Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52010IP0064

Vlaganje v tehnologije z nizkimi emisijami ogljika Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2010 Vlaganje v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET)

OJ C 349E , 22.12.2010, p. 84–88 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

22.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 349/84


Četrtek, 11. marec 2010
Vlaganje v tehnologije z nizkimi emisijami ogljika

P7_TA(2010)0064

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2010 Vlaganje v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET)

2010/C 349 E/16

Evropski parlament,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. februarja 2008,

ob upoštevanju sporočila Komisije o vlaganju v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET) (COM(2009)0519) in delovnih dokumentov o pripravi tehnoloških časovnih načrtov za obdobje 2010–2020 za izvedbo načrta SET (SEC(2009)1295) ter vlaganj v prednostne tehnologije v okviru raziskav in razvoja (SEC(2009)1296),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2008 o evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo (2008/2005(INI)) (1),

ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (2),

ob upoštevanju Sklepa št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006, ki vzpostavlja Okvirni program za konkurenčnost in inovacije (2007–2013) (3),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 663/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o oblikovanju programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti projektom na področju energetike (4),

ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (5),

ob upoštevanju Direktive 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (6),

ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 10. januarja 2007 o energetski politiki za Evropo, ki določa glavne cilje EU na energetskem področju: trajnost, konkurenčnost in varnost (KOM(2007)0001),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2010 o izidu konference o podnebnih spremembah v Københavnu (COP 15) (7),

ob upoštevanju vprašanj z dne 12. februarja 2010 o vlaganju v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET) (O-0015/2010 – B7-0011/2010, O-0016/2010 – B7-0012/2010),

ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega poslovnika,

A.

ker lahko Evropska unija doseže cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 20 % oziroma za 30 % v primeru mednarodnega sporazuma in zmanjša porabo primarne energije za 20 % v primerjavi s predvidenimi ravnmi ter doseže vsaj številko 20 % glede energije, pridobljene iz obnovljivih virov do leta 2020 le, če poveča prizadevanja za razvoj portfelja dostopnih, čistih, učinkovitih in trajnostnih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika,

B.

ker so lahko takšne tehnologije del rešitve, ki bi omogočila ustrezno obravnavo izzivov podnebnih sprememb, da bi zagotovili oskrbo EU z energijo, pa tudi konkurenčnost naših gospodarstev,

C.

ker se proračuni za javne in zasebne raziskovalne dejavnosti že vse od 80. let krčijo; ker sedanja raven sredstev ni kos izzivom pri prehodu v trajnostni sistem z nizkimi emisijami ogljika,

D.

ker je financiranje eden od pomembnejših izzivov pri spodbujanju inovacij na energetskem področju v EU,

E.

ker je Komisija na področju šestih evropskih industrijskih pobud opredelila nujnost javnih in zasebnih naložb v naslednjih 10 letih in sicer v višini 6 milijard EUR za vetrno energijo, 16 milijard EUR za sončno energijo, 2 milijardi EUR za omrežja za električno energijo, 9 milijard EUR za bioenergijo, 13 milijard EUR za zajem in shranjevanje ogljika, 7 milijard EUR za jedrsko fuzijo in 5 milijard EUR za gorivne celice in vodik,

F.

ker ima načrt SET cilj in potencial, da spremeni EU v inovativno gospodarstvo, in sicer z ustvarjanjem na stotisoče novih delovnih mest za kvalificirane delavce v naslednjem desetletju in s pospeševanjem hitro rastoče industrijske panoge,

G.

ker nujno potrebna sprememba energetske paradigme zahteva pristop delitve tveganja, pri katerem vsi pomembni javni in zasebni akterji prevzamejo deljeno odgovornost, zaradi česar je potrebna večja javna finančna podpora, obenem pa morajo industrija, banke in zasebni vlagatelji prevzeti nase večjo odgovornost za delitev tehnološkega in poslovnega tveganja,

H.

ker je raziskavam v EU ves čas namenjenih premalo sredstev,

1.

pozdravlja načrt SET, ki predvideva konkretne ukrepe pri raziskavah na področju čistih, trajnostnih in učinkovitih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika; poudarja njegov potencial, da spremeni EU v inovativno gospodarstvo; opozarja tudi, da EU brez tega novega pristopa ne bo mogla izpolniti svojih ciljev na področju energije in podnebja do leta 2020;

2.

priznava potrebo po bistvenem povečanju javnih in zasebnih vlaganj v razvoj trajnostnih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika, da se pospeši razvoj, stroškovno učinkovita uporaba in hitro širjenje teh tehnologij v naslednjih 10 letih;

3.

je trdno prepričan, da je potrebno financiranje za izvajanje načrta SET možno zagotoviti le, če bodo na voljo dodatna javna in zasebna sredstva, ter da bo načrt SET verodostojen le v primeru, da se zanj prerazporedi nov denar iz proračuna EU;

4.

poziva javne in zasebne zainteresirane strani, naj takoj namenijo dodatna sredstva izvajanju dogovorjenih časovnih načrtov, pri čemer mora največji delež priti iz zasebnega sektorja, bistveno pa se mora povečati delež javnega vlaganja na ravni EU in na nacionalni ravni;

5.

poudarja, da bi moralo biti glede na gospodarsko krizo vlaganje v te nove tehnologije, ki imajo največji potencial za ustvarjanje delovnih mest, prednostna naloga; podčrtuje, da bo to vodilo v vzpostavitev trgov, ustvarilo nove tokove prihodkov in prispevalo k razvoju gospodarstva in konkurenčnosti EU; na koncu še opozarja, da bo s tem okrepljena zanesljivost oskrbe EU z energijo in zmanjšana njena energetska odvisnost od omejenega števila energetskih virov, dobaviteljev in transportnih poti;

6.

ponavlja zahtevo, da se zagotovi ustrezno financiranje za podporo čistim, trajnostnim in učinkovitim tehnologijam z nizkimi emisijami ogljika, za kar sta potrebni skupno vsaj 2 milijardi EUR letno iz proračuna EU, poleg sredstev, ki se namenjajo sedmemu okvirnemu raziskovalnemu programu in okvirnemu programu za konkurenčnost in inovativnost; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj čimprej določijo časovni razpored financiranja glede sredstev, ki jih bodo odobrile, ter s tem zagotovijo, da bodo sredstva na voljo od leta 2010 dalje;

7.

poziva tudi Svet in Komisijo, naj izkoristita razpravo o vmesnem pregledu sedanje finančne perspektive in razpravo o prihodnji finančni perspektivi, da sedanji proračun EU in prihodnje proračune bolje uskladita s političnimi prednostnimi nalogami EU, zlasti glede raziskav, podnebnih ukrepov in zanesljivosti oskrbe z energijo;

8.

meni, da je treba nemudoma porabiti 300 milijonov pravic EU, prihranjenih za nove udeležence sistema EU za trgovanje z emisijami, da se podpre zajem in shranjevanje ogljika ter inovativne obnovljive vire energije; poziva Evropsko investicijsko banko, naj svoje kriterije za odobritev posojil uskladi z ustreznimi inovativnimi obnovljivimi zmogljivostmi;

9.

opozarja države članice, da bodo od leta 2013 prihodki iz licitiranja pravic v evropskem sistemu za trgovanje pravic ključni vir financiranja pri blaženju podnebnih sprememb in uporabi ter razvoju trajnostnih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika;

10.

poziva, da se okrepi vloga Evropske investicijske banke pri financiranju z energijo povezanih projektov, zlasti s povečanjem cilja za posojila na področju energetike in s povečanjem njene sposobnosti za zagotavljanje jamstev za posojila energetskim projektom ter z bolj usklajenim in neprekinjenim financiranjem bolj tveganih raziskav in razvojnih energetskih projektov;

11.

poziva Evropsko investicijsko banko, naj prednostno preuči projekte, pri katerih se lahko realno pričakuje povečanje ekonomske uspešnosti predstavitev trajnostnih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (npr. razvoj inteligentnih omrežij in mini hidroenergetskih obratov);

12.

odobrava še vedno trajajoče pobude, kot so sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, sklad Marguerite (Evropski sklad za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo 2020), tvegani kapital in pomoč za hitro rastoča in inovativna mala in srednja podjetja, ter meni, da je treba okrepiti njihovo pri financiranju pobud načrta SET ter jih v okviru srednjeročnega pregleda ustrezno oceniti;

13.

poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z Evropsko investicijsko banko brez odlašanja in najkasneje do leta 2011 predstavi celostni predlog instrumenta za financiranje projektov obnovljive energije in energetsko učinkovitih projektov ter razvoja inteligentnih omrežij;

14.

poudarja, da je treba povečati zmogljivost raziskovalne osnove EU ter da sta dodatno izobraževanje in usposabljanje bistvena za zagotovitev količine in kakovosti človeških virov, ki so potrebni za polno izkoriščanje se priložnosti, ki jih prinašajo nove tehnologije;

15.

poudarja, da je treba vzpostaviti ustrezne pogoje in stabilen ter ugoden regulativni okvir za podporo ustanavljanju javno-zasebnih partnerstev, ki so predpogoj za izvajanje načrta SET in evropskih industrijskih pobud;

16.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo proizvajalci tehnologije lahko neposredno zaprosili za financiranje načrta SET, ne le kot člani konzorcijev energetskih služb, kot velja za program za oživitev gospodarstva in NER 300;

17.

priznava, da so MSP pomembna gonilna sila pri razvoju številnih trajnostnih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika, še zlasti pri razvoju bolj decentraliziranih energetskih sistemov, zato poudarja, da mora biti dostop do javne finančne pomoči in posojil organiziran na način, ki bo prijazen do MSP; poziva, naj se znatni delež sredstev EU, ki so na voljo v okviru načrta SET, nameni MSP;

18.

pozdravlja usmerjenost v financiranje predstavitvenih projektov (velikega obsega), vendar poudarja, da je treba dati na voljo tudi sredstva za tvegane srednjeročne in dolgoročne temeljne in uporabne raziskave;

19.

poziva evropsko zvezo organizacij za energetske raziskave, naj uvede in izvaja skupne programe za izvajanje načrta SET in sicer z razvojem tesnih povezav z evropskimi industrijskimi pobudami, obenem pa naj razširi svojo dejavnost; poudarja, da bi bilo treba, če bo evropska zveza organizacij za energetske raziskave v celoti prevzela to vlogo, v ta namen dodeliti zadostna sredstva iz proračuna EU in nacionalnih proračunov;

20.

izraža zaskrbljenost, ker Evropski raziskovalni svet. ne načrtuje posebnih programov, povezanih z energetiko, kar kaže na neobstoj ustreznega vlaganja v temeljne raziskave;

21.

pozdravlja pobudo evropskega inštituta za tehnologijo in inovacije, da ustanovi posebne skupnosti znanja in inovacij, ki se bodo ukvarjale z obnovljivo energijo in prilagajanjem ter blaženjem podnebnih sprememb;

22.

odobrava predlog, da se nova pobuda za pametna mesta, osredotočena na energetsko učinkovitost v evropskih mestih (zlasti v tistih, ki sodelujejo v združenju županov), pridruži obstoječim šestim evropskim industrijskim pobudam, da se vzpostavijo pogoji, ki bodo omogočili množično tržno uveljavitev energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije in pametno distribucijsko omrežje v urbanih predelih; poziva Komisijo in države članice, naj hitro uresničijo to novo pobudo, ki krepi lokalno gospodarstvo in pospešuje socialno kohezijo, pri kateri naj bodo polno udeležene lokalne in regionalne oblasti, ki morajo odigrati ključno vlogo pri promociji in uporabi trajnostnih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika;

23.

opozarja Komisijo, da je dolžna poročati v okviru uredbe o načrtu za energetsko predelavo in predstaviti dodatne predloge, ki bi omogočili financiranje projektov na področjih energetske učinkovitosti in virov obnovljive energije, če bo po razpisih na voljo še denarja; pričakuje, da bo 116,19 milijonov EUR nerazporejenega denarja na voljo za takšne projekte;

24.

poziva Komisijo in države članice, naj še naprej raziskujejo in širijo inovativne pristope do urbanega načrtovanja in razvoja, zlasti integriranega urbanega načrtovanja, ki izpolnjuje potrebo po večji družbeni vključenosti, ozemeljski koheziji, odločni uporabi trajnostne energije in čistega prevoza, da bi ustvarili prožne urbane sisteme;

25.

poziva Komisijo, naj predstavi dopolnilne pobude za izkoriščanje velikega potenciala drugih tehnoloških možnosti, omenjenih v njenem sporočilu z dne 7. oktobra 2009 o vlaganju v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika (Načrt SET), pa tudi gradientov slanosti oceanov in geotermalne energije; poudarja, da je treba dati na voljo dodatna sredstva iz proračuna EU za njihovo financiranje;

26.

odobrava izbor šestih evropskih industrijskih pobud in pripravo tehnoloških časovnih načrtov za obdobje 2010–2020, ki vsebujejo konkretne cilje za doseganje stroškovne konkurenčnosti posameznih tehnologij z nizko vsebnostjo ogljika, in poziva Komisijo, naj uvede zrele evropske industrijske pobude ter zagotovi, da bo njihova upravljavska struktura lahka, nebirokratska in pregledna in da bo njihova temeljna skupna značilnost redni stik z usmerjevalno skupino načrta SET in Evropsko investicijsko banko;

27.

poziva usmerjevalno skupino načrta SET, da enkrat letno poroča Evropskemu parlamentu in predvidi širšo strukturo izvedencev, in sicer z vzpostavitvijo tehničnih delovnih skupin na interesnih območjih, da bi v razpravo in v proces odločanja vključili veliko število zainteresiranih strani;

28.

poziva Komisijo, naj spodbuja mednarodno sodelovanje z drugimi ključnimi strateškimi partnerji v razvitih državah, državah v gospodarskem vzponu in državah v razvoju na področju razvoja, uporabe in razširjanja trajnostnih tehnologij z nizkimi emisijami ogljika, zlasti s skladi, kot je Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije (GEEREF), ki je usmerjen v projekte omejenega obsega;

29.

pozdravlja ukrepe za spodbujanje sodelovanja na področju energetskih tehnologij, kot je tisto, ki se je začelo z nedavno ustanovitvijo Energetskega sveta EU-ZDA; v zvezi s tem poziva Energetski svet, naj izkoristi sinergijo za izvajanje načrta SET;

30.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo trgovanje z emisijami ogljika, da bi vzpostavili stabilno in pravično konkurenčno okolje za razvoj in uporabo trajnostnih tehnologij z nizko vsebnostjo ogljika;

31.

poziva Komisijo, naj spremlja dejansko izvajanje načrta SET in v ta namen uvede spremljajočo oceno, ovrednoti vse ovire, ki so se pojavile pri izvajanju časovnih načrtov in redno obvešča Parlament o doseženem napredku pri izvajanju načrta SET in njegovih časovnih načrtov;

32.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0354.

(2)  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(3)  UL L 310, 9.11.2006, str. 15.

(4)  UL L 200, 31.7.2009, str. 31.

(5)  UL L 140, 5.6.2009, str. 16.

(6)  UL L 140, 5.6.2009, str. 63.

(7)  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0019.


Top