Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document C2005/120/12

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o:
Predlogu direktive Sveta za specifičen postopek sprejema državljanov tretjih držav za izvajanje znanstvenih raziskav,
Predlogu za priporočilo Sveta za lažji sprejem državljanov tretjih držav za izvajanje znanstvenih raziskav v Evropski skupnosti,
Predlogu priporočila Sveta za lažjo izdajo poenotenih viz držav članic za kratko bivanje znanstvenikov državljanov tretjih držav, ki potujejo po Evropski skupnosti za izvajanje znanstvenih raziskav COM(2004) 178 final — 2004/0061 CNS

OJ C 120, 20.5.2005, p. 60–63 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

20.5.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 120/60


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o:

Predlogu direktive Sveta za specifičen postopek sprejema državljanov tretjih držav za izvajanje znanstvenih raziskav,

Predlogu za priporočilo Sveta za lažji sprejem državljanov tretjih držav za izvajanje znanstvenih raziskav v Evropski skupnosti,

Predlogu priporočila Sveta za lažjo izdajo poenotenih viz držav članic za kratko bivanje znanstvenikov državljanov tretjih držav, ki potujejo po Evropski skupnosti za izvajanje znanstvenih raziskav

COM(2004) 178 final — 2004/0061 CNS

(2005/C 120/12)

Svet je 26. marca 2004 v skladu s 262. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sklenil, da prosi Evropski ekonomsko-socialni odbor za mnenje o:

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve, državljanstvo, ki je zadolžena za pripravo del Odbora na tem področju, je pripravila svoje mnenje, dne 22. septembra 2004. Poročevalka: ga. KING.

Na svojem 412. plenarnem zasedanju, 27. in 28. oktobra 2004 (seja dne 27. oktobra 2004) je Evropski ekonomsko-socialni odbor sprejel mnenje s 181 glasovi za, 1 proti in tremi vzdržanimi glasovi.

1.   Povzetek dokumenta Komisije

1.1

Predmet sporočila je predstavitev predloga direktive in dveh predlogov za priporočilo o lažjem dostopu državljanov tretjih držav v Evropsko skupnost za izvajanje znanstvenih raziskav.

1.2

Predlogi spadajo v okvir strateškega cilja za razvoj raziskav, ki si ga je Evropska unija zadala v Lizboni, da do leta 2010 postane najbolj kompetentno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Za dosega tega cilja bo Evropska unija predvidoma potrebovala 700 000 dodatnih raziskovalcev. Opredeljeni so bili naslednji konvergentni ukrepi:

v šoli vzbuditi zanimanje mladih za znanost,

izboljšati poklicne možnosti za raziskovalce znotraj Evropske unije,

izboljšati možnosti na področju usposabljanja in mobilnosti.

1.3

Čeprav številka 700 000 dodatnih raziskovalcev zajema predvsem državljane EU, je znano, da bo za dosego tega cilja potrebno vključiti tudi raziskovalce tretjih držav. Zato se pričujoče sporočilo Komisije osredotoča zlasti na sprejem nadarjenih znanstvenikov z visoko ravnjo strokovnosti iz tretjih držav z ukrepi, ki si prizadevajo za:

lažji vstop in bivanje znanstvenikov iz tretjih držav,

odstranitev ovir za mobilnost znanstvenikov v Evropi.

1.4

Komisija tudi priznava, da je potrebno spodbujati mobilnost evropskih znanstvenikov v druge dele sveta, saj je mobilnost ključni element za pridobitev in prenos znanja.

2.   Splošna opažanja

2.1

EESO z naklonjenostjo sprejema pričujoče sporočilo o sprejemu državljanov tretjih držav vv Evropsko skupnost za izvajanje znanstvenih raziskav.

2.2

Glede na to, da se cilj, ki si ga je zastavila Komisija za 700 000 dodatnih raziskovalcev do leta 2010, nanaša predvsem na državljane EU, EESO opozarja Komisijo na svoje prejšnje mnenje (1), ki je odgovor na sporočilo Komisije o problemih, povezanih s poklicem raziskovalca v Evropskem raziskovalnem prostoru, in prav tako na predloge in pobude za njihovo reševanje (2).

2.3

V zvezi z vrsto konvergentnih ukrepov, kot je „v šoli vzbuditi zanimanje mladih za znanost“, mnenje poudarja, da šolski programi ne upoštevajo v zadovoljivi meri znanosti in priporoča, da se nameni večjo pozornost poučevanju znanosti, tehnologije in matematike in učencem navedene predmete predstavi na privlačen način. Prav tako je pomembno posvetiti večjo pozornost deklicam, saj se nagibajo k slabi zastopanosti v teh programih. Dovolj pokazateljev kaže na to, da študentje, ki se odločijo za visoko izobraževanje, izbirajo nenaravoslovni študij, zaradi česar je verjetnost, da si bo Unija zagotovi visoko število raziskovalcev, zelo majhna, če se ne bomo hitro in resno lotili tega vprašanja.

2.4

V zvezi z drugim konvergentnim ukrepom, z „izboljšanjem poklicnih možnosti za raziskovalce znotraj Evropske unije“, je prejšnje mnenje EESO preučilo dilemo, v kateri se znajdejo raziskovalci, zaposleni v univerzah ali v raziskovalnih inštitutih, ki jih financirajo javne oblasti, saj so v večini primerov plačani po merilih javnega sektorja brez gotovosti stalne zaposlitve in drugih ugodnosti, ki jih uživajo zaposleni v drugih sektorjih javnih služb kot na primer uradniki in učitelji. Raziskovalci namreč nimajo nobene zaposlitvene gotovosti, saj večinoma ob vsaki spremembi zaposlitve ali kariere dobijo zgolj ponudbe za začasne pogodbe.

2.5

Zadnja točka iz prejšnjega mnenja, na katerega želi opozoriti EESO, je mobilnost evropskih raziskovalcev. EESO priznava, da kariera v Evropskem raziskovalnem prostoru od raziskovalca zahteva prožnost in mobilnost znotraj EU, vendar pa ne na škodo osebnega in družinskega življenja in socialne varnosti raziskovalcev. Komisija mora ukrepati proti morebitnemu enosmernemu „begu možganov“, ko najboljši mladi raziskovalci zapuščajo EU in se zaposlujejo zlasti v Združenih državah. Sedanje težave pri pridobivanju vize za Združene države bodo verjetno kratkotrajne narave, glede na to, da so znanstveni krogi in visoko šolstvo že pritisnili na ameriško vlado za pospešitev postopkov za vstop, da bi tako lahko zaposlili več Neameričanov.

2.6

Če se spet vrnemo k sporočilu Komisije o sprejemu državljanov tretjih držav za potrebe znanstvenih raziskav v Evropski skupnosti, se Odbor strinja, da je bistvenega pomena odstraniti ovire za mobilnost znanstvenikov iz tretjih držav, če želi Evropska unija pritegniti raziskovalce iz vsega sveta, in še zlasti, če se želi izkazati za konkurenčno na svetovnem trgu raziskovalcev z visoko ravnjo strokovnosti.

2.7

Odbor se strinja s Komisijo, ki meni, da globalizacija gospodarstva, ki vedno bolj temelji na znanju, neprestano povečuje mednarodno razsežnost znanosti, čeprav misli, da bi moralo sporočilo natančneje prikazati globalizacijo z navajanjem primerjalnih podatkov o sredstvih, ki jih države kot Japonska ali Združene države posvečajo za vzpodbujanje usposabljanja, mobilnosti in karieri raziskovalcev.

2.8

EESO hkrati izraža zaskrbljenost ob sedanji starostni piramidi raziskovalcev znotraj EU. Številni med njimi bodo kmalu dopolnili starost za upokojitev, ni pa zadostnega števila novih raziskovalcev, ki bi bili pripravljeni zasesti njihovo mesto, niti jih k temu ne spodbujamo. Če se ne bomo zavedli tega problema in hitro posredovali, EU ne bo mogla doseči zastavljenega cilja. Prav tako je vprašljiv sedanji položaj Evrope, saj se njeno prebivalstvo stara in pada rodnost. Po vsej verjetnosti se bo začelo prebivalstvo v nekaterih državah članicah EU po letu 2010 zmanjševati. To pomeni, da je številka 700.000 dodatnih raziskovalcev do leta 2010 zelo visokoleteči cilj, tudi če upoštevamo raziskovalce iz tretjih držav.

2.9

EESO razume, da se pričujoče sporočilo nanaša predvsem na sprejeme in da torej raziskovalce iz tretjih držav, ki so že v Evropski uniji, med katerimi so nekateri vodilni na njihovih področjih, predstavljena direktiva in priporočila ne bodo zadevala. Da bi dosegli cilj 700 000 dodatnih raziskovalcev, je po njegovem mnenju v prihodnosti nujno potrebna direktiva, ki se bo ukvarjala s specifičnim problemom dostopa te skupine do visoko kvalificiranih delovnih mest. Nekateri izmed njih imajo znotraj EU status begunca, njihov talent in prispevek pa sta na žalost slabo izkoriščena. Ni določbe, ki bi predvidela načrtno pomoč tej vrsti raziskovalcev v EU, razen subvencij prostovoljnih ali dobrodelnih organizacij ali društev. Skromna finančna sredstva za pomoč tej vrsti raziskovalcev bi verjetno zagotovila, da bi število raziskovalcev v EU povečali vsaj za 40 000 (3). Odbor torej močno priporoča Komisiji, da pripravi postopek, ki bi te raziskovalce opredelil in obravnaval kot take in omogočil lažji dostop do delovnih mest na raziskovalnem področju.

2.10

Odbor se je seznanil z definicijo raziskovalca, ki jo je predlagala Komisija. Na tem mestu še enkrat poudarja definicijo, ki jo je priporočal v svojem prejšnjem mnenju CES 305/2004, odstavek 5.1.1.7: „Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zasnovo ali z ustvarjanjem znanj, proizvodov, postopkov, metod, novih sistemov in z upravljanjem zadevnih projektov in imajo za to potrebne poklicne kvalifikacije in izkušnje.“ Prednost te definicije je, da upošteva vse sposobnosti upravljanja, ki jih ima raziskovalec.

3.   Posebna opažanja

3.1   Predlogi v evropski raziskovalni politiki

3.1.1

EESO meni, da oblikovanje posebnega dovoljenja za bivanje raziskovalcev tretjih držav ni edino vprašanje, ki ga je treba rešiti. Postavljajo se tudi druga vprašanja, ki zadevajo status priseljenca raziskovalcev in status raziskovalcev znotraj EU, o čemer je EESO že pisal v svojem mnenju CES 305/2004. Odbor je prav tako mnenja, da se bo eden izmed poglavitnih vidikov nanašal na mobilnost raziskovalcev znotraj Unije. Raziskovalci morajo imeti možnost iskanja zaposlitve ne glede na svoj status migranta.

3.1.2

Odbor ugotavlja, da bo dovoljenje za bivanje raziskovalcev nadomestilo dovoljenje za delo in pozdravlja prizadevanje za poenostavitev postopkov.

3.2   Predlogi, ki dopolnjujejo instrumente evropske politike priseljevanja

3.2.1

EESO pozdravlja priporočilo Komisije za nadzorovano ponovno odprtje zakonitih imigracijskih poti v skladu z različnimi parametri in glede na kategorije priseljencev, vendar pa zahteva, da so parametri specifični in nedvoumni. Lahko se zgodi, da sprejete osebe potrebujejo zatočišče in zaščito po ženevski konvenciji iz leta 1951. Poleg tega, da bodo dobili možnost postati priseljenci, bodo ob svojem prihodu morda želeli zaprositi tudi za status begunca. Odbor se zaveda, da Komisija ta trenutek ne more pojasniti teh vprašanj, vendar želi, da to stori v bližnji prihodnosti.

3.2.2

EESO se strinja s priporočili o vizah za kratko bivanje, ki bodo raziskovalcem tretjih držav omogočale, da se svobodno gibajo v schengenskem prostoru. EESO se prav tako strinja s tem, da dolgotrajni rezidenti – državljani tretjih držav po petih letih zakonitega bivanja v eni izmed držav članic EU pridobijo pravico do bivanja v vsej EU.

3.2.3

EESO izraža zadovoljstvo nad ugotovitvijo Komisije, da možnost združitve članov družine raziskovalcev tretjih držav, sprejetih v Evropsko unijo, predstavlja enega izmed bistvenih vidikov problematike mobilnosti.

3.2.4

EESO poudarja, da to vprašanje pokriva druga direktiva, in sicer direktiva 2003/86 iz 22. septembra 2003 o združitvi družin, in da pričujoče sporočilo dopolnjuje predlog direktive o pogojih vstopa in bivanja državljanov tretjih držav v študijske namene, za poklicno usposabljanje ali prostovoljne dejavnosti (COM(2002) 548).

3.3   Osrednja vloga raziskovalnih organizacij

3.3.1

EESO razume, da se konvencija o sprejemu zgleduje po protokolu o sprejemu, ki je v veljavi v Franciji. Odbor ugotavlja, da bi delitev vlog med raziskovalnimi organizacijami in službami za priseljence države članice olajšala sprejetje visoko kvalificiranih državljanov tretjih držav v EU in hkrati zadostila varnostnim ukrepom v državah članicah EU.

3.3.2

EESO tudi pozdravlja potezo, ki daje državam članicam možnost nadzora nad tem, ali konvencije o sprejemu upoštevajo kriterije, določene v drugem odstavku člena 5, kar prepričuje zlorabe.

3.4   Odgovornost raziskovalnih organizacij

3.4.1

EESO je prepričan, da je definicija, ki jo predlaga Komisija za „raziskovalne organizacije“, nepopolna. Mora se razširiti in vključiti javne in zasebne organizacije, ki dodeljujejo sredstva za raziskovanje, kot tudi organizacije, ki izvajajo raziskovalno dejavnost.

3.4.2

EESO pozdravlja ponovno zagotovilo Evropskega sveta iz Barcelone o povečanju vlaganj v raziskave in tehnološki razvoj, da bi do leta 2010 dosegli 3 % BDP; pri čemer bi dve tretjini vlaganj izhajali iz zasebnega sektorja.

3.4.3

Odbor močno priporoča Komisiji, da se posvetuje z zasebnim sektorjem o pričujočem predlogu na splošno in še zlasti o njenem priporočilu, da so raziskovalni inštituti odgovorni za izdajanje konvencije o sprejemu, ki sproži postopek sprejema raziskovalca v državo članico.

3.5   Široka opredelitev pojma raziskovalca, ki temelji na potrebah Evropske unije

3.5.1

EESO se strinja s priporočilom Komisije, da se postopek ne omeji na osebe, ki so že raziskovalci v njihovi državi izvora.

3.5.2

Vendar se EESO ne more strinjati s predlagano omejitvijo v zvezi z namenom sprejema. Razlog za to je, da nekatere osebe izpolnjujejo minimalne določene pogoje za raziskovalca, kot so definirane v direktivi, vendar prvotni namen njihove prošnje v državi članici ni izvedba raziskovalnega projekta. Raziskovalci so si lahko pridobili kvalifikacije znotraj EU in iščejo ustrezen položaj.

3.5.3

EESO pozdravlja jasno in nedvoumno določitev zahtev v zvezi z izobrazbo oseb, za katerih sprejem se prosi, in v zvezi s pomenom predvidenih znanstvenih raziskav. Čeprav to presega predmet sporočila, EESO ocenjuje, da je potrebno obdržati nekaj manevrskega prostora pri ocenjevanju sposobnosti raziskovalcev, da se bo EU lahko sproti prilagajala spremembam v zahtevah na področju raziskav. To je neizbežno potrebno, saj se redno pojavljajo nove tehnologije in EU mora poskušati zaposliti raziskovalce, ki so te tehnologije sposobni razvijati in izboljševati.

3.5.4

Odbor opozarja Komisijo na eno njenih prejšnjih mnenj (4), ki izpostavlja še eno oviro, ki preprečuje mobilnost, in sicer pomanjkanje preglednosti v kvalifikacijah in sposobnostih. V mnogih primerih tako niso bile upoštevane kvalifikacije, še zlasti tiste, ki so bile pridobljene v državah v razvoju. Da lahko postanejo raziskovalci v EU, si morajo raziskovalci ponovno pridobiti diplomo ali začeti s podiplomskim študijem. Za rešitev tega vprašanja Odbor predlaga sklicevanje na akcijski načrt Komisije za mobilnost v EU (5) z izvajanjem in razvojem instrumentov za preglednost in prenos kvalifikacij in oblikovanje enega samega informativnega mesta za mobilnost v Evropi.

3.6   Dovoljenje za bivanje, ki ni odvisno od statusa raziskovalca

3.6.1

EESO pozdravlja predlog za poenotenje statusa raziskovalcev državljanov tretjih držav v celotni EU.

3.6.2

Hkrati pozdravlja priporočilo Komisije, da raziskovalci, ki so sprejeti na osnovi delovne pogodbe, v državah članicah niso več obvezani pridobiti delovno dovoljenje.

3.7   Mobilnost raziskovalcev v Evropski uniji

3.7.1

EESO pozdravlja priporočilo Komisije za poenostavitev postopkov za sprejetje, da bi pospešili mobilnost, ki bi državljanom tretjih držav omogočila, da nadaljujejo z raziskovalnim projektom v več državah članicah, ne da bi naleteli na težave pri vstopu.

3.7.2

Prav tako opaža, da se te določbe nanašajo na državljane tretjih držav s statusom dolgotrajnega rezidenta.

3.8   Izbira pravne podlage za predlog direktive

3.8.1

EESO se strinja z izbiro pravne podlage in hkrati obžaluje, da se direktiva ne bo izvajala niti na Danskem niti v Združenem kraljestvu. Seznanil se je z odločitvijo Irske o pristopu k tej direktivi v zvezi s tem vprašanjem in upa, da bo tako storilo tudi Združeno kraljestvo. Prepričan je, da je potrebno vprašanje ponovno premisliti glede na to, da imajo omenjene države, in še zlasti Združeno kraljestvo, veliko raziskovalno bazo in da bodo napori Skupnosti za pritegnitev zahtevanega števila raziskovalcev omejenega dosega, če se omenjeni državi ne bosta pridružili procesu.

3.9   Razno

3.9.1

EESO meni, da se je potrebno zavedati celotne problematike, ki je povezana s pridobitvijo potencialnih raziskovalcev v EU, in podrobno preučiti problem „bega možganov“ v nekaterih tretjih državah. Ti dve vprašanji sta med seboj povezani. Posebno pozornost si zasluži vprašanje usposabljanja raziskovalcev v Združenem kraljestvu. Nekateri potencialni raziskovalci bi potrebovali daljši študij ali daljše usposabljanje. V številnih primerih bi lahko takoj po koncu študija ali usposabljanja hitro zaprosili za mesto raziskovalca v EU. Direktiva naj preuči tudi ta zorni kot.

3.9.2

Odbor je zelo zaskrbljen zaradi posledic „bega možganov“ v določenih državah v razvoju in ocenjuje, da je potrebno poglobiti razpravo o načinu, kako povsod po svetu povečati delež raziskovalcev. Potrebno je opozoriti, da nekatere vlade spodbujajo raziskovalce k odhodu v tujino, da bi pridobili izkušnje v korist matične države. Ugotavlja, da nizozemsko predsedstvo Evropske unije trenutno v Haagu gosti konferenco z naslovom „Brain gain – the instruments“. Konferenca preučuje posledice bega ali „pridobivanja“ možganov za države v razvoju. Komisija bo na koncu leta o tem vprašanju sestavila poročilo. EESO meni, da je to dober začetek za obravnavo tega zelo kompleksnega vprašanja.

3.9.3

Ena izmed načetih tem v prejšnjem sporočilu Komisije o raziskovalcih (COM(2003) 436 final), na katerega bi želel spomniti Odbor, je vprašanje enakosti spolov. Potrebno je izpostaviti slabo zastopanost žensk v raziskovalni dejavnosti, še zlasti na vodstvenih položajih in pri upravljanju. To še zlasti velja za raziskovalce iz tretjih držav. Odbor želi spomniti na to, da je Komisija priporočila oblikovanje kodeksa za zaposlovanje raziskovalcev na osnovi najboljših praks, še zlasti kar zadeva enakost možnosti. Odbor je prepričan, da obstaja očitna neenakost pri obravnavi žensk raziskovalk, saj je število žensk, ki kandidirajo za mesta, daleč od zadovoljivega in ženske, ki zaprosijo za delovno mesto, dobijo položaje, ki so nižje na hierarhični lestvici, kot jim omogoča njihova izobrazba. Izboljšati je potrebno tudi preglednost postopkov zaposlovanja in povečati število prijav žensk.

Bruselj, 27. oktober 2004

Predsednica

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Jan OLSSON


(1)  UL C 110, z dne 30.4.2004, str.: 3, poročevalec: g. Wolf.

(2)  COM(2003) 436 final.

(3)  Ta številka je podana na osnovi ocene trenutno dostopnih statističnih podatkov.

(4)  Mnenje EESO 658/2004, z dne 28. aprila 2004, poročevalec: g. Dantin.

(5)  COM(2002) 72 final.


Top