(0)

„podatki o dejavnosti“ pomeni količino goriva ali materiala, porabljenega ali proizvedenega v procesu, ki je pomembna za metodologijo na podlagi izračuna, izraženo v terajoulih, pri masi v tonah, pri plinih pa kot prostornina v normalnih kubičnih metrih;

(1)

„dejavnostna stopnja“ pomeni količino proizvedenega blaga (izraženo v MWh za električno energijo ali v tonah za drugo blago) znotraj meja proizvodnega procesa;

(2)

„poročevalno obdobje“ pomeni obdobje, ki ga je upravljavec naprave izbral kot referenco za določitev vgrajenih emisij;

(3)

„tok vira“ pomeni kar koli od naslednjega:

(4)

„vir emisij“ pomeni ločeno razpoznavni del v napravi ali proces v napravi, iz katerega se spuščajo ustrezni toplogredni plini;

(5)

„negotovost“ pomeni parameter, povezan z rezultatom določitve količine, ki opredeljuje razpršenost vrednosti, ki bi se lahko pripisale posamezni količini, vključno z učinki sistematičnih in naključnih faktorjev, pri čemer je izražena v odstotkih in opisuje interval zaupanja pri povprečni vrednosti, ki sestavlja 95 % vrednosti ob upoštevanju nesimetričnosti razdelitve vrednosti;

(6)

„faktorji za izračun“ pomeni spodnjo kurilno vrednost, emisijski faktor, predhodni emisijski faktor, oksidacijski faktor, faktor pretvorbe, vsebnost ogljika ali delež biomase;

(7)

„emisije iz izgorevanja goriv“ pomeni emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo med eksotermno reakcijo goriva s kisikom;

(8)

„emisijski faktor“ pomeni povprečno stopnjo emisije toplogrednega plina glede na podatke o dejavnosti toka vira ob predpostavljanju popolne oksidacije za izgorevanje in popolne pretvorbe za vse druge kemične reakcije;

(9)

„oksidacijski faktor“ pomeni razmerje med ogljikom, oksidiranim v CO2 zaradi izgorevanja, in skupnim ogljikom v gorivu, ki se izrazi kot ulomek, pri čemer se ogljikov monoksid (CO), sproščen v ozračje, upošteva kot molarno ekvivalentna količina CO2;

(10)

„faktor pretvorbe“ pomeni razmerje med ogljikom, sproščenim kot CO2, in skupnim ogljikom v toku vira pred izvedbo procesa emisije, ki se izrazi kot ulomek, pri čemer se CO, sproščen v ozračje, upošteva kot molarno ekvivalentna količina CO2;

(11)

„točnost“ pomeni stopnjo ujemanja med rezultatom merjenja in pravo vrednostjo posamezne količine ali referenčne vrednosti, empirično določene z mednarodno sprejetim in sledljivim materialom za umerjanje in standardnimi metodami, ob upoštevanju naključnih in sistematskih faktorjev;

(12)

„umerjanje“ pomeni sklop postopkov, s katerimi se pod določenimi pogoji vzpostavljajo odnosi med vrednostmi, ki jih prikaže merilni instrument ali merilni sistem, ali vrednostmi, ki jih predstavlja meritev materiala ali referenčni material, in ustreznimi vrednostmi količine iz referenčnih standardov;

(13)

„konservativno“ pomeni, da je opredeljena skupina domnev, da se preprečijo prenizke ocene sporočenih emisij ali previsoke ocene proizvodnje toplote, električne energije ali blaga;

(14)

„biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, iz gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in akvakulturo, ter biološko razgradljive dele odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora;

(15)

„odpadek“ pomeni vsako snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči, razen snovi, ki so bile namerno spremenjene ali onesnažene, da bi ustrezale tej opredelitvi;

(16)

„ostanek“ pomeni snov, ki ni eden od končnih proizvodov, ki so neposredni cilj proizvodnega procesa; ni primarni cilj proizvodnega procesa, pri čemer tudi proces ni bil namerno spremenjen zaradi njegove proizvodnje;

(17)

„ostanki iz kmetijstva, akvakulture, ribištva in gozdarstva“ pomeni ostanke, ki neposredno nastajajo v kmetijstvu, akvakulturi, ribištvu in gozdarstvu in ne zajemajo ostankov, ki nastajajo v z njimi povezanih panogah ali predelavi;

(18)

„zakonsko urejeni meroslovni nadzor“ pomeni nadzor javnega ali regulativnega organa nad merilnimi nalogami, ki se izvajajo na področju uporabe merilnega instrumenta, zaradi javnega interesa, javnega zdravja, javne varnosti, javnega reda, varovanja okolja, obračunavanja davkov in dajatev, zaščite potrošnikov ter poštenega trgovanja;

(19)

„dejavnosti pretoka podatkov“ pomenijo dejavnosti, povezane s pridobivanjem in obdelavo podatkov ter ravnanjem z njimi, ki so potrebne za pripravo poročila o emisijah iz podatkov primarnega vira;

(20)

„merilni sistem“ pomeni celoten sklop merilnih instrumentov ter druge opreme, kot je oprema za vzorčenje in obdelavo podatkov, ki se uporablja za določanje spremenljivk, kot so podatki o dejavnosti, vsebnost ogljika, kurilna vrednost ali emisijski faktor za emisije toplogrednih plinov;

(21)

„spodnja kurilna vrednost“ (NCV) pomeni določeno količino energije, ki se sprosti kot toplota pri popolnem izgorevanju goriva ali materiala s kisikom pod standardnimi pogoji, zmanjšano za toploto izparevanja kakršne koli nastale vode;

(22)

„emisije iz proizvodnih procesov“ pomeni emisije toplogrednih plinov, ki niso emisije iz izgorevanja goriv in se pojavijo kot posledica namernih in nenamernih reakcij med snovmi ali njihove pretvorbe za primarni namen, ki ni proizvodnja toplote, med drugim iz naslednjih procesov:

(23)

„šarža“ pomeni količino goriva ali materiala, ki se reprezentativno vzorči in označi ter prenese kot ena pošiljka ali neprekinjeno v posameznem obdobju;

(24)

„mešanica goriva“ pomeni gorivo, ki vsebuje biomasni in fosilni ogljik;

(25)

„mešanica materiala“ pomeni material, ki vsebuje biomasni in fosilni ogljik;

(26)

„predhodni emisijski faktor“ pomeni predvideni skupni emisijski faktor goriva ali materiala na podlagi vsebnosti ogljika, ki jo predstavljata delež biomase v gorivu ali materialu in njegov fosilni delež, preden se pomnoži s fosilnim deležem za izračun emisijskega faktorja;

(27)

„fosilni delež“ pomeni razmerje med fosilnim in anorganskim ogljikom ter skupno vsebnostjo ogljika v gorivu ali materialu, ki se izrazi kot ulomek;

(28)

„delež biomase“ pomeni razmerje med ogljikom iz biomase in skupno vsebnostjo ogljika v gorivu ali materialu, ki se izrazi kot ulomek;

(29)

„neprekinjeno merjenje emisij“ pomeni sklop postopkov, katerih cilj je določitev vrednosti količine z občasnim merjenjem, pri katerem se uporabijo meritve v odvodniku ali ekstrakcijski postopki z merilnim instrumentom, ki je blizu odvodnika, pri čemer niso vključene metodologije z meritvami na podlagi zbiranja posameznih vzorcev iz odvodnika;

(30)

„vsebovani CO2“ pomeni CO2, ki je del toka vira;

(31)

„fosilni ogljik“ pomeni anorganski in organski ogljik, ki ni biomasa;

(32)

„merilna točka“ pomeni vir emisij, za katerega se uporabljajo sistemi za neprekinjeno merjenje emisij (CEMS), ali prerez cevovodnega sistema, za katerega je pretok CO2 določen z uporabo sistemov za neprekinjeno merjenje;

(33)

„ubežne emisije“ pomeni nezakonite ali nenamerne emisije iz virov, ki niso lokalizirani, ali preveč raznolike ali premajhne emisije, da bi jih lahko spremljali posamično;

(34)

„standardni pogoji“ pomeni temperaturo 273,15 K in tlak 101 325 Pa, ki določata normalne kubične metre (Nm3);

(35)

„približni podatki“ pomeni letne vrednosti, ki so potrjene empirično ali pridobljene iz odobrenih virov in ki jih upravljavec uporabi za nadomestitev nabora podatkov, da se zagotovi popolno poročanje, kadar z veljavno metodologijo spremljanja ni mogoče pridobiti vseh zahtevanih podatkov ali faktorjev;

(36)

„izmerljiva toplota“ pomeni neto toplotni pretok skozi določljive cevovode ali vode z uporabo prenosnika toplote, kot so zlasti para, vroč zrak, voda, olje, utekočinjene kovine in soli, za katere je nameščen merilnik toplotne energije oziroma bi ta lahko bil nameščen;

(37)

„merilnik toplotne energije“ pomeni merilnik toplotne energije ali katero koli drugo napravo za merjenje in beleženje proizvedene toplotne energije na podlagi volumnov pretoka in temperatur;

(38)

„neizmerljiva toplota“ pomeni vso toploto, ki ni izmerljiva toplota;

(39)

„odpadni plin“ pomeni plin, ki vsebuje nepopolno oksidiran ogljik v plinastem stanju pod standardnimi pogoji, ki nastane pri katerem koli procesu iz točke 22;

(40)

„proizvodni proces“ pomeni kemijske ali fizikalne procese, ki potekajo v delih naprave za proizvodnjo blaga v zbirni kategoriji blaga, opredeljeni v preglednici 1 oddelka 2 te Priloge, ter njene določene meje sistemov glede vhodnih materialov, obsega proizvodnje in ustreznih emisij;

(41)

„proizvodna pot“ pomeni posebno tehnologijo, ki se uporablja v proizvodnem procesu za proizvodnjo blaga v zbirni kategoriji blaga;

(42)

„nabor podatkov“ pomeni eno od naslednjih vrst podatkov na ravni naprave ali proizvodnega procesa, kakor je ustrezno glede na okoliščine:

(43)

„minimalne zahteve“ pomeni metode spremljanja, pri katerih se uporabljajo minimalni napori, dovoljeni za določanje podatkov, da bi bili podatki o emisijah sprejemljivi za namene Uredbe (EU) 2023/956;

(44)

„priporočene izboljšave“ pomeni metode spremljanja, ki dokazano zagotavljajo, da so podatki točnejši ali manj dovzetni za napake kot zgolj z uporabo minimalnih zahtev, in ki se lahko izberejo prostovoljno;

(45)

„napačna navedba“ pomeni izpustitev, napačno prikazovanje ali napako v podatkih, ki jih je sporočil upravljavec, pri čemer se ne upošteva negotovost, dovoljena za meritve in laboratorijske analize;

(46)

„bistvena napačna navedba“ pomeni napačno navedbo, ki po mnenju preveritelja sama ali skupaj z drugimi napačnimi navedbami presega raven pomembnosti ali ki bi lahko vplivala na pristojni organ pri obravnavi poročila upravljavca;

(47)

„razumno zagotovilo“ pomeni visoko, vendar ne absolutno stopnjo zagotovila, pozitivno izraženega v mnenju pri preverjanju, da preverjeno poročilo upravljavca ne vsebuje bistvenih napačnih navedb;

(48)

„upravičen sistem spremljanja, poročanja in preverjanja“ pomeni sisteme spremljanja, poročanja in preverjanja, kadar je naprava vzpostavljena za namene sheme za oblikovanje cen ogljika ali obveznih sistemov za spremljanje emisij ali sistema za spremljanje emisij v napravi, ki lahko vključuje preverjanje s strani akreditiranega preveritelja v skladu s členom 4(2) te uredbe.

—

vse procese, neposredno ali posredno povezane s proizvodnimi procesi, kot so priprava, mešanje, sušenje in žganje surovin ter čiščenje dimnih plinov,

—

emisije CO2 iz izgorevanja goriv in po potrebi iz surovin.

—

žganje apnenca in drugih karbonatov v surovinah, konvencionalna fosilna goriva za peči, alternativna goriva in surovine na podlagi fosilnih goriv, biomasna goriva za peči (kot so goriva, pridobljena iz odpadkov), goriva, ki niso za peči, vsebnost nekarbonatnega ogljika v apnencu in skrilavcu ali druge surovine, kot je elektrofiltrski pepel, ki se uporabljajo v surovini v peči, in surovine, ki se uporabljajo za čiščenje dimnih plinov;

—

uporabljajo se dodatne določbe oddelka B.9.2 Priloge III.

—

vse emisije CO2 zaradi izgorevanja goriva, kadar je to ustrezno za sušenje materialov.

—

cementni klinker,

—

kalcinirana glinica, če se uporablja v proizvodnem procesu.

—

vse emisije CO2 iz izgorevanja goriva, ki so neposredno ali posredno povezane s proizvodnim procesom,

—

emisije iz proizvodnih procesov zaradi karbonatov v surovinah, če je ustrezno, in čiščenja dimnih plinov.

—

vse proizvodne procese, neposredno ali posredno povezane s proizvodnjo vodika in čiščenjem dimnih plinov,

—

vsa goriva, ki se uporabljajo v procesu proizvodnje vodika, ne glede na njihovo energetsko ali neenergetsko uporabo, in goriva, ki se uporabljajo za druge procese izgorevanja, med drugim za proizvodnjo tople vode ali pare.

—

vse emisije iz rabe goriva, neposredno ali posredno povezane s procesom proizvodnje vodika, in iz čiščenja dimnih plinov.

so neposredne ali posredne emisije, pripisane vodiku, ki se proizvede v poročevalnem obdobju, in izražene v tonah CO2,

Em total

so neposredne ali posredne emisije celotnega proizvodnega procesa v poročevalnem obdobju, izražene v tonah CO2,

je masa kisika, ki se proda ali uporablja v napravi v poročevalnem obdobju, izražena v tonah,

je masa kisika, ki se proizvede v poročevalnem obdobju, izražena v tonah,

je masa vodika, ki se proizvede v poročevalnem obdobju, izražena v tonah,

je molska masa O2 (31,998 kg/kmol) in

je molska masa H2 (2,016 kg/kmol).

—

vse emisije iz rabe goriva, neposredno ali posredno povezane s procesom proizvodnje vodika, in iz čiščenja dimnih plinov.

so neposredne ali posredne emisije, pripisane vodiku, ki se proda ali uporablja kot vhodni material v poročevalnem obdobju, in izražene v tonah CO2,

Em total

so neposredne ali posredne emisije proizvodnega procesa v poročevalnem obdobju, izražene v tonah CO2,

je masa vodika, ki se proda ali uporablja kot vhodni material v poročevalnem obdobju, izražena v tonah,

je masa vodika, ki se proizvede v poročevalnem obdobju, izražena v tonah,

je masa klora, ki se proizvede v poročevalnem obdobju, izražena v tonah,

m NaOH,prod

je masa natrijevega hidroksida (kavstične sode), ki se proizvede v poročevalnem obdobju, izražena v tonah in izračunana kot 100-odstotni NaOH,

je masa natrijevega klorata, ki se proizvede v poročevalnem obdobju, izražena v tonah in izračunana kot 100-odstotni NaClO3,

je molska masa H2 (2,016 kg/kmol),

je molska masa Cl2 (70,902 kg/kmol),

M NaOH

je molska masa NaOH (39,997 kg/kmol) in

je molska masa NaClO3 (106,438 kg/kmol).

—

vsa goriva, neposredno ali posredno povezana s proizvodnjo amoniaka, in materiale, ki se uporabljajo za čiščenje dimnih plinov,

—

vsa goriva se spremljajo, ne glede na to, ali se uporabljajo kot energetski ali neenergetski vložek,

—

kadar se uporablja bioplin, se uporabijo določbe oddelka B.3.3 Priloge III,

—

kadar se v proizvodni proces doda vodik iz drugih proizvodnih poti, se ta obravnava kot vhodni material z lastnimi vgrajenimi emisijami.

—

vsa goriva, neposredno ali posredno povezana s proizvodnjo amoniaka, in materiale, ki se uporabljajo za čiščenje dimnih plinov,

—

vsak vložek goriva se spremlja kot en tok goriva, ne glede na to, ali se uporablja kot energetski ali neenergetski vložek,

—

kadar se v proizvodni proces doda vodik iz drugih proizvodnih poti, se ta obravnava kot vhodni material z lastnimi vgrajenimi emisijami.

—

CO2 iz vseh goriv, neposredno ali posredno povezanih s proizvodnjo solitrne kisline, in materiale, ki se uporabljajo za čiščenje dimnih plinov,

—

emisije N2O iz vseh virov, ki v proizvodnem procesu oddajajo N2O, vključno z nezmanjšanimi in zmanjšanimi emisijami. Iz spremljanja so izključene vse emisije N2O, ki nastajajo pri izgorevanju goriv.

—

CO2 iz vseh goriv, neposredno ali posredno povezanih s proizvodnjo sečnine, in materiale, ki se uporabljajo za čiščenje dimnih plinov,

—

kadar se CO2 kot vhodni material proizvodnega procesa prejme iz druge naprave, se CO2, ki je bil prejet in ni vezan v sečnini, šteje kot emisija, če se še ne šteje kot emisija naprave, v kateri je bil CO2 proizveden, v okviru upravičenega sistema spremljanja, poročanja in preverjanja.

—

vsebnost N v obliki amoniaka (NH4 +),

—

vsebnost N v obliki nitrata (NO3 –),

—

vsebnost N v obliki sečnine,

—

vsebnost N v drugih (organskih) oblikah.

—

CO2 iz vseh goriv, neposredno ali posredno povezanih s proizvodnjo gnojil, kot so goriva, ki se uporabljajo v sušilnih strojih in za ogrevanje vhodnih materialov, ter materiale, ki se uporabljajo za čiščenje dimnih plinov.

—

amoniak (kot 100-odstotni amoniak), če se uporablja v proizvodnem procesu,

—

solitrna kislina (kot 100-odstotna solitrna kislina), če se uporablja v proizvodnem procesu,

—

sečnina, če se uporablja v proizvodnem procesu,

—

mešana gnojila (zlasti soli, ki vsebujejo amonij ali nitrat), če se uporabljajo v proizvodnem procesu.

—

CO2 iz materialov v proizvodnem procesu, kot so apnenec in drugi karbonati ali ogljikove rude,

—

CO2 iz vseh goriv, vključno s koksom, odpadnimi plini, kot so koksarniški plin, plavžni plin ali konvertorski plin, ki so neposredno ali posredno povezani s proizvodnim procesom, in materiale, ki se uporabljajo za čiščenje dimnih plinov.

—

emisije CO2, ki jih povzročajo vložki goriva, ne glede na to, ali se uporabljajo za energetsko ali neenergetsko uporabo,

—

emisije CO2 iz vhodnih materialov procesa, kot je apnenec, in iz čiščenja dimnih plinov,

—

emisije CO2 zaradi porabe elektrod ali elektrodnih past,

—

ogljik, ki ostane v proizvodu, žlindri ali odpadkih, se upošteva z uporabo metode masne bilance v skladu z oddelkom B.3.2 Priloge III.

—

CO2 iz goriv in reducentov, kot so koks, koksni prah, premog, kurilna olja, plastični odpadki, zemeljski plin, lesni odpadki, oglje, pa tudi iz odpadnih plinov, kot so koksarniški plin, plavžni plin ali konvertorski plin,

—

kadar se uporablja biomasa, se upoštevajo določbe oddelka B.3.3 Priloge III,

—

CO2 iz materialov v proizvodnem procesu, kot so apnenec, magnezit in drugi karbonati, ogljikove rude; materiale za čiščenje dimnih plinov,

—

ogljik, ki ostane v proizvodu, žlindri ali odpadkih, se upošteva z uporabo metode masne bilance v skladu z oddelkom B.3.2 Priloge III.

—

sintrana ruda,

—

grodelj ali neposredno reducirano železo (DRI) iz drugih naprav ali proizvodnih procesov, če se uporablja v proizvodnem procesu,

—

FeMn, FeCr in FeNi, če se uporabljajo v proizvodnem procesu,

—

vodik, če se uporablja v proizvodnem procesu.

—

CO2 iz goriv in reducentov, kot so koks, koksni prah, premog, kurilna olja, plastični odpadki, zemeljski plin, lesni odpadki, oglje, odpadni plini iz proizvodnega procesa ali konvertorski plin itd.,

—

kadar se uporablja biomasa, se upoštevajo določbe oddelka B.3.3 Priloge III,

—

CO2 iz procesnih materialov, kot so apnenec, magnezit in drugi karbonati, ogljikove rude, materiale za čiščenje dimnih plinov,

—

ogljik, ki ostane v proizvodu, žlindri ali odpadkih, se upošteva z uporabo metode masne bilance v skladu z oddelkom B.3.2 Priloge III.

—

sintrana ruda,

—

grodelj ali neposredno reducirano železo iz drugih naprav ali proizvodnih procesov, če se uporablja v proizvodnem procesu,

—

FeMn, FeCr in FeNi, če se uporabljajo v proizvodnem procesu,

—

vodik, če se uporablja v proizvodnem procesu.

—

CO2 iz goriv in reducentov, kot so zemeljski plin, kurilna olja, odpadni plini iz proizvodnega procesa ali konvertorski plin itd.,

—

kadar se uporablja bioplin ali druge oblike biomase, se upoštevajo določbe oddelka B.3.3 Priloge III,

—

CO2 iz procesnih materialov, kot so apnenec, magnezit in drugi karbonati, ogljikove rude, materiale za čiščenje dimnih plinov,

—

ogljik, ki ostane v proizvodu, žlindri ali odpadkih, se upošteva z uporabo metode masne bilance v skladu z oddelkom B.3.2 Priloge III.

—

sintrana ruda, če se uporablja v proizvodnem procesu,

—

vodik, če se uporablja v proizvodnem procesu,

—

grodelj ali neposredno reducirano železo iz drugih naprav ali proizvodnih procesov, če se uporablja v proizvodnem procesu,

—

FeMn, FeCr in FeNi, če se uporabljajo v proizvodnem procesu.

—

če se proizvodni proces začne z vročo litino (tekoč grodelj), meje sistemov vključujejo osnovni kisikov konverter, vakuumsko razplinjenje, sekundarno metalurgijo, razogljičenje z argonom in kisikom/vakuumsko razogljičenje s kisikom, neprekinjeno litje ali litje ingotov, po potrebi toplo valjanje ali kovanje ter vse potrebne pomožne dejavnosti, kot so prenosi, ponovno segrevanje in čiščenje dimnih plinov,

—

če se v proizvodnem procesu uporablja obločna peč, meje sistemov vključujejo vse ustrezne dejavnosti in enote, kot so obločna peč, sekundarna metalurgija, vakuumsko razplinjenje, razogljičenje z argonom in kisikom/vakuumsko razogljičenje s kisikom, neprekinjeno litje ali litje ingotov, po potrebi toplo valjanje ali kovanje, ter vse potrebne pomožne dejavnosti, kot so prenosi, segrevanje surovin in opreme, ponovno segrevanje in čiščenje dimnih plinov,

—

v to zbirno kategorijo blaga sta vključena samo primarno toplo valjanje in grobo oblikovanje s kovanjem za pridobivanje polizdelkov, ki spadajo pod oznake KN 7207, 7218 in 7224. Vsi drugi procesi valjanja in kovanja so vključeni v zbirno kategorijo blaga „izdelki iz železa ali jekla“.

—

CO2 iz goriv, kot so premog, zemeljski plin, kurilna olja, odpadni plini, kot je plavžni plin, koksarniški plin ali konvertorski plin itd.,

—

CO2 iz procesnih materialov, kot so apnenec, magnezit in drugi karbonati, ogljikove rude, materiale za čiščenje dimnih plinov,

—

ogljik, ki vstopa v proizvodni proces v ostankih, zlitinah, grafitu itd., in ogljik, ki ostane v proizvodu, žlindri ali odpadkih, se upoštevata z uporabo metode masne bilance v skladu z oddelkom B.3.2 Priloge III.

—

grodelj in neposredno reducirano železo, če se uporabljata v proizvodnem procesu,

—

FeMn, FeCr in FeNi, če se uporabljajo v proizvodnem procesu,

—

surovo jeklo iz drugih naprav ali proizvodnih procesov, če se uporablja v proizvodnem procesu.

—

CO2 iz goriv, kot so premog, zemeljski plin in kurilna olja, ter iz odpadnih plinov, kot je plavžni plin, koksarniški plin ali konvertorski plin,

—

CO2 zaradi porabe elektrod in elektrodnih past,

—

CO2 iz procesnih materialov, kot so apnenec, magnezit in drugi karbonati, ogljikove rude, materiale za čiščenje dimnih plinov,

—

ogljik, ki vstopa v proizvodni proces npr. v obliki ostankov, zlitin in grafita, ter ogljik, ki ostane v proizvodu, žlindri ali odpadkih, se upoštevata z uporabo metode masne bilance v skladu z oddelkom B.3.2 Priloge III.

—

grodelj in neposredno reducirano železo, če se uporabljata v proizvodnem procesu,

—

FeMn, FeCr in FeNi, če se uporabljajo v proizvodnem procesu,

—

surovo jeklo iz drugih naprav ali proizvodnih procesov, če se uporablja v proizvodnem procesu.

—

meje sistemov kot en proces zajemajo vse faze integrirane jeklarne, od proizvodnje grodlja ali neposredno reduciranega železa, surovega jekla, polizdelkov in končnih izdelkov iz jekla pod oznakami KN iz oddelka 2 te priloge,

—

meje sistemov zajemajo proizvodnjo surovega jekla, polizdelkov in končnih izdelkov iz jekla pod oznakami KN iz oddelka 2 te priloge,

—

meje sistemov zajemajo proizvodnjo končnih izdelkov iz jekla pod oznakami KN iz oddelka 2 te priloge, ki se začne s surovim jeklom, polizdelki ali drugimi končnimi izdelki iz jekla pod oznakami KN iz oddelka 2, prejetih iz drugih naprav ali proizvedenih v isti napravi, vendar v ločenem proizvodnem procesu.

—

vse proizvodne faze za proizvodnjo blaga, zajetega z oznakami KN iz oddelka 2 te priloge za zbirno kategorijo blaga „izdelki iz železa ali jekla“, ki še niso zajete v ločenih proizvodnih procesih za grodelj, neposredno reducirano železo ali surovo jeklo, kot se zahteva v oddelkih 3.11 do 3.15 te priloge in se uporablja v napravi,

—

vse proizvodne faze, ki se uporabljajo v napravi in se začnejo s surovim jeklom in med drugim vključujejo: ponovno segrevanje, pretaljevanje, vlivanje, toplo valjanje, hladno valjanje, kovanje, dekapiranje, žarjenje, platiranje, premazovanje, galvanizacijo, vlečenje žice, rezanje, varjenje, zaključno obdelavo,

—

vse emisije CO2 iz izgorevanja goriv in emisije iz proizvodnih procesov pri obdelavi dimnih plinov, povezane s proizvodnimi fazami, ki se uporabljajo v napravi in med drugim vključujejo: ponovno segrevanje, pretaljevanje, vlivanje, toplo valjanje, hladno valjanje, kovanje, dekapiranje, žarjenje, platiranje, premazovanje, galvanizacijo, vlečenje žice, rezanje, varjenje, zaključno obdelavo izdelkov iz železa in jekla.

—

surovo jeklo, če se uporablja v proizvodnem procesu,

—

grodelj in neposredno reducirano železo, če se uporabljata v proizvodnem procesu,

—

FeMn, FeCr in FeNi, če se uporabljajo v proizvodnem procesu,

—

izdelki iz železa ali jekla, če se uporabljajo v proizvodnem procesu.

—

emisije CO2 zaradi porabe elektrod ali elektrodnih past,

—

emisije CO2 iz katerega koli uporabljenega goriva (npr. za sušenje in predgrevanje surovin, segrevanje elektroliznih celic, segrevanje, potrebno za litje),

—

emisije CO2 iz katere koli obdelave dimnih plinov iz natrijevega karbonata ali apnenca, če je to ustrezno,

—

emisije perfluoriranega ogljikovodika, ki jih povzročajo anodni učinki, ki se spremljajo v skladu z oddelkom B.7 Priloge III.

—

emisije CO2 iz vseh goriv, ki se uporabljajo za sušenje in predgrevanje surovin, uporabljenih v talilnih pečeh, pri predhodni obdelavi ostankov, kot sta odstranjevanje premazov in razmaščevanje, ter izgorevanju s tem povezanih ostankov, in goriv, potrebnih za ulivanje ingotov, drogov ali plošč,

—

emisije CO2 iz vseh goriv, ki se uporabljajo pri povezanih dejavnostih, kot sta obdelava posnemkov in predelava žlindre,

—

emisije CO2 iz katere koli obdelave dimnih plinov, iz natrijevega karbonata ali apnenca, če je to ustrezno.

—

surov aluminij iz drugih virov, če se uporablja v proizvodnem procesu.

—

meje sistemov kot en proces zajemajo vse faze integriranega obrata aluminija, od proizvodnje surovega aluminija do polizdelkov in izdelkov iz aluminija pod oznakami KN iz oddelka 2 te priloge,

—

meje sistemov zajemajo proizvodnjo izdelkov iz aluminija pod oznakami KN iz oddelka 2 te priloge, ki se začne s polizdelki ali drugimi izdelki iz aluminija pod oznakami KN iz oddelka 2, ki so prejeti iz drugih naprav ali proizvedeni v isti napravi, vendar v ločenem proizvodnem procesu.

—

vse proizvodne faze za proizvodnjo blaga, zajetega v oznakah KN iz oddelka 2 te priloge za zbirno kategorijo blaga „izdelki iz aluminija“, ki še niso zajeti v ločenih proizvodnih procesih za surov aluminij, kot se zahteva v oddelku 3.17 te priloge in se uporablja v napravi,

—

vse proizvodne faze, ki se uporabljajo v napravi in se začnejo s surovim aluminijem in med drugim vključujejo: ponovno segrevanje, pretaljevanje, vlivanje, valjanje, ekstrudiranje, kovanje, premazovanje, galvanizacijo, vlečenje žice, rezanje, varjenje, zaključno obdelavo.

—

vse emisije CO2 iz porabe goriva v procesih proizvodnje izdelkov iz aluminija in čiščenja dimnih plinov.

—

surov aluminij, če se uporablja v proizvodnem procesu (primarni in sekundarni aluminij se obravnavata ločeno, če so podatki znani),

—

izdelki iz aluminija, če se uporabljajo v proizvodnem procesu.

—

vse emisije iz izgorevanja goriv in emisije iz proizvodnih procesov pri obdelavi dimnih plinov.

1.

2.

3.

Vgrajene emisije blaga se izračunajo kot povprečje izbranega poročevalnega obdobja.

4.

5.

Vsi parametri, uporabljeni za izračun emisij, se zaokrožijo tako, da vključujejo vse pomembne števke za izračun emisij in poročanje o njih.

Specifične vgrajene neposredne in posredne emisije se izrazijo v tonah CO2e na tono blaga in zaokrožijo tako, da vključujejo vse pomembne števke, pri čemer je za vejico največ pet števk.

1.

Popolnost: metodologija spremljanja zajema vse parametre, potrebne za določitev vgrajenih emisij blaga iz Priloge I k Uredbi (EU) 2023/956 v skladu z metodami in enačbami iz te priloge.

2.

Skladnost in primerljivost: spremljanje in poročanje sta skladna in primerljiva skozi čas. Zato se izbrane metode navedejo v pisni dokumentaciji o metodologiji spremljanja, da se zagotovi njihova dosledna uporaba. Metodologija se spremeni le, če je sprememba objektivno utemeljena. Ustrezni razlogi vključujejo:

3.

Preglednost: podatki o spremljanju, vključno s predpostavkami, sklici, podatki o dejavnosti, emisijskimi faktorji, faktorji za izračun, podatki o vgrajenih emisijah kupljenih vhodnih materialov, izmerljive toplote in električne energije, privzetimi vrednostmi vgrajenih emisij, informacijami o ceni ogljika, ki se plača, in vsemi drugimi podatki, pomembnimi za namene te priloge, se pregledno pridobijo, evidentirajo, zberejo, analizirajo in dokumentirajo tako, da lahko med drugim neodvisne tretje osebe, kot so akreditirani preveritelji, ponovijo določitev podatkov o emisijah. Dokumentacija vključuje evidenco vseh sprememb metodologije.

V napravi se vsaj štiri leta po poročevalnem obdobju hranijo popolne in pregledne evidence vseh podatkov, pomembnih za določanje vgrajenih emisij proizvedenega blaga, vključno s potrebnimi dokazili. Navedene evidence se lahko razkrijejo poročajočemu deklarantu.

4.

Točnost: izbrana metodologija spremljanja zagotavlja, da določanje količine emisij ni niti sistematično niti zavestno netočno. Morebitni viri netočnosti se opredelijo, njihova uporaba pa čim bolj zmanjša. Izvaja se potrebna skrbnost, da se zagotovi največja dosegljiva točnost izračuna in merjenja emisij.

Če se pojavijo podatkovne vrzeli ali se pričakuje, da se jim ni mogoče izogniti, se kot nadomestni podatki uporabijo konservativne ocene. Drugi primeri, v katerih podatki o emisijah temeljijo na konservativnih ocenah, vključujejo:

5.

Celovitost metodologije: izbrana metodologija spremljanja omogoča razumno zagotovilo celovitosti podatkov o emisijah, ki jih je treba sporočiti. Emisije se določijo z ustreznimi metodologijami spremljanja iz te priloge. Sporočeni podatki o emisijah ne vsebujejo bistvenih napačnih navedb, ne odražajo pristranskosti pri izbiri in predstavitvi informacij ter zagotavljajo verodostojno in uravnoteženo sliko vgrajenih emisij blaga, proizvedenega v napravi.

6.

Uporabijo se lahko neobvezni ukrepi za povečanje kakovosti podatkov, ki jih je treba sporočiti, zlasti dejavnosti pretoka podatkov in nadzorne dejavnosti v skladu z oddelkom H te priloge.

7.

Stroškovna učinkovitost: pri izbiri metodologije spremljanja se upoštevajo izboljšanja zaradi večje točnosti v primerjavi z dodatnimi stroški. Spremljanje emisij in poročanje o njih sta usmerjena v največjo dosegljivo točnost, razen če je to tehnično neizvedljivo ali bi povzročilo nerazumno visoke stroške.

8.

Stalno izboljševanje: redno se preverja, ali je mogoče izboljšati metodologije spremljanja. Če se preverijo podatki o emisijah, se vsa priporočila za izboljšave, vključena v poročila o preverjanju, preučijo za izvedbo v razumnem roku, razen če bi izboljšanje povzročilo nerazumno visoke stroške ali bi bilo tehnično neizvedljivo.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

Stroški za določitev posameznega nabora podatkov se štejejo za nerazumno visoke, kadar ocena stroškov upravljavca presega korist določene metodologije določanja. V ta namen se korist izračuna tako, da se faktor izboljšanja pomnoži z referenčno ceno 20 EUR na tono CO2e, stroški pa po potrebi vključujejo ustrezno obdobje amortizacije, ki temelji na ekonomski življenjski dobi opreme.

Faktor izboljšanja je:

Za ukrepe v zvezi z izboljšanjem metodologije spremljanja za napravo se do skupnega zneska 2 000 EUR na leto ne šteje, da povzročajo nerazumno visoke stroške.

(a)

za vsako od zbirnih kategorij blaga, opredeljenih v oddelku 2 Priloge II in pomembnih za napravo, se opredeli en sam proizvodni proces;

(b)

z odstopanjem od točke (a) se za vsako proizvodno pot opredelijo ločeni proizvodni procesi, kadar se v isti napravi za isto zbirno kategorijo blaga uporabljajo različne proizvodne poti v skladu z oddelkom 3 Priloge II ali kadar upravljavec prostovoljno izbere različno blago ali skupine blaga za ločeno spremljanje. Uporabi se lahko tudi bolj razčlenjena opredelitev proizvodnih procesov, kadar je v skladu z upravičenim sistemom spremljanja, poročanja in preverjanja, ki se uporablja za napravo;

(c)

z odstopanjem od točke (a), se lahko proizvodnja vhodnih materialov in kompleksnega blaga zajame s skupnim proizvodnim procesom, kadar se vsaj del vhodnih materialov, pomembnih za kompleksno blago, proizvede v isti napravi kot kompleksno blago in kadar se zadevni vhodni materiali ne prenesejo iz naprave za prodajo ali uporabo v drugih napravah. V navedenem primeru se opusti ločen izračun vgrajenih emisij vhodnih materialov;

(d)

uporabijo se lahko naslednja sektorska odstopanja od točke (a):

(e)

kadar se del naprave uporablja za proizvodnjo blaga, ki ni navedeno v Prilogi I k Uredbi (EU) 2023/956, je priporočena izboljšava ta del spremljati kot dodaten proizvodni proces, da se potrdi popolnost podatkov o skupnih emisijah iz naprave.

1.

zajeti so vsaj vsi ustrezni viri emisij toplogrednih plinov in tokovi vira, ki so neposredno ali posredno povezani s proizvodnjo blaga iz oddelka 2 Priloge II;

2.

priporočena izboljšava je zajeti vse vire emisij in tokove vira celotne naprave, da se opravijo preverjanja verodostojnosti ter da se nadzoruje energijska učinkovitost in učinkovitost emisij naprave kot celote;

3.

vključijo se vse emisije iz rednega delovanja in neobičajnih dogodkov v poročevalnem obdobju, vključno z zagonom in zaustavitvijo ter izrednimi razmerami;

4.

emisije iz premičnih strojev za prevoz so izključene.

1.

metodologija na podlagi izračuna, ki vključuje določanje emisij iz tokov vira na podlagi podatkov o dejavnosti, pridobljenih z merilnimi sistemi in dodatnimi parametri iz laboratorijskih analiz ali standardnimi vrednostmi. Metodologija na podlagi izračuna se lahko izvaja po standardni metodi ali metodi masne bilance;

2.

metodologija na podlagi meritev, ki vključuje določanje emisij iz virov emisij z neprekinjenim merjenjem koncentracije ustreznega toplogrednega plina v dimnem plinu in v pretoku dimnega plina.

(a)

za kateri tok vira se uporablja standardna metoda na podlagi izračuna ali metoda masne bilance, vključno s podrobnim opisom določitve vsakega ustreznega parametra iz oddelka B.3.4 te priloge;

(b)

za kateri vir emisij se uporablja metodologija na podlagi meritev, vključno z opisom vseh ustreznih elementov iz oddelka B.6 te priloge;

(c)

ustrezen diagram in opis procesa naprave, ki dokazujeta neobstoj dvojnega štetja in podatkovnih vrzeli pri emisijah naprave.

EmInst

so (neposredne) emisije naprave, izražene v tonah CO2e,

Emcalc,i

so emisije iz toka vira i, določene z uporabo metodologije na podlagi izračuna in izražene v tonah CO2e,

Emmeas,j

so emisije iz vira emisij j, določene z uporabo metodologije na podlagi meritev in izražene v tonah CO2e, ter

Emother,k

so emisije, določene z drugo metodo, indeks k, in izražene v tonah CO2e.

Emi

so emisije [t CO2], ki jih povzroča gorivo i,

EFi

je emisijski faktor [t CO2/TJ] goriva i,

ADi

so podatki o dejavnosti [TJ] goriva i, izračunani kot

FQi

je porabljena količina goriva [t ali m3] goriva i,

NCVi

je spodnja kurilna vrednost [TJ/t ali TJ/m3] goriva i,

OFi

je oksidacijski faktor (brez dimenzije) goriva i, izračunan kot:

Cash

je ogljik v pepelu in prahu, nastalem pri čiščenju dimnih plinov, in

Ctotal

je skupni ogljik v izgorelem gorivu.

(a)

podatki o dejavnosti so izraženi kot količina goriva (tj. v t ali m3);

(b)

EF je izražen v t CO2/t goriva ali t CO2/m3 goriva, kot je ustrezno, in

(c)

NCV se lahko izpusti iz izračuna. Vendar je priporočena izboljšava poročanje o spodnji kurilni vrednosti, da se omogočita preverjanje skladnosti in spremljanje energijske učinkovitosti celotnega proizvodnega procesa.

f

je razmerje molskih mas CO2 in C: f = 3,664 t CO2/t C.

EFpre,i

je predhodni emisijski faktor goriva i (tj. emisijski faktor ob predpostavki, da je skupno gorivo fosilno) in

BFi

je delež biomase (brez dimenzij) goriva i.

ADj

so podatki o dejavnosti [t materiala] materiala j,

EFj

je emisijski faktor [t CO2/t] materiala j in

CFj

je faktor pretvorbe (brez dimenzij) materiala j.

1.

določi skupni predhodni emisijski faktor za mešani material z analizo skupne vsebnosti ogljika (CCj ) in uporabo faktorja pretvorbe ter, kjer je primerno, deleža biomase in spodnje kurilne vrednosti, povezane z navedeno skupno vsebnostjo ogljika ali

2.

ločeno določi organske in anorganske vsebine ter jih obravnava kot dva ločena tokova vira.

—

metoda A (na podlagi vhodnih materialov): emisijski faktor, faktor pretvorbe in podatki o dejavnosti so povezani s količino vnosa materiala v proizvodni proces. Uporabijo se standardni emisijski faktorji čistih karbonatov iz preglednice 3 v Prilogi VIII, pri čemer se upošteva sestava materiala, določena v skladu z oddelkom B.5 te priloge,

—

metoda B (na podlagi izhodnih materialov): emisijski faktor, faktor pretvorbe in podatki o dejavnosti so povezani s količino izhodnih tokov iz proizvodnega procesa. Uporabljajo se standardni emisijski faktorji kovinskih oksidov po razogljičenju, kot je navedeno v preglednici 4 v Prilogi VIII, ob upoštevanju sestave ustreznega materiala, ki je določena v skladu z oddelkom B.5 te priloge.

ADk

so podatki o dejavnosti [t] materiala k, za izhodne materiale je ADk negativen,

f

je razmerje molskih mas CO2 in C: f = 3,664 t CO2/t C in

CCk

je vsebnost ogljika v materialu k (brez dimenzij in pozitivna).

CCpre,k

je predhodna vsebnost ogljika v gorivu k (tj. emisijski faktor ob predpostavki, da je skupno gorivo fosilno) in

BFk

je delež biomase goriva k (brez dimenzije).

1.

Biomasa izpolnjuje trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz odstavkov 2 do 7 in 10 člena 29 Direktive (EU) 2018/2001.

2.

Z odstopanjem od prejšnje točke biomasa, ki jo vsebujejo odpadki in ostanki, razen ostankov iz kmetijstva, akvakulture, ribištva in gozdarstva, ali je iz njih proizvedena, izpolnjuje le merila iz člena 29(10) Direktive (EU) 2018/2001. Ta točka se uporablja tudi za odpadke in ostanke, ki se najprej predelajo v proizvod, preden se nadalje predelajo v goriva.

3.

Za električno energijo, ogrevanje in hlajenje, proizvedeno iz trdnih komunalnih odpadkov, ne veljajo merila iz odstavka 10 člena 29 Direktive (EU) 2018/2001.

4.

Merila iz odstavkov 2 do 7 in 10 člena 29 Direktive (EU) 2018/2001 se uporabljajo ne glede na geografski izvor biomase.

5.

Skladnost z merili iz odstavkov 2 do 7 in 10 člena 29 Direktive (EU) 2018/2001 se oceni v skladu s členom 30 in členom 31(1) navedene direktive.

1.

standardna metoda, izgorevanje:

2.

standardna metoda, emisije iz proizvodnih procesov:

3.

masna bilanca:

1.

na podlagi neprekinjenega merjenja pri procesu, pri katerem se material porabi ali proizvede;

2.

na podlagi združevanja merjenj količin, zagotovljenih ali proizvedenih ločeno (po šaržah), pri čemer se upoštevajo ustrezne spremembe zaloge. V ta namen velja naslednje:

1.

s podatki iz prejšnjih let in ujemanjem z ustreznimi dejavnostnimi stopnjami v poročevalnem obdobju;

2.

z dokumentiranimi postopki in ustreznimi podatki v revidiranih računovodskih izkazih za poročevalno obdobje.

1.

kadar upravljavec nima na voljo lastnega merilnega sistema za določanje zadevnega nabora podatkov;

2.

kadar določanje nabora podatkov z merilnim sistemom upravljavca tehnično ni izvedljivo ali bi povzročilo nerazumno visoke stroške;

3.

kadar ima upravljavec dokaze, da merilni sistem, ki ni pod njegovim nadzorom, zagotavlja zanesljivejše rezultate in vključuje manjše tveganje za napačne navedbe.

(1)

količine iz računov, ki jih izda trgovinski partner, če sta dva neodvisna trgovinska partnerja sklenila trgovinski posel;

(2)

podatki iz neposrednih odčitkov iz merilnih sistemov.

1.

uporaba standardnih vrednosti;

2.

uporaba približnih podatkov, ki temeljijo na empiričnih korelacijah med ustreznim faktorjem za izračun in drugimi lastnostmi, ki so lažje dostopne za merjenje;

3.

uporaba vrednosti, ki temeljijo na laboratorijski analizi.

(a)

standardni faktorji iz Priloge VIII;

(b)

standardni faktorji iz najnovejših smernic IPCC za registre toplogrednih plinov (1);

(c)

vrednosti, ki temeljijo na preteklih laboratorijskih analizah, ki niso starejše od pet let, in se štejejo za reprezentativne za gorivo ali material.

(a)

standardni faktorji, ki jih je država, v kateri se nahaja naprava, uporabila v zadnjem nacionalnem registru, predloženem sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;

(b)

vrednosti, ki jih objavijo nacionalne raziskovalne ustanove, javni organi, organi za standardizacijo, statistični uradi itd. za namen bolj razčlenjenega poročanja o emisijah kot v prejšnji točki;

(c)

vrednosti, ki jih določi in zagotavlja dobavitelj goriva ali materiala, če obstajajo dokazi, da ima vsebnost ogljika interval zaupanja 95 % z največ 1 %;

(d)

stehiometrične vrednosti za vsebnost ogljika in povezane vrednosti spodnje kurilne vrednosti čiste snovi iz literature;

(e)

vrednosti, ki temeljijo na preteklih laboratorijskih analizah, ki niso starejše od dveh let, in se štejejo za reprezentativne za gorivo ali material.

(a)

meritve gostote specifičnih olj ali plinov, vključno s tistimi, ki so značilni za rafinerije ali jeklarstvo;

(b)

spodnje kurilne vrednosti specifičnih vrst premoga.

(a)

kadar preglednica ne vsebuje veljavne najmanjše možne pogostosti;

(b)

kadar upravičeni sistem spremljanja, poročanja in preverjanja določa drugo najmanjšo možno pogostost analize za isto vrsto materiala ali goriva;

(c)

kadar bi najmanjša možna pogostost iz preglednice 1 v tej prilogi povzročila nerazumno visoke stroške;

(d)

kadar je na podlagi preteklih podatkov, vključno z analitskimi vrednostmi za zadevna goriva ali materiale v poročevalnem obdobju neposredno pred sedanjim poročevalnim obdobjem, mogoče dokazati, da nihanje analitskih vrednosti za zadevno gorivo ali material ne presega ene tretjine negotovosti pri določanju podatkov o dejavnosti za zadevno gorivo ali material.

1.

je ekonomsko neodvisen od upravljavca ali je vsaj organizacijsko zaščiten pred vplivom vodstva naprave;

2.

uporablja veljavne standarde za zahtevane analize;

3.

zaposluje osebje, usposobljeno za posamezne dodeljene naloge;

4.

ustrezno upravlja vzorčenje in pripravo vzorcev, vključno z nadzorovanjem celovitosti vzorcev;

5.

redno zagotavlja kakovost umerjanj, vzorčenja in analitskih metod z ustreznimi metodami, vključno z rednim sodelovanjem v programih preskušanja strokovnosti, uporabo analitskih metod za certificirane referenčne materiale ali primerjavo z akreditiranim laboratorijem;

6.

ustrezno upravlja opremo, vključno z vzdrževanjem in izvajanjem postopkov za umerjanje, prilagoditev, vzdrževanje in popravilo opreme, ter vodi evidenco o opravljenih postopkih.

1.

standardne vrednosti tipa I;

2.

standardne vrednosti tipa II;

3.

korelacije za določitev približnih podatkov;

4.

analize, opravljene zunaj nadzora upravljavca, npr. s strani dobavitelja goriva ali materiala, vsebovanega v nabavni dokumentaciji, brez dodatnih informacij o uporabljenih metodah;

5.

analize v neakreditiranih laboratorijih ali v akreditiranih laboratorijih, vendar s poenostavljenimi metodami vzorčenja, in

6.

analize v akreditiranih laboratorijih z uporabo dobre prakse v zvezi z vzorčenjem.

GHG Emtotal

so skupne letne emisije toplogrednih plinov v tonah,

GHG conchourly,i

so urne koncentracije emisij toplogrednih plinov v g/Nm3 v pretoku dimnega plina, izmerjene med delovanjem naprave za uro ali krajše referenčno obdobje i,