Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52011IP0260

Zunanja razsežnost socialne politike, spodbujanje standardov s področja dela in socialnih standardov ter družbena odgovornost evropskih podjetij Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2011 o zunanji razsežnosti socialne politike, spodbujanju standardov s področja dela in socialnih standardov ter družbeni odgovornosti evropskih podjetij (2010/2205(INI))

OJ C 380E , 11.12.2012, p. 39–50 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

11.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 380/39


Sreda, 8. junij 2011
Zunanja razsežnost socialne politike, spodbujanje standardov s področja dela in socialnih standardov ter družbena odgovornost evropskih podjetij

P7_TA(2011)0260

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2011 o zunanji razsežnosti socialne politike, spodbujanju standardov s področja dela in socialnih standardov ter družbeni odgovornosti evropskih podjetij (2010/2205(INI))

2012/C 380 E/07

Evropski parlament,

ob upoštevanju členov 2, 3, 6 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju členov 7, 9, 145–161, 206–209 in 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju členov 5, 12, 14, 15, 16, 21, 23, 26, 27, 28, 29, 31, 32, 33, 34 in 36 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 in drugih instrumentov Organizacije združenih narodov na področju človekovih pravic, zlasti sporazumov o državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966, konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije iz leta 1965, konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979, konvencije o otrokovih pravicah iz leta 1989, mednarodne konvencije o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin iz leta 1990 ter konvencije o pravicah invalidov iz leta 2006 (1),

ob upoštevanju okvira Združenih narodov za „varovanje, spoštovanje in pomoč“ za podjetništvo in človekove pravice, ki ga je predlagal posebni predstavnik generalnega sekretarja za področje človekovih pravic, čeznacionalnih družb in drugih podjetij, profesor John Ruggie, in ki ga je leta 2008 soglasno podprl Svet ZN za človekove pravice (z resolucijo 8/7), nedavno objavljenih vodilnih načel za izvajanje tega okvira (2) in sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 8. decembra 2009, ki navajajo pomembno vlogo podjetij pri zagotavljanju popolnega spoštovanja človekovih pravic in ponovno poudarjajo celovito podporo Sveta delu posebnega predstavnika ZN (3),

ob upoštevanju najnovejšega poročila Johna Ruggieja, posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov, o človekovih pravicah, čeznacionalnih družbah in drugih podjetjih (2),

ob upoštevanju Evropske socialne listine, zlasti členov 5, 6 in 19 (4),

ob upoštevanju Evropske konvencije o pravnem položaju delavcev migrantov (5),

ob upoštevanju konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti osmih temeljnih konvencij o svobodi združevanja in dejanskem priznanju pravice do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb (konvenciji št. 87 in 98), o odpravi vseh oblik prisilnega ali obveznega dela (konvenciji št. 29 in 105), o odpravi diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih (konvenciji št. 100 in 111) in o učinkoviti odpravi dela otrok (konvenciji št. 138 in 182) (6),

ob hkratnem upoštevanju konvencij Mednarodne organizacije dela o javnih naročilih (konvencija št. 94) in o spodbujanju kolektivnega pogajanja (konvencija št. 154) (7),

ob upoštevanju agende za dostojno delo in globalnega pakta o zaposlovanju, ki ju je sprejela Mednarodna organizacija dela s splošnim soglasjem na mednarodni konferenci dela 19. junija 2009 (8),

ob upoštevanju deklaracije o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, ki jo je 10. junija 2008 soglasno sprejelo 183 držav članic MOD (9),

ob upoštevanju Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (WTO) (10), pa tudi izjave, sprejete na četrti ministrski konferenci novembra 2001 v Dohi, zlasti njenega odstavka 31 (11),

ob upoštevanju Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami, zlasti njegovega člena 1(2)(d), imenovanega NAČIN 4 (12),

ob upoštevanju poročila Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije z naslovom Pravična globalizacija: ustvarjanje priložnosti za vse (13),

ob upoštevanju izjave voditeljev skupine G20 na vrhu v Pittsburghu 24. in 25. septembra 2009 (14),

ob upoštevanju najnovejših posodobitev smernic OECD za večnacionalna podjetja (15),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (16) in Uredbe (ES) št. 546/2009, ki jo spreminja,

ob upoštevanju Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (17) (direktiva o napotitvi delavcev),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. septembra 1996 o sporočilu Komisije o vključitvi spoštovanja demokratičnih načel in človekovih pravic v sporazume med Skupnostjo in tretjimi državami (18), pa tudi svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije (19),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2001 o odprtosti in demokraciji v mednarodni trgovini (20), s katero poziva WTO k spoštovanju temeljnih socialnih standardov Mednarodne organizacije dela, Evropsko unijo pa k sprejemu odločitev MOD, vključno z morebitnimi pozivi k uporabi sankcij v primeru resnih kršitev temeljnih socialnih standardov,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse (21), ki poziva k vključevanju socialnih standardov za spodbujanje dostojnega dela v trgovinske sporazume Evropske unije, zlasti dvostranske,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2005 o socialni razsežnosti globalizacije (22),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2005 o izkoriščanju otrok v državah v razvoju s posebnim poudarkom na delu otrok (23),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o pravični trgovini in razvoju (24),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 z naslovom Globalna Evropa – Zunanji vidiki konkurenčnosti (25) v odgovor na sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Globalna Evropa: Konkurenca v svetu. Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta (KOM(2006)0567),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2002 o Zeleni knjigi Komisije o spodbujanju evropskega okvira za družbeno odgovornost podjetij (26) in z dne 15. januarja 1999 o standardih EU za evropska podjetja, ki poslujejo v državah v razvoju: oblikovanje evropskega kodeksa ravnanja (27),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2007 o družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo (28),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih (29),

ob upoštevanju svojih resolucij o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z regijami in državami AKP, zlasti tistih z dne 26. septembra 2002 (30), 23. maja 2007 (31) in 12. decembra 2007 (32),

ob upoštevanju sklepov Sveta o delu otrok z dne 14. junija 2010 (33),

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dnev 16. septembra 2010 z naslovom Svet, ki se spreminja: izziv za EU (34),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Socialna razsežnost globalizacije – prispevek politike EU k razširitvi koristi na vse (KOM(2004)0383),

ob upoštevanju prenovljene evropske socialne agende z dne 2. julija 2008 (KOM(2008) 0412),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Spodbujanje dostojnega dela za vse – prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu (KOM(2006)0249),

ob upoštevanju javnega posvetovanja o razkrivanju nefinančnih informacij s strani podjetij, ki ga je sprožila enota za finančno poročanje pri generalnem direktoratu za notranji trg in storitve (35),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Trgovina, rast in svetovne zadeve: trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020 (KOM(2010)0612),

ob upoštevanju splošnega sistema preferencialov (GSP), ki velja od 1. januarja 2009 in omogoča brezcarinski dostop ali znižanje tarif za vse večje število proizvodov ter vključuje nove spodbude za najbolj ogrožene države s posebnimi trgovinskimi, finančnimi ali razvojnimi potrebami (36),

ob upoštevanju vseh sporazumov med Evropsko unijo in tretjimi državami,

ob upoštevanju zlasti partnerskega sporazuma med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) in Evropsko unijo, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju in spremenjenega leta 2005 ter 2010 (37),

ob upoštevanju zaključka pogajanj med Evropsko unijo, Kolumbijo in Perujem o večstranskem trgovinskem sporazumu (38),

ob upoštevanju predstavitve o upoštevanju socialnih in okoljskih standardov v trgovinskih pogajanjih, ki jo je 14. januarja 2010 pripravil Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za mednarodno trgovino (A7-0172/2011),

A.

ker so visoki standardi socialnega varstva in varstva človekovih pravic odločilno sredstvo Evropske unije pri pogajanjih o trgovinskih odnosih s tretjimi državami,

B.

ker je zaščita gospodarskih in socialnih pravic obveznost vseh držav članic in vseh drugih držav, ki so ratificirale splošno deklaracijo Združenih narodov o človekovih pravicah, in ker to vključuje pravico vsakega posameznika, da zaradi zaščite svojih interesov ustanavlja sindikate in se vanje včlanjuje,

C.

ker so temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela mednarodno priznane kot osnova za pravično mednarodno trgovanje in ker jih žal ne spoštujejo vse države članice,

D.

ker je v interesu Unije, da sklene dvostranske trgovinske sporazume v korist Unije in trgovinskih partnerjev pod pogojem, da obe strani spoštujeta splošno deklaracijo o človekovi pravicah,

E.

ker mora odnos vseh držav članic jasno odražati načela evropskega socialnega modela, ko gre za socialna vprašanja in sodelovanje med državami članicami na podlagi odprte metode usklajevanja,

F.

ker so za demokracijo in pravno državo potrebni močni in svobodni sindikati, delavska združenja in družbena gibanja, ki lahko obstajajo le v demokratični skupnosti z delitvijo oblasti,

G.

ker nekatere države v razvoju menijo, da so se prisiljene odreči svoji primerjalni prednosti, ko Unija zahteva skladnost z mednarodnimi standardi dela,

H.

ker deklaracija MOD iz leta 2008 o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, ki jo je soglasno sprejelo 183 držav članic MOD, navaja, da se ni mogoče sklicevati na kršitve temeljnih načel in pravic pri delu ali le-te kako drugače uporabljati kot legitimno primerjalno prednost ter da se standardi dela ne smejo uporabljati za ščitenje trgovinskih interesov,

I.

ker skušajo nekatere tretje države uveljavljati NAČIN 4 (39) pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih z EU,

J.

ker veliko podjetij sprejema svojo družbeno odgovornost in si prizadeva za upoštevanje socialnih in okoljskih standardov v svojem vplivnem območju, na primer s pristopom k pobudi ZN za globalni dogovor ali sodelovanjem v prostovoljnih pobudah gospodarstva,

K.

ker načela, ki opredeljujejo družbeno odgovornost gospodarskih družb in so v celoti priznana na mednarodni ravni (priznavajo jih Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Mednarodna organizacija dela in Združeni narodi), obravnavajo odgovorno ravnanje, ki se pričakuje od podjetij, in na prvem mestu spoštovanje veljavnih predpisov, zlasti na področju zaposlovanja, družbenih odnosov, človekovih pravic, okolja, interesov potrošnikov ter preglednosti, ki so jo podjetja dolžna potrošnikom, in boja proti korupciji,

L.

ker bi bilo treba sprejeti priporočilo o družbeni odgovornosti podjetij in spodbujati njegovo upoštevanje na ravni EU,

M.

ker globalizacija omogoča mobilnost delavcev med državami članicami in v tretje države,

N.

ker se vloga MOD pri določanju novih standardov ne upošteva, kljub sodelovanju MOD na zasedanju G20, splošnemu priznavanju agende za dostojno delo in vključitvi zaposlitve in dostojnega dela v razvojni cilj tisočletja št. 1,

O.

ker je treba opozoriti na brezpogojno spoštovanje pravice do združevanja in do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb,

P.

ker je treba spodbujati agendo za dostojno delo,

Q.

ker je zelo pomembno, da se preprečijo vse vrste plačne diskriminacije v skladu z načelom pravice do enake plače za enako delo, na katero se sklicuje člen 23 splošne deklaracije o človekovih pravicah,

R.

ker vmesna ocena splošnega sistema preferencialov EU (GSP) (40) kaže, da je trgovinski režim GSP+, ki zahteva od držav upravičenk, da ratificirajo in učinkovito izvajajo določene mednarodne konvencije na področju človekovih pravic, temeljnih standardov dela, trajnostnega razvoja in dobrega upravljanja, zelo pozitivno vplival na enakost spolov v teh državah,

S.

ker je treba spodbujati socialno varstvo delavcev,

T.

ker je treba spodbujati ratifikacijo in izvajanje konvencij MOD, ki jih je ta ocenila kot posodobljene, da bi se postopno povečala pokritost štirih stebrov dostojnega dela, in sicer zaposlitve, socialnega varstva, socialnega dialoga in pravic na delovnem mestu, s posebnim poudarkom na konvencijah o socialnem upravljanju, tj. na konvencijah št. 81 in 129 o inšpekciji dela, konvenciji št. 122 o politiki zaposlovanja ter konvenciji št. 144 o tristranskem posvetovanju,

U.

ker je Evropska socialna agenda z dne 2. julija 2008 (KOM(2008) 0412) pozvala države članice EU, naj obnovijo prizadevanja za ratifikacijo in izvajanje konvencij MOD, ki jih je ta ocenila kot posodobljene, da bi se po njih zgledovali partnerji po vsem svetu,

V.

ker na učinkovito izvajanje mednarodnih standardov dela v več državah negativno vplivajo šibki uradi za delo in pomanjkanje zmogljivosti socialnih partnerjev,

W.

ker Svetovni trendi zaposlitve MOD za leto 2011 ocenjujejo, da je imelo leta 2009 50,1 % vseh delavcev na svetovni ravni, tj. 1,53 milijarde, negotovo zaposlitev (41) ter ker je finančna in gospodarska kriza ustavila in obrnila trend upadanja negotovih zaposlitev, zabeležen pred letom 2008,

X.

ker Svetovno poročilo o socialni varnosti MOD iz leta 2010 navaja, da več kot 50 % vseh delavcev nima socialne zaščite, in ker obstaja obnovljeno zanimanje za razširitev socialne varnosti, vključno s spodbujanjem sistemov socialne varnosti,

Splošna načela

1.

opominja, da želi EU z globalnim spodbujanjem socialnih ciljev postati vodilna svetovna sila na področju socialne politike; poudarja pomembno vlogo Evropskega parlamenta, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe in znatno krepi njegov vpliv;

2.

opominja tudi, da mora Skupnost pri uresničevanju svojih politik in ciljev upoštevati horizontalno socialno klavzulo iz člena 9 PDEU, na primer v zvezi s členom 46 in členom 49 PDEU ali trgovinsko politiko EU Skupnost ne more zaobiti zahtev splošnega interesa (42);

3.

nadalje opominja, da člen 7 PDEU zahteva skladnost politike EU in da mora zakonodajalec upoštevati vse cilje EU ter ukrepati v skladu z načelom prenosa pristojnosti, kar pomeni, da mora pri sprejemanju akta s posebno pravno podlago doseči ustrezno ravnotežje med različnimi cilji in/ali interesi (43);

4.

poziva države članice, naj zagotovijo skladnost s temeljnimi konvencijami MOD, zlasti glede odpravljanja ovir na področju svobode združevanja in sklepanja kolektivnih pogodb, ki jih povzroča spodbujanje lažnega samozaposlovanja in siljenje posameznikov, da se odpovejo kolektivnim pogodbam;

5.

poziva podpisnice sporazumov o prosti trgovini, naj se v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v Mednarodni organizaciji dela in iz Deklaracije Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter njenega spremljanja, ki ju je sprejela Mednarodna konference dela na 86. zasedanju leta 1998, zavežejo, da bodo v svojih zakonih in praksi spoštovale, spodbujale in uresničevale načela, ki zadevajo temeljne pravice, ki so:

(a)

svoboda združevanja in učinkovito priznanje pravice do pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb

(b)

odprava vseh oblik prisilnega ali obveznega dela

(c)

učinkovita odprava dela otrok ter

(d)

odprava diskriminacije pri zaposlovanju in opravljanju poklica;

Mednarodno sodelovanje – socialno zavezništvo

6.

opominja, da EU po vsem svetu velja za magnet in privlačnega partnerja zaradi edinstvenega združevanja gospodarske dinamičnosti in socialnega modela;

7.

poudarja, da evropski socialni model kot glavne stebre gospodarskega uspeha nudi enake možnosti v izobraževanju, usposabljanju in na trgu dela, pa tudi enak dostop do socialnih storitev;

8.

meni, da je neupoštevanje temeljnih mednarodnih socialnih standardov oblika socialnega in okoljskega dampinga v škodo evropskih podjetij in delavcev;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj ob upoštevanju evropskega socialnega modela sodelujejo z mednarodnimi organizacijami, da bi izboljšale socialno razsežnost globalizacije;

10.

poudarja pomen usklajenega ukrepanja na področju socialnega varstva v Uniji in zunaj nje;

11.

predlaga, da se razvije dialog z vsemi zainteresiranimi stranmi, v katerem bo poudarjen pomen socialnih vprašanj in ki bo osredinjen na izvajanje in izvrševanje pragmatičnih in trajnih rešitev; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je povečati osveščenost socialnih partnerjev o njihovih pravicah in obveznostih;

12.

meni, da je treba okrepiti vlogo pristojnih mednarodnih institucij (zlasti Mednarodne organizacije dela, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Združenih narodov) ter njihovo sodelovanje pri oblikovanju, izvajanju in spodbujanju temeljnih mednarodnih socialnih standardov ter sankcij v primeru neizvajanja teh standardov;

13.

zagovarja mnenje, naj se Unija vzdrži trgovinskih sporazumov z državami, ki ne spoštujejo človekovih pravic in temeljnih standardov dela;

14.

podpira oblikovanje orodij za trajni dialog z državami partnericami, ki bo temeljil na vzajemnem spoštovanju in si prizadeval, da bi države partnerice – posebej države v razvoju – lahko razvile svoje lastne vire in počasi zgradile svoje gospodarske sektorje;

15.

Komisijo tudi poziva, naj med pogajanji svoje zahtevke prilagodi razvoju posamezne države partnerice; Komisiji tudi predlaga, da sestavi seznam dodatnih standardov, ki jih je treba izvajati postopno in prožno, ob upoštevanju gospodarskih, socialnih in okoljskih razmer zadevne partnerske države;

16.

meni, da morajo neodvisni organi nenehno spremljati izvajanje teh temeljnih standardov na ozemlju partnerskih držav in držav članic, neizvajanje ali kršenje teh standardov, ugotovljeno na osnovi predhodno določenih meril, pa bi bilo treba kaznovati na podlagi učinkovitih in preglednih postopkov;

17.

meni, da je treba te standarde dosledno izvajati in da se od njih ne sme odstopati niti prek prostih con niti na podlagi sporazumov z državami gostiteljicami;

18.

poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo z državami partnericami, da bi se borile proti diskriminaciji na podlagi spola in vsem oblikam nasilja nad ženskami in da bi se udejanjila enakost spolov v Uniji in zunaj nje v skladu z načeli razvojnih ciljev tisočletja in pekinškimi izhodišči za ukrepanje; zato poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe, ki bodo znatno utrdili pravni in socialni položaj žensk in s tem izkoristili potencial žensk za gospodarski in družbeni razvoj;

19.

pozdravlja spodbujanje enakosti spolov v državah in na ozemljih v razvoju s sedanjimi in prihodnjimi trgovinskimi sporazumi GSP; zahteva, naj se ratifikacija mednarodnih konvencij na področju enakosti spolov in njihovo učinkovito izvajanje kot pogoj vključita v vse zunanjetrgovinske sporazume in sporazume o gospodarskem partnerstvu;

20.

Komisijo in države članice poziva, naj sodelujejo med seboj in s partnerskimi državami, da bi zaščitili ogrožene skupine, in naj se borijo proti diskriminaciji na podlagi spola ter tudi na podlagi rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti; posebej opozarja na osebe, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo in prikrajšanostjo, da bi odpravili izvor revščine;

21.

poziva Komisijo in države članice, naj v trgovinskih sporazumih, dialogih z drugimi državami in v okviru razvojnega sodelovanja dajejo prednost odpravi dela otrok in spoštovanju otrokovih pravic, ter ugotavlja, da ima zasebni sektor ključno vlogo pri spoštovanju otrokovih pravic; meni, da bi morali ukrepi za boj proti delu otrok vključevati oblikovanje dostojnih delovnih mest za odrasle ter hkrati zagotavljanje primerne izobrazbe otrok; poleg tega poziva k vzpostavitvi dežurne službe EU za preprečevanje dela otrok s telefonsko številko, na katero bodo državljani lahko naznanili vsa podjetja, ki izrabljajo delo otrok kjerkoli po svetu; meni, da ta služba potrebuje majhno, toda zadostno zmogljivost, da bo lahko svoje ugotovitve predstavila v letnem poročilu;

22.

poudarja, da izdatki Unije v okviru razvojnega sodelovanja, pridružitvenih sporazumov ali sporazumov o stabilnosti in trgovinskih sporazumov pomenijo edinstvene priložnosti za pomoč državam partnericam pri vzpostavitvi uspešnega izobraževanja, poklicnega usposabljanja, institucij trga dela in socialnega praga za večjo socialno in ekonomsko varnost in posledično večjo blaginjo;

23.

vztraja, da morajo Komisija in države članice v okviru razvojnega sodelovanja in zunanje pomoči podpirati izvajanje programov dostojnega dela, ki bodo upoštevali nacionalne potrebe in prednostne naloge na področju zaposlovanja in socialne politike ter bodo temeljili na tristranskem sporazumu (med delodajalci, delavci in vladami); poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj v okviru razvojnega sodelovanja in zunanje pomoči bolje vključujejo socialne cilje in cilje glede zaposlovanja v gospodarskem in trgovinskem sektorju;

24.

poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo s partnerskimi državami pri izboljšanju kakovosti znanj in veščin državljanov, potrebnih za nova delovna mesta in zaposlitve, ki so katalizator za stabilnost, blaginjo, vključujoče družbe in dobro upravljanje, zlasti v soseščini EU;

25.

poziva k oblikovanju funkcije socialnih atašejev v novi službi za zunanje delovanje, da bi povečali njeno učinkovitost na področju socialne politike in zlasti zagotovili, da bi se dostojno delo za vse izvajalo kot osrednji politični cilj;

26.

ugotavlja, da so socialni standardi v prostotrgovinskih sporazumih še vedno le malokrat navedeni, četudi gredo mednarodne težnje pri dvostranskih trgovinskih sporazumih v smer večjega upoštevanja delovnih in socialnih standardov, povezanih s trgovinskimi agendami; obžaluje, da EU nima enotnega besedila za „socialno klavzulo“, ki bi jo vključili v vse dvostranske trgovinske sporazume; odločno poziva EU, naj v vse svoje zunanjetrgovinske sporazume vstavi socialno klavzulo v skladu z mednarodno dogovorjenimi in priznanimi standardi (npr. temeljni delovni standardi Mednarodne organizacije dela), tudi v prihodnje sporazume v okviru Svetovne trgovinske organizacije;

27.

opominja, da je treba sedanje prakse WTO izvajati tako, da bodo nudile enake koristi tako državam v razvoju kot razvitim državam;

28.

opominja, da je treba kombinirati konkurenčno in socialno politiko ter poudarja, da evropski socialni model zagotovo ne bo oslabljen v korist konkurenčnosti in domnevnih gospodarskih prednosti; ponavlja, da mora biti evropski socialni model zgled za zaščito delavcev v državah v razvoju;

Družbena odgovornost podjetij

29.

opozarja, da si je EU za cilj zadala, da postane središče odličnosti, kar zadeva družbeno odgovornost podjetij, ravno tako pa tudi, da spodbuja družbeno odgovornost podjetij v zunanji politiki, ki jo izvaja; je seznanjen s prizadevanji Komisije za spodbujanje družbene odgovornosti podjetij med evropskimi podjetji, ki poslujejo na tujem, vendar poudarja, da bi morala bolje upoštevati pomen certifikatov in oznak, ki kažejo na skladnost podjetij z načeli družbene odgovornosti podjetij;

30.

meni, da je družbena odgovornost podjetij koristna in nezavezujoča oblika obveze večnacionalnih podjetij; priporoča nadaljnje usmerjeno spodbujanje družbene odgovornosti podjetij, med drugim s pomočjo standarda ISO 26000, pobude ZN za globalni dogovor ali smernic OECD za večnacionalna podjetja ter s povezovanjem družbene odgovornosti s širšimi pobudami za spodbujanje dostojnega dela v sektorju, v skupnostih ter na nacionalni in regionalni ravni, kot sta programa Better Work in SCORE Mednarodne organizacije dela, ki vključujeta delavce, delodajalce, organe in druge pomembne deležnike;

31.

odločno poudarja, da na ravni EU ni treba sprejeti nobene direktive, ki bi urejala družbeno odgovornost podjetij in uveljavljala njeno spoštovanje;

32.

meni, da bi morala Komisija v svojem prihodnjem sporočilu o internacionalizaciji dejavnosti malih in srednjih podjetij predlagati ukrepe, s katerimi bo podpirala in spodbujala njihove pobude glede družbene odgovornosti podjetij, ki upoštevajo načelo „najprej pomisli na male“ in njihove posebne okoliščine;

33.

poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za krepitev posodobljenih smernic OECD za večnacionalna podjetja, in sicer z ohranjanjem in poudarjanjem njihove uporabe za „posebne primere“ in z uvedbo najboljše prakse za „nacionalne kontaktne točke“, pri čemer morajo preučiti, kako bi lahko Evropska unija bolje izpolnjevala svoje obveznosti v zvezi z nacionalnimi kontaktnimi točkami prek delegacij Evropske službe za zunanje delovanje;

34.

poudarja, da bi morala družbena odgovornost gospodarskih družb posegati na nova področja, kot so organizacija dela, enake možnosti, socialna vključenost, ukrepi proti diskriminaciji ter razvoj vseživljenjskega učenja in usposabljanja; poudarja, da mora družbena odgovornost podjetij zajemati na primer kakovost dela, enako plačilo in poklicno napredovanje ter spodbujanje inovativnih projektov, da bi prispevala k prehodu v trajnostno gospodarstvo;

35.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo podjetja s sedežem v EU, da spoštujejo človekove pravice, tudi ekonomske in socialne pravice, in okolje pri vseh svojih globalnih operacijah, zlasti tistih, ki jih izvajajo njihove podružnice in druge povezane pravne osebe;

36.

poudarja, da morajo podjetja iz EU in tretjih držav šteti spoštovanje strogih okoljskih standardov za enako pomembno kot spoštovanje pravic delavcev, saj okoljska škoda skoraj vedno ogroža tudi zdravje delavcev, uničuje kmetijska zemljišča, ribolovna območja in druge gospodarske vire ter tako veliko ljudi prikrajša za najnujnejša sredstva za preživetje;

37.

poudarja, da imajo evropska podjetja, njihove podružnice in njihovi podizvajalci glede na svojo težo v mednarodni trgovini bistveno vlogo pri spodbujanju in širitvi socialnih standardov in standardov s področja dela po svetu, tako da bi morala ravnati v skladu z evropskimi vrednotami in mednarodno priznanimi standardi; meni, da bi bilo pravilno in ustrezno, da bi evropska podjetja, ki svojo proizvodnjo preselijo v države z manj strogimi socialnimi obveznostmi, prevzela odgovornost, tudi pred evropskimi sodišči, za morebitno škodo in negativne eksternalije, ki jih utrpi lokalno prebivalstvo;

38.

poziva Komisijo, naj vnese predloge sprememb v svoj predlog uredbe o pristojnosti ter priznavanju in izvršitvi sodb v civilnih in poslovnih zadevah (2010/0383 (COD)), kar bi upravičencem omogočilo, da prek oblikovanja dodatne podlage za pristojnost tožijo podjetje s sedežem v tretji državi skupaj z evropsko starševsko korporacijo;

39.

poziva Komisijo, naj spodbuja vključevanje družbene odgovornosti gospodarskih družb v trgovinsko politiko na večstranski ravni, v mednarodne forume, ki podpirajo družbeno odgovornost gospodarskih družb, zlasti OECD in Mednarodno organizacijo dela, pa tudi v pogovore v WTO o nadaljnjem delovanju po krogu pogajanj iz Dohe;

40.

poziva Komisijo, naj v sporazume o prosti trgovini in naložbah, o katerih se pogaja s tretjimi državami, vselej vključi poglavje o trajnostnem razvoju s pravno zavezujočo klavzulo o družbeni odgovornosti podjetij;

41.

predlaga, naj ta klavzula o družbeni odgovornosti podjetij vsebuje tudi spoštovanje osmih temeljnih konvencij in štirih prednostnih konvencij Mednarodne organizacije dela in spodbudo podjetjem, da sprejmejo zaveze na področju družbene odgovornosti, ravno tako pa tudi obvezno skrbnost podjetij in poslovnih skupin, tj. obveznost, da sprejmejo preventivne ukrepe za odkrivanje in preprečevanje kršitev človekovih in okoljskih pravic, korupcije ali davčne utaje, tudi v svojih hčerinskih družbah in dobavnih verigah, skratka na celotnem področju njihovega vpliva;

Pravice delavcev in delovni pogoji

42.

poziva vse države članice, naj spoštujejo in podpirajo temeljne standarde dela MOD, upoštevajo sporazume s socialnega področja, ki so bili podpisani doslej, in v praksi izvajajo načela iz teh sporazumov, ki so povezana z pravicami delavcev;

43.

poudarja, da iz številnih držav, ki imajo status GSP Plus, prihajajo poročila o ponavljajočih se kršitvah temeljnih delovnih standardov, kar pa ni vodilo v ukinitev preferencialov; meni, da neizvrševanje pogojevanja ogroža cilj EU glede spodbujanja socialne politike in temeljnih delovnih standardov po vsem svetu in je v nasprotju z načeli skladnosti politik za razvoj;

44.

pozdravlja nadzorni sistem Mednarodne organizacije dela za mednarodne delovne standarde, ki je edinstven na mednarodni ravni in pomaga zagotavljati, da države izvajajo konvencije, ki jih ratificirajo; poudarja, da mora v primeru težav Mednarodna organizacija dela pomagati državam na podlagi socialnega dialoga in tehnične pomoči;

45.

poziva Komisijo, naj WTO spodbuja k tesnejšemu sodelovanju z MOD, da bo slednja v primeru trgovinskih sporov WTO lahko predložila strokovna poročila, s tem pa bi dosegli vključitev standardov dela in dostojnega dela v dejavnosti WTO ter preprečili ogrožanje socialnega razvoja;

46.

meni, da morajo biti politike Unije usmerjene na posameznike, pa tudi na institucije, kar zadeva razvoj človeškega kapitala in reforme trga dela;

47.

je zaskrbljen zaradi praks v nekaterih tretjih državah, ki uporabljajo postopek NAČIN 4 za svoje dejavnosti trgovanja; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo strukturirati mednarodno migracijo tako, da se bodo izognile izkoriščanju in begu možganov;

48.

podpira pobude, ki krepijo razvijanje dialoga s socialnimi partnerji in sodelovanje v državah partnericah in na nadnacionalni ravni, ter poziva Komisijo, naj dodatno razvije sedanje programe in se pri tem osredotoči na tiste, ki so namenjeni krepitvi institucionalne zmogljivosti socialnih partnerjev za razvoj in izvajanje politike;

49.

se zavzema za izvajanje svobode združevanja za sindikate in pravice do kolektivnega pogajanja brez izjem, da se zagotovijo, izboljšajo in obranijo dostojni pogoji dela;

50.

opominja na smernice EU o različnih vprašanjih glede človekovih pravic, ki pomenijo močan politični signal, da so to prednostne naloge za Unijo; zato poziva Svet, naj sprejme podobne smernice na podlagi osmih temeljnih konvencij MOD, ki naj bi se uporabljale kot pragmatični instrument EU v pomoč boljšemu napredovanju zunanje socialne politike Unije; ponovno poudarja, da je v skladu s splošno deklaracijo spoštovanje mednarodnega prava o človekovih pravicah še vedno zavezujoče za vsa podjetja;

51.

naproša Komisijo in države članice, naj razvijejo proaktiven pristop za reševanje socialnih posledic prilagajanja in prestrukturiranja, povezanih z globalizacijo;

Globalno gospodarsko upravljanje

52.

pozdravlja organizacijo zasedanj G20 na ravni ministrov za socialne zadeve ter poziva Komisijo, naj na njih dejavno sodeluje; obžaluje, da ukrepanje na ravni EU na splošno ni zadovoljivo;

53.

poziva Komisijo in države članice, naj vključijo politike zaposlovanja ter socialne in okoljske politike, vključno z vprašanjem enakosti med spoloma, v vsa pogajanja glede struktur globalnega gospodarskega upravljanja in makroekonomske dialoge;

54.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo dobro upravljanje na finančnem, davčnem in pravnem področju, da bodo okrepile socialno razsežnost globalizacije;

55.

zahteva od Komisije priporočilo državam članicam EU v korist izvajanja in ratifikacije konvencij MOD, ki jih je ta ocenila kot sodobne, da bi izboljšali pravice delavcev in delovne pogoje v Uniji in v državah partnericah ter tako dosegli pravično in vključujočo globalizacijo z večjo usklajenostjo zunanje razsežnosti gospodarske in socialne politike držav članic; poziva Komisijo, naj enako spodbuja države članice, da bodo izvajale redne preglede, v katerih bodo obravnavane posledice gospodarskih, finančnih in trgovinskih politik;

56.

meni, da je zaradi prevelikega števila mednarodnih regulatorjev zelo vprašljiva skladnost in učinkovitost mednarodnega pravnega reda, zlasti na področju varstva pravic delavcev in temeljnih pravic;

57.

predlaga, naj bo preoblikovanje svetovnega upravljanja usmerjeno k večji vključenosti regulativnih organov v pravni red Združenih narodov in k doslednejšemu upoštevanju načel, ki so jih sprejele specializirane agencije, zlasti MOD in SZO;

*

* *

58.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  http://www2.ohchr.org/english/law/

(2)  http://www.business-humanrights.org/SpecialRepPortal/Home/Protect-Respect-Remedy-Framework

(3)  http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/111819.pdf

(4)  http://conventions.coe.int/Treaty/en/Treaties/Html/163.htm

(5)  http://www.coe.int/t/dg3/migration/documentation/Default_conv_en.asp

(6)  http://www.ilo.org/ilolex/english/convdisp1.htm

(7)  Prav tam.

(8)  http://www.ilo.org/jobspact/about/lang–en/index.htm

(9)  http://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/@dgreports/@cabinet/documents/publication/wcms_099766.pdf

(10)  http://www.wto.org/english/docs_e/legal_e/04-wto.pdf

(11)  http://www.wto.org/english/thewto_e/minist_e/min01_e/mindecl_e.htm

(12)  WTO: GATS, člen 1(2)(d) = NAČIN 4.

(13)  Ženeva, MOD 2004; http://www.ilo.org/fairglobalization/report/lang–en/index.htm

(14)  http://www.pittsburghsummit.gov/mediacenter/129639.htm

(15)  http://www.oecd.org/document/33/0,3746,en_2649_34889_44086753_1_1_1_1,00.html

(16)  UL L 48, 22.2.2008, str. 82.

(17)  UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

(18)  UL C 320, 28.10.1996, str. 261.

(19)  UL C 290 E, 29.11.2006, str. 107.

(20)  UL C 112 E, 9.5.2002, str. 326.

(21)  UL C 102 E, 24.4.2008, str. 321.

(22)  UL C 280 E, 18.11.2006, str. 65.

(23)  UL C 157 E, 6.7.2006, str. 84.

(24)  UL C 303 E, 13.12.2006, str. 865.

(25)  UL C 102 E, 24.4.2008, str. 128.

(26)  UL C 187 E, 7.8.2003, str. 180.

(27)  UL C 104, 14.4.1999, str. 180.

(28)  UL C 301 E, 13.12.2007, str. 45.

(29)  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0446.

(30)  UL C 273 E, 14.11.2003, str. 305.

(31)  UL C 102 E, 24.4.2008, str. 301.

(32)  UL C 323 E, 18.12.2008, str. 361.

(33)  Sklepi Sveta o delu otrok z dne 14. junija 2010, 10937/1/2010.

(34)  Sklepi Evropskega sveta z dne 16. septembra 2010, EUCO 00021/1/2010.

(35)  http://ec.europa.eu/internal_market/consultations/2010/non-financial_reporting_en.htm

(36)  UL L 211, 6.8.2008.

(37)  http://ec.europa.eu/development/icenter/repository/second_revision_cotonou_agreement_20100311.pdf

(38)  http://trade.ec.europa.eu/doclib/press/index.cfm?id=691

(39)  WTO: GATS, člen 1(2)(d) = NAČIN 4.

(40)  http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2010/may/tradoc_146196.pdf

(41)  Negotova zaposlitev: vsota samozaposlenih delavcev in neplačanih družinskih članov. Kazalnik negotove zaposlitve je eden od uradnih kazalnikov zaposlovanja v okviru razvojnih ciljev tisočletja, in sicer cilja št. 1: izkoreninjenje revščine in lakote,

(42)  Mnenje pravne službe EP o področju uporabe člena 9 PDEU (horizontalno socialno varstvo), na zahtevo predsednika odbora EMPL (SJ-00004/10), odstavek 15.

(43)  Prav tam, točka 8.


Top