(1)

Sporazum o pridružitvi med Unijo in Ukrajino (2), ki vključuje poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje, je začel veljati 1. septembra 2017.

(2)

Ukrajina se je leta 2014 zavzela za ambiciozen program reform z namenom stabilizirati gospodarstvo in izboljšati življenje njenih državljanov. Boj proti korupciji ter ustavne, volilne in pravosodne reforme so med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami programa. Izvajanje teh reform je bilo podprto z zaporednimi programi makrofinančne pomoči, na podlagi katerih je Ukrajina prejela pomoč Unije v obliki posojil v skupni višini 6,6 milijarde EUR.

(3)

Z nujno makrofinančno pomočjo, ki je bila v razmerah naraščajoče grožnje, tik pred rusko invazijo, dana na voljo na podlagi Sklepa (EU) 2022/313 Evropskega parlamenta in Sveta (3), je bilo zagotovljenih 1,2 milijarde EUR posojil Ukrajini, izplačanih v dveh obrokih po 600 milijonov EUR v marcu in maju leta 2022.

(4)

Izredna makrofinančna pomoč Unije v višini do 1 milijarde EUR, dana na voljo na podlagi Sklepa (EU) 2022/1201 Evropskega parlamenta in Sveta (4), je zagotovila hitro in nujno podporo ukrajinskemu proračunu ter je bila v celoti izplačana v dveh tranšah 1. in 2. avgusta 2022. Ta pomoč je predstavljala prvo fazo načrtovane izredne makrofinančne pomoči Ukrajini v višini do 9 milijard EUR, ki jo je Komisija napovedala v svojem sporočilu z dne 18. maja 2022 z naslovom „Pomoč Ukrajini in njena obnova“ ter jo je Evropski svet potrdil na zasedanju 23. in 24. junija 2022.

(5)

Sklep (EU) 2022/1628 Evropskega parlamenta in Sveta (5) je predstavljal nadaljnjo fazo pri izvrševanju načrtovane izredne makrofinančne pomoči Unije. Določil je podlago za zagotovitev nadaljnjega zneska v višini do 5 milijard EUR Ukrajini v obliki posojil pod zelo ugodnimi pogoji, od katerih sta bili 2 milijardi EUR izplačani 18. oktobra, preostale 3 milijarde EUR pa bodo izplačane do konca leta 2022.

(6)

Zaradi neizzvane in neupravičene ruske vojne agresije proti Ukrajini od 24. februarja 2022 je Ukrajina izgubila dostop do finančnih trgov, njeni javnofinančni prihodki pa so znatno upadli, medtem ko so se javnofinančni odhodki za obvladovanje humanitarnih razmer in ohranjanje kontinuitete državnih storitev izrazito povečali. V teh zelo negotovih in nestabilnih razmerah so najboljše ocene Mednarodnega denarnega sklada (MDS) o potrebah Ukrajine po financiranju poleti 2022 kazale na izredno vrzel v financiranju v višini približno 39 milijard USD v letu 2022, od katere je bilo mogoče približno polovico pokriti z mednarodno pomočjo. Hitra zagotovitev makrofinančne pomoči Unije Ukrajini na podlagi Sklepa (EU) 2022/1628 se je zaradi izrednih okoliščin štela za ustrezen kratkoročni odziv na znatna tveganja za makrofinančno stabilnost Ukrajine. Z nadaljnjim zneskom v višini do 5 milijard EUR izredne makrofinančne pomoči na podlagi navedenega sklepa se je podprla makrofinančna stabilizacija Ukrajine, okrepila takojšnja odpornost države in ohranila njena zmogljivost za okrevanje, s čimer se je prispevalo k vzdržnosti javnega dolga Ukrajine in njeni dolgoročni zmožnosti, da izpolni svoje finančne obveznosti.

(7)

Od začetka ruske vojne agresije proti Ukrajini so Unija, njene države članice in evropske finančne institucije mobilizirale 19,7 milijarde EUR za podporo gospodarski, družbeni in finančni odpornosti Ukrajine. Ta znesek združuje podporo iz proračuna Unije v višini 12,4 milijarde EUR, vključno z izredno makrofinančno pomočjo, podporo Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, za katero v celoti ali delno jamči proračun Unije, ter nadaljnjo finančno podporo držav članic v višini 7,3 milijarde EUR.

(8)

Poleg tega je Svet sprejel sklep o ukrepih pomoči za podporo ukrajinskim oboroženim silam v okviru evropskega mirovnega instrumenta v višini 3,1 milijarde EUR na podlagi Sklepa Sveta (SZVP) 2021/509 (6) in o vojaški pomoči Ukrajini z 0,1 milijarde EUR za splošne stroške na podlagi Sklepa Sveta (SZVP) 2022/1968 (7). Unija in njene države članice so se na izredne razmere odzvale tudi z doslej največjo nujno pomočjo v naravi v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite na podlagi Uredbe (EU) 2021/836 Evropskega parlamenta in Sveta (8), kar je največja izredna operacija od vzpostavitve tega mehanizma, saj v Ukrajino in regijo usmerja več milijonov kosov nujnih potrebščin.

(9)

Evropski svet je 23. junija 2022 sklenil, da Ukrajini podeli status države kandidatke. Nadaljevanje močne podpore Ukrajini je ključna prednostna naloga Unije. Ker je škoda, ki jo ruska vojna agresija povzroča ukrajinskemu gospodarstvu, državljanom in podjetjem, ogromna, nadaljevanje močne podpore Ukrajini zahteva organiziran kolektivni pristop, kot je določen v instrumentu za zagotavljanje podpore Unije Ukrajini (makrofinančna pomoč +), ki se vzpostavlja s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: instrument).

(10)

Ruska vojna agresija proti Ukrajini predstavlja strateško geopolitično grožnjo za Unijo kot celoto in od držav članic zahteva, da so močne in enotne. Zato je bistveno, da se podpora Unije hitro uporabi in da jo bo mogoče prožno in postopno prilagajati za takojšnjo pomoč in kratkoročno sanacijo na poti k prihodnji obnovi.

(11)

Splošni cilj instrumenta je prispevati k zapolnitvi vrzeli v financiranju Ukrajine v letu 2023, in sicer z zagotavljanjem zelo ugodne kratkoročne finančne pomoči za državni proračun Ukrajine, ki se bo izvajala na predvidljiv, neprekinjen, urejen in pravočasen način, vključno s financiranjem sanacije in začetno podporo za povojno obnovo, kadar je to ustrezno, da bi se Ukrajino podprlo na poti povezovanja z Evropo.

(12)

Za dosego splošnega cilja instrumenta bi bilo treba zagotoviti pomoč za podporo makrofinančni stabilnosti v Ukrajini in zmanjšanje omejitev Ukrajine pri zunanjem financiranju. Komisija bi morala podporo v okviru instrumenta izvajati v skladu z glavnimi načeli in cilji ukrepov z različnih področij zunanjega delovanja in iz drugih ustreznih politik Unije.

(13)

Med glavna področja podpore v okviru instrumenta bi bilo treba vključiti tudi zagotavljanje podpore za sanacijo, popravilo in vzdrževanje kritičnih funkcij in infrastrukture ter pomoč ljudem v stiski in najbolj prizadetim območjem v smislu materialne in socialne podpore, začasnih stanovanj ter gradnje stanovanj in infrastrukture.

(14)

Instrument bi moral podpirati tudi krepitev zmogljivosti ukrajinskih organov, da se pripravijo na prihodnjo povojno obnovo in zgodnjo pripravljalno fazo predpristopnega procesa, kot je ustrezno, vključno s krepitvijo ukrajinskih institucij, reformiranjem in povečanjem učinkovitosti javne uprave ter preglednostjo, strukturnimi reformami in dobrim upravljanjem na vseh ravneh.

(15)

Instrument bo podpiral zunanjo politiko Unije do Ukrajine. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja podpore tesno sodelovati, da bi usklajevali zunanjo politiko Unije in zagotavljali njeno doslednost. Podpora Unije Ukrajini v okviru instrumenta bo še naprej znatno prispevala k izpolnjevanju potreb Ukrajine po financiranju, kot jih ocenjujejo MDS, Svetovna banka in druge mednarodne finančne institucije, ob upoštevanju zmožnosti Ukrajine, da se financira z lastnimi sredstvi. Pri določanju zneska podpore se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki dvostranskih in večstranskih donatorjev, drugi obstoječi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Ukrajini, in dodana vrednost splošnega ukrepanja Unije.

(16)

Razmere v Ukrajini zahtevajo postopen pristop, pri katerem bi morala instrument, osredotočen na makrofinančno stabilnost ter takojšnjo pomoč in sanacijo, spremljati stalna podpora v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (9), in dejavnosti humanitarne pomoči v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 (10).

(17)

V tej uredbi bi bilo treba določiti sredstva, ki so na voljo za instrument za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, pri čemer bi bila izplačila možna do 31. marca 2024. V obliki posojil bi bilo treba dati na voljo največ 18 milijard EUR. Poleg tega bi morala ta uredba za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027 zagotoviti subvencijo obrestne mere. Za zagotovitev kritja stroškov obresti v času trajanja posojil bi se morali prispevki držav članic po letu 2027 obnoviti in nadaljevati kot zunanji namenski prejemki, razen če se bodo stroški v prihodnjih večletnih finančnih okvirih krili z drugimi sredstvi. Zato bo morda možno, da se bodo prispevki držav članic podaljšali tudi na obdobje po letu 2027.

(18)

Ta uredba bi morala državam članicam omogočiti, da dajo na voljo dodatna sredstva, ki bi predstavljala zunanje namenske prejemke in ki se bodo uporabila na podlagi memoranduma o soglasju za instrument. Taka možnost dodatnih prispevkov bi morala biti dana tudi zainteresiranim tretjim državam in stranem, pri čemer bi se ti obravnavali kot zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(2), točki (d) in (e), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (11) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Za spodbujanje sinergij in dopolnjevanja je primerno omogočiti, da se taki dodatni prispevki držav članic, zainteresiranih tretjih držav in strani dajo na voljo tudi za programe, vzpostavljene na podlagi uredb (EU) 2021/947 ter (ES) št. 1257/96, za financiranje ukrepov, ki prispevajo k ciljem instrumenta.

(19)

Prostovoljni prispevki držav članic bi morali biti nepreklicni, brezpogojni in na zahtevo. V ta namen bi morale države članice s Komisijo skleniti sporazum o prispevku v smislu člena 22(2) finančne uredbe. Tak sporazum o prispevku bi moral zajemati prispevek k subvenciji obrestne mere in, če jih države članice želijo zagotoviti, tudi dodatne zneske.

(20)

Predpogoj za dodelitev podpore v okviru instrumenta bi moral biti, da Ukrajina še naprej spoštuje učinkovite demokratične mehanizme in svoje institucije, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

(21)

Podpora v okviru instrumenta bi morala biti povezana s pogoji politike, določenimi v memorandumu o soglasju. Ti pogoji bi morali vključevati tudi zaveze za krepitev gospodarske uspešnosti in odpornosti države, poslovnega okolja, omogočanje kritične obnove in obravnavanje izzivov v energetskem sektorju.

(22)

Pogoje politike bi bilo treba dopolniti s strogimi zahtevami glede poročanja, da se zagotovi učinkovita, pregledna in odgovorna uporaba sredstev.

(23)

Glede na razmere v Ukrajini je primerno zagotoviti vmesni pregled memoranduma o soglasju.

(24)

Podporo v okviru instrumenta bi bilo treba sprostiti po izpolnitvi predpogojev ter v primeru zadovoljivega izvajanja in napredka pri izvajanju pogojev politike.

(25)

Primerno je zagotoviti možnost ponovne ocene potreb Ukrajine po financiranju in zmanjšanja, začasne prekinitve ali ukinitve podpore, če se te potrebe v obdobju izplačevanja podpore v okviru instrumenta v primerjavi s prvotnimi napovedmi bistveno zmanjšajo. Primerno je tudi zagotoviti možnost začasne prekinitve ali ukinitve izplačil, če zahteve za sprostitev podpore v okviru instrumenta ne bi bile izpolnjene.

(26)

Glede na nujne potrebe Ukrajine po financiranju je primerno organizirati finančno pomoč v okviru diverzificirane strategije financiranja iz člena 220a finančne uredbe, ki je v navedeni uredbi določena kot enotna metoda financiranja, ki naj bi povečala likvidnost obveznic Unije ter privlačnost in stroškovno učinkovitost izdaj Unije.

(27)

Glede na težke razmere v Ukrajini, ki jih je povzročila ruska vojna agresija, in v podporo Ukrajini na poti k dolgoročni stabilnosti je primerno, da se Ukrajini zagotovijo posojila pod zelo ugodnimi pogoji s trajanjem največ 35 let in da se odplačevanje glavnice ne začne pred letom 2033. Primerno je tudi odstopati od člena 220(5), točka (e), finančne uredbe in Uniji omogočiti, da krije stroške obrestne mere in ne zaračuna upravnih stroškov, ki bi jih drugače krila Ukrajina. Subvencijo obrestne mere bi bilo treba odobriti kot instrument, ki se šteje za primernega za zagotovitev učinkovitosti podpore v okviru instrumenta v smislu člena 220(1) finančne uredbe. Financirati bi jo bilo treba iz dodatnih prostovoljnih prispevkov držav članic in bi morala biti na voljo postopoma po začetku veljavnosti sporazumov z državami članicami.

(28)

Ukrajini bi bilo treba omogočiti, da lahko vsako leto zaprosi za subvencijo obrestne mere in oprostitev upravnih stroškov.

(29)

Z odstopanjem od člena 31(3), drugi stavek, Uredbe (EU) 2021/947 finančna obveznost iz posojil na podlagi te uredbe ne bi smela biti podprta z jamstvom za zunanje delovanje. Podpora v okviru instrumenta bi morala pomeniti finančno pomoč v smislu člena 220(1) finančne uredbe. Pri upoštevanju finančnih tveganj in proračunskega kritja se za finančno pomoč v obliki posojil v okviru instrumenta ne bi smele oblikovati rezervacije, z odstopanjem od člena 211(1) finančne uredbe pa se ne bi smela določiti stopnja rezervacij kot odstotek zneska iz člena 4(1) te uredbe.

(30)

Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (12) trenutno ne omogoča kritja finančne obveznosti, ki izhaja iz posojil v okviru instrumenta. Do njene morebitne spremembe, ki bi omogočila, da se za jamstvo uporabijo proračunska sredstva nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira in do zgornjih mej iz člena 3(1) in (2) Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (13), je primerno poiskati alternativno rešitev, ki bi zagotovila dodatna sredstva.

(31)

Glede na ugotovitve so prostovoljni prispevki držav članic v obliki jamstev ustrezno orodje za zagotavljanje zaščite, ki omogoča najemanje in dajanje posojil na podlagi te uredbe. Jamstva držav članic bi morala predstavljati ustrezno varovalo, ki zagotavlja zmožnost Unije, da odplača najeta posojila, s katerimi se podpirajo posojila v okviru instrumenta.

(32)

Z jamstvi, ki jih zagotovijo države članice, bi se morala kriti podpora v okviru instrumenta v obliki posojil v višini do 18 000 000 000 EUR. Pomembno je, da države članice kot nujno prednostno nalogo dokončajo veljavne nacionalne postopke, da bi lahko zagotovile jamstva. Glede na nujnost razmer čas, potreben za dokončanje teh postopkov, ne bi smel odložiti izplačila potrebne finančne podpore Ukrajini v obliki posojil na podlagi te uredbe. Hkrati bi morala biti finančna podpora v okviru instrumenta v obliki posojil na voljo postopoma, ko začnejo veljati jamstva, ki jih zagotovijo države članice. Ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja in previdnosti bi morala posojila urediti Komisija ob ustreznem upoštevanju svoje bonitetne ocene. Vendar bi podpora v polnem znesku do višine 18 000 000 000 EUR morala biti na voljo od datuma začetka uporabe spremembe Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 – ali njene naslednice –, ki določa jamstvo za posojila na podlagi instrumenta v okviru proračuna Unije nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira in do zgornjih mej iz člena 3(1) in (2) Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053.

(33)

Jamstva držav članic bi morala biti nepreklicna, brezpogojna in na zahtevo. Ta jamstva bi morala zagotoviti zmožnost Unije, da odplača sredstva, izposojena na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij. Zagotoviti bi bilo treba, da jamstev ne bi bilo več mogoče unovčiti od datuma začetka uporabe spremembe Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 – ali njene naslednice –, ki določa jamstvo za posojila na podlagi instrumenta v okviru proračuna Unije nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira in do zgornjih mej iz člena 3(1) in (2) Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053. Jamstva bi bilo treba unovčiti, če Unija od Ukrajine ne bi prejela pravočasnega plačila v zvezi s posojili v okviru instrumenta, med drugim zlasti v primerih sprememb časovnega razporeda plačil iz kakršnega koli razloga ter pričakovanih in nepričakovanih neplačil.

(34)

Zneske, izterjane na podlagi sporazumov o posojilih v zvezi s posojili v okviru instrumenta, bi bilo treba z odstopanjem od člena 211(4), točka (c), finančne uredbe povrniti državam članicam, ki so poravnale unovčitve jamstva.

(35)

Komisija bi morala pred unovčenjem jamstev, ki jih zagotovijo države članice, po lastni presoji in v okviru svoje odgovornosti kot institucija Unije, pooblaščena za izvrševanje splošnega proračuna Unije v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije, preučiti vse ukrepe, ki so na voljo v okviru diverzificirane strategije financiranja iz člena 220a finančne uredbe, v skladu z omejitvami iz te uredbe. Komisija bi morala ob zadevni unovčitvi jamstev obvestiti države članice o preučitvi, kot je ustrezno.

(36)

Relativni delež, ki ga prispeva posamezna država članica (razdelitveni ključ) glede na skupni zajamčeni znesek, bi moral ustrezati sorazmernim deležem držav članic glede na skupni bruto nacionalni dohodek (BND) Unije. Unovčitve jamstev bi morale biti sorazmerne in uporabljati razdelitveni ključ. Dokler ne začnejo veljati vsi sporazumi o jamstvu med Komisijo in državami članicami, bi bilo treba razdelitveni ključ začasno sorazmerno prilagoditi.

(37)

Primerno je, da Komisija in Ukrajina skleneta posojilno pogodbo za podporo v obliki posojila v okviru pogojev, določenih v memorandumu o soglasju. Da bi se zagotovila učinkovita zaščita finančnih interesov Unije, povezanih s podporo v okviru instrumenta, bi morala Ukrajina izvesti ustrezne ukrepe v zvezi s preprečevanjem in bojem proti goljufijam, korupciji in drugim nepravilnostim, povezanim s to podporo. Poleg tega bi morala sporazum o posojilih in sporazum o financiranju vsebovati določbe, na podlagi katerih bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče revizije, Evropsko javno tožilstvo pa svoje pristojnosti, v skladu s členoma 129 in 220 finančne uredbe.

(38)

Ker cilja te uredbe, in sicer prispevati k zapolnitvi vrzeli v financiranju Ukrajine v letu 2023, zlasti z zagotavljanjem zelo ugodne kratkoročne finančne pomoči za državni proračun Ukrajine, ki se bo izvajala na predvidljiv, neprekinjen, urejen in pravočasen način, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(39)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(40)

Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila neizzvana in neupravičena ruska vojna agresija, se je primerno sklicevati na izjemo od roka osmih tednov, določeno v členu 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(41)

Glede na razmere v Ukrajini bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –