).

1.8

EESO v prihodnje pričakuje možnost pravnega nasprotja, ki je lahko rezultat uporabe pravnih instrumentov drugih sodnih sistemov, zato poziva Komisijo, da v okviru smernic predvidi določbo za obravnavo takih problemov. Taka določba o posvetovanju bo zmanjšala trenja in omogočila vzajemno sprejemljive rešitve v mednarodnem prostoru.

1.9

EESO ugotavlja, da Komisija priznava različne načine uporabe prava o konkurenci v različnih sodnih praksah po svetu in opaža razhajanja. Komisija tudi priznava vedno večji pomen mednarodnega sodelovanja med organi, pristojnimi za pravo o konkurenci.

1.10

EESO pozdravlja dvojno politiko Komisije pri razvoju dvostranskega sodelovanja z glavnimi trgovinskimi partnerji EU in preučevanju načinov za širitev večnacionalnega sodelovanja na področju konkurence. EESO zato spodbuja Komisijo, da pospeši prizadevanja za tako sodelovanje in dialog, da bosta pomagala identificirati možne probleme, ki bi se pojavili zaradi razveljavitve Uredbe 4056/86 v EU, in da se konstruktivno razrešijo problemi, pri tem pa vzajemno spoštujejo posebnosti različnih pravnih sistemov. Doslednost pri obravnavi linijskih storitev v različnih državah je dejansko vitalnega pomena za mednarodno trgovino.

1.11

EESO poziva Komisijo, da pri pripravi smernic o konkurenci v pomorskem sektorju upošteva dialog in sodelovanje med Komisijo in njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji.

1.12

EESO priznava, da je bil v obrazložitvenem memorandumu predloga Komisije naveden sklic na naslednje elemente, in vztraja, da bi jih bilo treba upoštevati pri pripravi smernic o konkurenci v pomorskem sektorju:

priznava, da so storitve pomorskega prometa ključne za razvoj gospodarstva EU, saj 90 % zunanje in 43 % notranje trgovine EU poteka po pomorskih poteh;

vedno večja usmeritev v uporabo zabojnikov je po sprejetju Uredbe 4056/86 korenito spremenila linijski prevoz. Rezultat je bilo povečanje števila in velikosti plovil, opremljenih s celicami za prevoz zabojnikov, in poudarek na svetovnih mrežah pomorskih poti. To je pripomoglo k priljubljenosti novih operativnih sporazumov in zmanjšanju pomena linijskih konferenc;

konferenčni sistem — ki je deloval 150 let — je še zmeraj predmet več- in dvostranskih sporazumov, katerih pogodbenice so države članice EU in Skupnost. EESO opaža, da Komisija priznava, da bi bilo treba kot posledico teh sporazumov datum razveljavitve naslednjih določb Uredbe 4056/86 (tj. člen 1(3), točki b) in c), člene od 3 do 8 in 26) odložiti za dve leti, da bi se ti sporazumi s tretjimi državami prekinili ali revidirali.

1.13

EESO je prepričan, da bi morala Komisija pri razveljavitvi Uredbe 4056/86 prav tako upoštevati interese malih in srednje velikih podjetij. Mala in srednje velika podjetja predstavljajo glavno oporo gospodarstvu EU in igrajo pomembno vlogo v smislu prenovljene lizbonske strategije. Trgi bi morali ostati odprti sedanji in morebitni prihodnji konkurenci, vključno z malimi in srednje velikimi operaterji v pomorskem prometu.

1.14

EESO vztraja, da je, čeprav ima lahko konsolidacija pozitivne učinke na industrijo EU (večja učinkovitost, ekonomije obsega, prihranek stroškov), potrebna previdnost, kajti izogniti se je treba konsolidaciji, zaradi katere bi bilo na zadevnih trgih manj akterjev, tj. manj konkurence — kar bi lahko bila posledica razveljavitve Uredbe 4056/86.

1.15

EESO v okviru novega sistema vabi obe zainteresirani strani na evropski ravni — naročnike prevozov in prevoznike tovora — da se udeležita razprav o vprašanjih vzajemnega interesa in pomena.

2.   Uvod

2.1   Sedanje usmeritve in zakonodaja

2.1.1

Storitve pomorskega prometa so ključnega pomena za razvoj gospodarstva EU, saj 90 % zunanje in 43 % notranje trgovine EU poteka po pomorskih poteh. Pomorski promet je mednarodna in svetovna dejavnost že od starega veka. V osnovi se deli na dve vrsti storitev: linijske in prevozne storitve v prosti plovbi, ki delujejo kot avtobusi in taksiji na morjih. Ladjevje, ki pluje pod zastavo EU, predstavlja 25 % svetovne flote, evropski lastniki pa nadzorujejo več kot 40 % svetovne flote. Naslednjih 40 % svetovne flote pripada državam pacifiškega območja. Pomorski prevozniki EU in stranke (zakupniki/naročniki) svoje dejavnosti opravljajo v zelo konkurenčnem prekomorskem okolju in na evropskih trgih.

2.1.2

Uredba 4056/86 določa podrobna pravila za uporabo pravil konkurence (členov 81 in 82 Pogodbe) pri storitvah linijskih prevozov v Skupnost in iz nje. Prevozne storitve v prosti plovbi pa so bile izključene iz področja uporabe Uredbe 4056/86. Uredba je imela prvotno dve nalogi. Vsebovala je postopkovne določbe za uveljavljanje pravil konkurence ES v sektorju pomorskega prometa. Ta naloga je postala odvečna po 1. maju 2004, ko so za linijski promet začele veljati splošne določbe za uveljavljanje pravil konkurence iz Uredbe 1/2003. Toda Uredba 1/2003 ne velja za mednarodne storitve v prosti plovbi in kabotažo. Kot naslednje pa Uredba 4056/86 vsebuje nekatere posebne vsebinske določbe o konkurenci za pomorski sektor in zlasti skupinske izjeme za linijske konference v pomorskem prometu, ki pod ustreznimi pogoji omogočajo določanje cen in urejanje zmogljivosti.

2.2   Linijski sektor

2.2.1

Odkar je bila sprejeta Uredba 4056/86, se je trg linijskega pomorskega prometa precej spremenil. Kot odziv na spremembe v globalnih trgovinskih vzorcih je nadaljnja težnja k prevozom v zabojnikih povzročila povečanje števila in velikosti plovil za prevoz zabojnikov ter poudarek na svetovnih omrežjih pomorskih poti. To je pripomoglo k priljubljenosti novih operativnih sporazumov, zmanjšanju pomena linijskih konferenc in znatnemu povečanju močnih tretjih ponudnikov. V drugih delih sveta, npr. ZDA, je leta 1999 uvedba zakona o reformi oceanskih prevozov (Ocean Shipping Reform Act) spremenila pravila za linijske konference, ki jih pri trgovanju uporabljajo v ZDA, in omogočajo zaupne pogodbe o storitvah. Danes globalni linijski prevozniki delujejo v glavnem v trgovini med vzhodom in zahodom ter severom in jugom, medtem ko mala in srednje velika podjetja v glavnem delujejo v trgovini med severom in jugom in v evropskih pomorskih prevozih na kratke razdalje.

2.2.2

Izvirni namen UNCTAD-ovega linijskega kodeksa je bil urediti sistem linijskih konferenc v trgovini med razvitimi in nerazvitimi državami (3). Trinajst držav članic EU in Norveška so ga ratificirale, potrdile ali k njemu pristopile, Malta ga je podpisala, ni ga pa ratificirala. Sklic na linijski kodeks (4) je naveden v nekaterih sporazumih EU s tretjimi državami in v evropskem pravnem redu (uredbe 954/79, 4055/86, 4056/86, 4058/86). Kljub navidezni odvečnosti v linijskem prometu na odprtem morju pa pravno gledano UNCTAD-ov kodeks še zmeraj obstaja.

2.2.3

Uporabniki prevoza (prevozniki tovora in špediterji) so odločno izrazili dvom o sistemu konferenc, za katerega menijo, da glede na njihove potrebe ne prinaša primernih, učinkovitih in zanesljivih storitev. ESC (5) je prepričan predvsem, da bo razveljavitev skupinske izjeme za konference izboljšala partnerstva med naročniki in izvajalci storitev in poudarila logistične rešitve, ki bodo podjetjem EU pomagale v mednarodni konkurenci. Prav tako bodo naročniki imeli korist od nekoliko nižjih cen, če se bodo cene za prevoz tovora, namenjenega v EU, znižale. Lastniki ladij pa so prav nasprotno mnenja, da linijske konference prispevajo k stabilnosti storitev in da jim sistem konferenc omogoča — tako globalno kot regionalno — da izravnajo neravnovesja (morebiti zaradi sezonskih, geografskih ali podnebnih pogojev) v vseh prevozih. Medtem so svetovni prevozniki (člani ELAA (6)) in ESC začeli dialog s Komisijo, da bi ji pomagali pri razvijanju nadomestnega sistema, ki bo v skladu s pravili konkurence ES.

2.2.4

Leta 2003 je Komisija ob upoštevanju tega začela pregled Uredbe 4056/86, da bi določila, ali bi lahko zanesljive redne pomorske storitve dosegli z manj omejevalnimi sredstvi kot s horizontalnim določanjem cen in urejanjem zmogljivosti. V ta namen je Komisija marca 2003 izdala posvetovalni dokument in decembra 2003 organizirala javno obravnavo z vpletenimi akterji. Nadalje je Komisija junija 2004 izdala dokument za razpravo, oktobra 2004 pa belo knjigo, ki so ji sledila obsežna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. Evropski parlament (7) in EESO (8) sta 1. decembra 2005 in 16. decembra 2004 pripravila dokumenta o beli knjigi in se strinjala, da je pregled primernejši ukrep kot razveljavitev. Decembra 2005 je Komisija navsezadnje izdala predlog uredbe za razveljavitev Uredbe 4056/86.

2.3   Sektor za prevoze v prosti plovbi

2.3.1

Čeprav se skoraj 80 % celotnega svetovnega pomorskega prometa za suhi in tekoči razsuti tovor opravi s prevozi v prosti plovbi, je večini ta obsežni sektor popolnoma neznan. Osnovne značilnosti prevozov v prosti plovbi so: svetovno konkurenčen trg, skoraj popoln konkurenčni model, nestalno in nepredvidljivo povpraševanje, veliko malih podjetij, svetovni vzorci trgovine, enostavnost vstopa na trg in izstopa z njega, velika stroškovna učinkovitost, odzivnost na razvoj trgov in potrebe naročnikov prevoza. Trg prevoznih storitev v prosti plovbi je zelo razdrobljen in deluje v zadovoljstvo zakupnikov oz. naročnikov prevoza brez večjih težav s pravili konkurence, tako mednarodno kot v EU. Na področju tega sektorja ni nikakršnih pritožb, kar dodatno dokazuje njegovo visoko konkurenčnost in zadovoljive značilnosti. Uredba 4056/86 na podlagi navedenega določa, da so prevozne storitve v prosti plovbi dejavnosti, za katere se ta uredba ne uporablja. Za ta sektor neposredno veljata člena 81 in 82 Pogodbe ES. Poleg tega mednarodne prevozne storitve v prosti plovbi (in kabotaža) ne sodijo v obseg Uredbe 1/2003 (postopkovna pravila konkurence).

2.4   Predlog Komisije

2.4.1

Ob spremembah v strukturi trga in industrije po letu 1986 je Evropska komisija sklenila, da štirje kumulativni pogoji, ki jih predvideva člen 81(3) Pogodbe ES za dodelitev skupinske izjeme za linijske konference, niso več izpolnjeni. Zato je Komisija predlagala, da se Uredba 4056/86 razveljavi v celoti, zlasti skupinske izjeme za linijske konference (členi od 3 do 8, 13 in 26). Nekatere določbe, ki veljajo za odvečne, se prav tako razveljavijo v skladu s splošno politiko ES, da se zmanjša obseg zakonodaje Skupnosti (člena 2 in 9). Komisija meni, da bo taka razveljavitev znižala stroške prevoza, zanesljivost storitev na vseh pomorskih poteh se ne bo spremenila, konkurenčnost evropske industrije pa se bo izboljšala.

2.4.2

Komisija namerava pred razveljavitvijo skupinske izjeme za linijske konference izdati ustrezne smernice o konkurenci v pomorskem sektorju, ki bodo pripomogle k nemotenemu prehodu v sistem popolne uporabe pravil o konkurenci. Komisija namerava te smernice objaviti do konca leta 2007. Pred njihovo objavo pa bo Komisija septembra 2006 kot vmesni korak priprave smernic objavila dokument „aktualnih vprašanj“ o linijskih prevozih.

2.4.3

Predlog Komisije o razveljavitvi Uredbe 4056/86 vsebuje tudi predlog za spremembo Uredbe 1/2003 glede vključitve mednarodnih prevoznih storitev v prosti plovbi in kabotaže v področje uporabe te uredbe.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO je prepričan, da aktualno vprašanje zasluži uravnovešen pristop ob upoštevanju naslednjih dejavnikov: koristi konkurence za konkurenčnost industrije EU, spreminjajočih se vzorcev svetovne trgovine in njenih učinkov na zagotavljanje prevoznih storitev, vplivov mednarodnega prometa na največje trgovinske partnerje EU ter na države v razvoju, stališč svetovnih naročnikov in prevoznikov ter stališč malih in srednje velikih podjetij.

3.2   Sektor za prevoze v prosti plovbi in sektor kabotaže

3.2.1

Sektor za prevoze v prosti plovbi deluje na svetovnem trgu pod pogoji popolne konkurence. To edinstveno značilnost tega sektorja, ki jo priznavajo strokovni delavci in akademiki, upošteva tudi EU v Uredbi 4056/86. EESO razume potrebo po uvrstitvi tega sektorja v okvir postopkovnih pravil konkurence iz Uredbe 1/2003 in zato odobrava predlagani pristop. EESO zato pozdravlja pobudo Komisije, da začne študijo o gospodarskih in pravnih značilnostih sektorja prevoznih storitev v prosti plovbi. Zaradi pravne varnosti EESO poziva Komisijo, da zagotovi smernice (preden razveljavi izjemo iz Uredbe 1/2003) glede notranje presoje združljivosti različnih oblik sporazumov o sodelovanju v sektorju prevoznih storitev v prosti plovbi s konkurenčnim pravom EU. Ker v sektorju pomorskih prevozov v prosti plovbi ni pritožb in pravnih precedenčnih primerov, to dokazuje, da z vidika konkurence deluje v popolnih pogojih. Za zagotovitev pravnih meril za njegovo notranjo presojo v okviru pravil ES o konkurenci bo potrebnih več informacij o njegovem delovanju in sporazumih. EESO pozdravlja nenehne razprave med Komisijo in sektorjem pomorskih prevozov v zvezi z uporabo členov 81 in 82 za prevozne storitve v prosti plovbi.

3.2.2

V zvezi s pomorsko kabotažo se EESO strinja s predlagano obravnavo, tj. da za kabotažo veljajo postopkovna pravila iz Uredbe 1/2003. Večina dogovorov v tem sektorju ne bi vplivala na trgovanje znotraj EU in ne bi omejila konkurence.

3.2.3

V skladu z navedenim se EESO strinja s pristopom Komisije glede prihodnje obravnave sektorja za prevoze v prosti plovbi in sektorja kabotaže.

3.3   Linijski sektor

3.3.1

Kar zadeva linijski sektor, EESO ugotavlja, da Komisija predlaga razveljavitev skupinske izjeme za linijske konference iz pravil konkurence v Pogodbi ES, ker ne izpolnjujejo več štirih kumulativnih pogojev iz člena 81(3) Pogodbe ES. Komisija meni, da bo taka razveljavitev znižala stroške prevoza, zanesljivost storitev na vseh pomorskih poteh se ne bo spremenila, konkurenčnost evropske industrije pa se bo izboljšala. EESO bo svoje stališče pridržal, da se pokaže, ali bo predlagana razveljavitev imela trajni učinek.

3.3.2

EESO ugotavlja, da namerava Komisija izdati ustrezne smernice o konkurenci v pomorskem sektorju, ki bodo pripomogle k nemotenemu prehodu v sistem popolne uporabe pravil o konkurenci. EESO poziva Komisijo, da smernice pripravi v tesnem sodelovanju z vpletenimi akterji in primerno obvesti vpletene institucije EU.

3.3.3

Predlog Komisije je rezultat postopka pregleda, ki se je začel leta 2003 in vključuje vse vpletene institucije EU in akterje. Komisija je naročila tri študije neodvisnih svetovalcev, ki so pregledali vprašanja, ki se zastavijo ob razveljavitvi skupinske izjeme, njihove ugotovitve pa so objavljene na spletni strani generalnega direktorata za konkurenco.

3.3.4

EESO tudi ugotavlja, da predlog Komisije za razveljavitev skupinske izjeme za linijske konference v pomorskem prometu temelji na členu 83 Pogodbe ES (pravila konkurence), medtem ko je pravna podlaga Uredbe 4056/86 člen 83 (pravila konkurence) v kombinaciji s členom 80(2) (politika prevozov) Pogodbe ES.

3.3.5

EESO ugotavlja, da Komisija priznava različne načine uporabe prava o konkurenci v različnih sodnih praksah po svetu in opaža razhajanja. Komisija tudi priznava vedno večji pomen mednarodnega sodelovanja med organi, pristojnimi za pravo o konkurenci.

3.3.6

EESO pozdravlja dvojno politiko Komisije pri razvoju dvostranskega sodelovanja z glavnimi trgovinskimi partnerji EU in preučevanju načinov za širitev večnacionalnega sodelovanja na področju konkurence. EESO zato spodbuja Komisijo, da pospeši prizadevanja za tako sodelovanje in dialog, da bosta pomagala pokazati možne probleme, ki bi se pojavili zaradi razveljavitve Uredbe 4056/86, in da se konstruktivno razrešijo problemi, pri tem pa vzajemno spoštuje posebnosti različnih pravnih sistemov oz. sodnih praks. Doslednost pri obravnavi linijskih storitev v različnih državah je dejansko vitalnega pomena za mednarodno trgovino.

3.3.7

EESO poziva Komisijo, da pri pripravi smernic o konkurenčnosti v pomorskem sektorju upošteva dialog in sodelovanje med Komisijo in njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji.

3.3.8

EESO priznava, da je bil v obrazložitvenem memorandumu predloga Komisije naveden sklic na naslednje elemente in vztraja, da bi jih bilo treba upoštevati pri pripravi smernic o konkurenci v pomorskem sektorju:

priznava, da so storitve pomorskega prometa ključne za razvoj gospodarstva EU, saj 90 % zunanje in 43 % notranje trgovine EU poteka po pomorskih poteh;

vedno večja usmeritev v uporabo zabojnikov je po sprejetju Uredbe 4056/86 korenito spremenila linijski prevoz. Rezultat je bilo povečanje števila in velikosti plovil, opremljenih s celicami za prevoz zabojnikov, in poudarek na svetovnih mrežah pomorskih poti. To je pripomoglo k priljubljenosti novih operativnih sporazumov in zmanjšanju pomena linijskih konferenc;

konferenčni sistem — ki je deloval 150 let — je še zmeraj predmet več- in dvostranskih sporazumov, katerih pogodbenice so države članice EU in/ali Skupnost. EESO opaža, da Komisija priznava, da bi bilo treba kot posledico teh sporazumov, datum preklica naslednjih določb Uredbe 4056/86 (tj. člen 1(3), točki b) in c), člene od 3 do 8 in 26) odložiti za dve leti, da bi se ti sporazumi s tretjimi državami prekinili ali revidirali.

3.3.9

EESO priporoča, da bi Komisija ob preklicu skupinske izjeme za linijske konference poleg čisto konkurenčnih dejavnikov upoštevala tudi vidik človeških virov (vpliv na zaposlovanje evropskih pomorščakov). EESO tudi poziva Komisijo, da oceni obseg tega učinka, zlasti v okviru posvetovanja s sektorskim odborom za socialni dialog v pomorskem prometu.

3.3.10

EESO priporoča, da Komisija pri razveljavitvi skupinske izjeme za linijske konference poleg čisto konkurenčnih dejavnikov upošteva tudi varnostni vidik (izguba kakovostnih prevozov, če ladje ne bi več plule pod zastavo EU).

3.3.11

EESO je prepričan, da bi morala Komisija pri preklicu Uredbe 4056/86 prav tako upoštevati interese malih in srednje velikih podjetij. Mala in srednje velika podjetja predstavljajo glavno oporo gospodarstvu EU in igrajo pomembno vlogo v smislu prenovljene lizbonske strategije. Trgi bi morali ostati odprti sedanji in morebitni prihodnji konkurenci, vključno z malimi in srednje velikimi operaterji v pomorskem prometu.

3.3.12

EESO vztraja, da je, čeprav ima lahko konsolidacija pozitivne učinke na industrijo EU (večja učinkovitost, ekonomije obsega, prihranek stroškov), potrebna previdnost, kajti izogniti se je treba konsolidaciji, zaradi katere bi bilo na zadevnih trgih manj akterjev, tj. manj konkurence — kar bi lahko bila posledica razveljavitve Uredbe 4056/86.

3.3.13

EESO v okviru novega sistema vabi obe zainteresirani strani na evropski ravni — naročnike prevozov in prevoznike tovora — da se udeležita razprav o vprašanjih vzajemnega interesa in pomena.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Pravna podlaga

4.1.1

EESO ugotavlja, da je imela Uredba 4056/86 dvojno pravno podlago (člena 80(2) in členi 81-82 in 83, ki obravnavajo politiko prevozov in konkurenco), medtem ko predlog ohranja le enojno (člena 81-82). EESO tudi ugotavlja, da enojno pravno podlago podpira pravna služba Sveta. EESO bi bil zelo vesel informacij pravne službe Evropskega parlamenta o tem, ali so ugotovitve v zvezi s prevozom povezane z ugotovitvami v zvezi s konkurenco in ali pravna služba vztraja pri svojem stališču do dvojne pravne podlage, kot je bilo navedeno v prejšnjem dokumentu (december 2005).

4.2   Pravno nasprotje

4.2.1

Komisija predlaga razveljavitev člena 9 Uredbe 4056/86, ker ne verjame, da bi razveljavitev skupinske izjeme za linijske konference povzročila tveganje morebitnih nasprotij mednarodnih zakonov. Komisija to utemeljuje tako, da bi do takega pravnega nasprotja prišlo le v primeru, da bi en sodni sistem prepovedoval nekaj, kar drugi zahteva. Komisija ni seznanjena z nobenim pristojnim organom, ki zahteva takšno obveznost od izvajalcev linijskega pomorskega prometa.

4.2.2

EESO v prihodnosti pričakuje morebitna pravna nasprotja kot rezultat pravnih instrumentov drugih sodnih sistemov in poziva Komisijo, da v okviru smernic pripravi določbo za obravnavo takih problemov. Taka določba o posvetovanju bo zmanjšala trenja in prispevala k vzajemno sprejemljivim rešitvam v mednarodnem prostoru.

V Bruslju, 5. julija 2006

Predsednica

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Anne-Marie SIGMUND


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4. 1. 2003, str. 1). Mnenje EESO: UL C 155/2001, str. 73.

(2)  A6-0314/2005, 1. 12. 2005.

(3)  Za več informacij o UNCTAD-ovem linijskem kodeksu in Uredbi 945/79 primerjaj mnenje EESO UL C 157, 28. 6. 2005, str. 130.

(4)  Glej dokument o statusu multilateralnih pogodb, ki ga je objavil UNCTAD-ov sekretariat

http://www.unctad.org/en/docs/tbinf192.en.pdf (str. 4).

(5)  ESC = Evropski svet ladijskih prevoznikov (European Shippers' Council).

(6)  ELAA = Evropsko združenje za linijske zadeve.

(7)  A6-0314/2005, 1. 12. 2005.

(8)  Mnenje EESO, UL C 157, 28. 6. 2005, str. 130.


Top