(1)

Direktiva 91/676/EGS določa pravila za varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

(2)

Odstavek 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS določa, da morajo države članice, ki nameravajo vnesti več kot 170 kg dušika iz živinskega gnojila na hektar (ha), določiti količine, da ne bi posegale v doseganje ciljev iz člena 1 navedene direktive. Če država članica na podlagi točke (b) drugega pododstavka dovoli drugačno količino, o tem obvesti Komisijo, ki v skladu z regulativnim postopkom iz člena 9(2) prouči utemeljenost te odločitve.

(3)

Komisija je z Odločbo 2005/880/ES (2) odobrila odstopanje, ki ga je zahtevala Nizozemska na podlagi Direktive 91/676/EGS, da se dopusti vnos do 250 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno na kmetijah z vsaj 70 % travinja.

(4)

Komisija je s Sklepom 2010/65/EU (3) o spremembi Odločbe 2005/880/ES odobrila odstopanje, ki ga je zahtevala Nizozemska na podlagi Direktive 91/676/EGS, da se dopusti vnos do 250 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno na kmetijah z vsaj 70 % travinja do 31. decembra 2013.

(5)

Z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/291/EU (4), ki je prenehal veljati 31. decembra 2017, je bilo Nizozemski odobreno odstopanje v skladu z Direktivo 91/676/EGS, da se dopusti vnos do 230 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na južnih in osrednjih peščenih tleh ter puhličastih tleh ter do 250 kg dušika na hektar letno na kmetijah na drugih vrstah tal. Navedeno odstopanje je zadevalo 19 564 kmetij v letu 2016, kar ustreza 47 % celotne neto kmetijske površine na Nizozemskem.

(6)

Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/820 (5), ki se je prenehal uporabljati 1. januarja 2020, je bilo Nizozemski odobreno odstopanje v skladu z Direktivo 91/676/EGS, da se dopusti vnos do 230 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na južnih in osrednjih peščenih tleh ter puhličastih tleh in do 250 kg dušika na hektar letno na kmetijah na drugih vrstah tal. Navedeno odstopanje je zadevalo 18 818 kmetij v letu 2019, kar ustreza 44,7 % celotne neto kmetijske površine na Nizozemskem.

(7)

Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/1073 (6), ki se je prenehal uporabljati 31. decembra 2021, je bilo Nizozemski odobreno odstopanje, da se dopusti vnos do 230 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na južnih in osrednjih peščenih tleh ter puhličastih tleh ter do 250 kg dušika na hektar letno na kmetijah na drugih vrstah tal. Trajanje navedenega izvedbenega sklepa je bilo omejeno na dve leti, da bi se Nizozemski omogočilo, da v celoti izvede okrepljeno strategijo izvrševanja za preprečevanje goljufij pri izvajanju svoje politike v zvezi z gnojenjem. Poleg tega so bili vključeni dodatni pogoji, s katerimi naj bi se zagotovilo, da se količina živine ni povečala in se zmanjšajo emisije amoniaka pri vnosu gnoja.

(8)

Nizozemska je 25. februarja 2022 zaprosila za novo odstopanje v skladu z odstavkom 2, tretji pododstavek, Priloge III k Direktivi 91/676/EGS.

(9)

Podatki (7), ki jih je Nizozemska sporočila v skladu s členom 10 Direktive 91/676/EGS, so pokazali, da je bila v obdobju 2016–2019 povprečna koncentracija nitratov na približno 14 % merilnih postaj podzemne vode na Nizozemskem nad 50 mg/l, 5 % med 40 in 50 mg/l ter 73 % pod 25 mg/l. Podatki so pokazali tudi, da je bila v obdobju 2016–2019 povprečna koncentracija nitratov na približno 99 % merilnih postaj površinske vode na Nizozemskem pod 50 mg/l, 96 % navedenih merilnih postaj pa je imelo povprečno koncentracijo nitratov pod 25 mg/l. Kljub temu je bilo v obdobju poročanja 2016–2019 58 % sladkih voda evtrofnih, 10 % pa bi jih lahko postalo evtrofnih, če ne bodo sprejeti ukrepi.

(10)

Ti podatki, objavljeni v poročilu o členu 10 Direktive 91/676/EGS (8), so pokazali tudi velike razlike med nizozemskimi pokrajinami in to, da so se v več nizozemskih pokrajinah pojavili žarišča onesnaženosti zaradi koncentracij nitratov v podzemni vodi in evtrofikacija. V pokrajini Limburg je 36 % postaj podzemne vode pokazalo povprečne koncentracije nitratov nad 50 mg/l, 22 % pa negativne trende, medtem ko je bilo 74 % površinskih voda evtrofnih, pri 16 % pa je obstajalo tveganje, da postanejo evtrofne, če ne bodo sprejeti ukrepi. V pokrajini Severni Brabant je 26 % postaj podzemne vode pokazalo povprečne koncentracije nitratov nad 50 mg/l, 20 % pa negativne trende, medtem ko je bilo 68 % površinskih voda evtrofnih, pri 7 % pa je obstajalo tveganje, da postanejo evtrofne, če ne bodo sprejeti ukrepi. V pokrajini Zelandija je 14 % postaj podzemne vode pokazalo povprečne koncentracije nitratov nad 50 mg/l, 47 % pa negativne trende, medtem ko je bilo 80 % površinskih voda evtrofnih, pri 11 % pa je obstajalo tveganje, da postanejo evtrofne, če ne bodo sprejeti ukrepi. V pokrajini Južna Holandija je bilo 54 % površinskih voda evtrofnih, pri 17 % pa je obstajalo tveganje, da postanejo evtrofne, če ne bodo sprejeti ukrepi. V pokrajini Severna Holandija je bilo 61 % površinskih voda evtrofnih, pri 19 % pa je obstajalo tveganje, da postanejo evtrofne, če ne bodo sprejeti ukrepi. V pokrajini Utrecht je 24 % postaj podzemne vode pokazalo negativne trende, medtem ko je bilo 43 % površinskih voda evtrofnih, pri 10 % pa je obstajalo tveganje, da postanejo evtrofne, če ne bodo sprejeti ukrepi. V pokrajini Gelderland je 10 % postaj podzemne vode pokazalo povprečne koncentracije nitratov nad 50 mg/l, 15 % postaj pa je imelo negativne trende. V pokrajini Overijssel je 18 % postaj podzemne vode pokazalo povprečne koncentracije nitratov nad 50 mg/l, 19 % pa negativne trende, medtem ko je bilo 67 % površinskih voda evtrofnih, pri 4 % pa je obstajalo tveganje, da postanejo evtrofne, če ne bodo sprejeti ukrepi. V pokrajini Drenthe je 15 % postaj podzemne vode pokazalo povprečne koncentracije nitratov nad 50 mg/l, medtem ko je bilo 65 % površinskih voda evtrofnih, pri 9 % pa je obstajalo tveganje, da postanejo evtrofne, če ne bodo sprejeti ukrepi. V pokrajini Frizija je 23 % postaj podzemne vode pokazalo negativne trende v koncentracijah nitratov, medtem ko je bilo 85 % površinskih voda evtrofnih. V pokrajini Groningen je bilo 52 % površinskih voda evtrofnih, pri 11 % pa je obstajalo tveganje, da postanejo evtrofne, če ne bodo sprejeti ukrepi. V pokrajini Flevoland je bilo 33 % površinska voda evtrofnih.

(11)

Podatki, ki jih je Nizozemska sporočila v letih 2020 in 2021 v poročilih iz Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1073, so pokazali povečanje koncentracij nitratov v podzemni vodi na območjih s puhličastimi, peščenimi in glinastimi tlemi. Na jugu in vzhodu območja peščenih tal je bila leta 2021 povprečna koncentracija nitratov v zgornjem metru podzemne vode 67 mg/l. To presega mejno vrednost Unije 50 mg/l. Od leta 2017 se je koncentracija nitratov v tem delu območja peščenih tal podvojila. Povprečna koncentracija na severu območja peščenih tal je ostala nižja od mejne vrednosti Unije, vendar se je leta 2021 povečala na 37 mg/l. Na območju puhličastih tal se je povprečna koncentracija leta 2020 nekoliko zmanjšala na 57 mg/l, vendar je še vedno nad mejno vrednostjo Unije. Na območju glinastih tal so koncentracije nitratov stalno ostajale pod mejno vrednostjo, vendar so se povečale. Na območju šotnih tal so bile izmerjene najnižje koncentracije s povprečno koncentracijo 14 mg/l v letu 2021. Podatki so tudi pokazali, da je voda iz območja korenin s kmetij v mreži za spremljanje odstopanj pogosto presegala norme za koncentracijo nitratov, čeprav je bila povprečna vrednost pod 50 mg/l.

(12)

Nizozemska v skladu s členom 3(5) Direktive 91/676/EGS izvaja delovni program na svojem celotnem ozemlju. Nizozemska je 26. decembra 2021 sprejela nov akcijski program za obdobje 2022–2025 (9) (7. akcijski program za nitrate), ki vključuje dodatne ukrepe za zmanjšanje izgub hranil (dušika in fosforja) v okolje in temelji na regionalno diferenciranem pristopu glede na stopnjo onesnaženosti s hranili in vrsto tal. Vendar je presoja vplivov na okolje, ki jo je pri pripravi 7. akcijskega programa za nitrate izvedla znanstvena svetovalna komisija nizozemskih organov (Commissie van Deskundigen Meststoffenwet), pokazala, da morebitni učinki akcijskega programa ne bodo zadostovali za doseganje ciljev glede kakovosti vode. Nizozemska je 25. februarja 2022 sprejela dodatek (10) k 7. akcijskemu programu za nitrate, ki se nanaša na nacionalni program za podeželje (11), v katerem je določen celovit pristop k naravi, vodi in podnebju, vključno z emisijami dušika, za izpolnitev okoljskih in podnebnih zahtev Unije. Z dodatkom želi nizozemska vlada svoje ambicije pretvoriti v konkretne ukrepe za doseganje ciljev glede kakovosti vode za hranila iz kmetijskih virov.

(13)

V 7. akcijskem programu za nitrate za obdobje 2022–2025 in njegovem dodatku so določena prizadevanja, potrebna po pokrajinah za doseganje ciljev glede kakovosti vode v zvezi z nitrati in fosforjem iz kmetijskih virov, kot je določeno v Direktivi 91/676/EGS in nizozemskem načrtu upravljanja povodij, sprejetem na podlagi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12). Kar zadeva koncentracije nitratov v podzemni vodi, si morajo regije Zand Noord, Zand Oost, Westelijk Noord-Brabant, Centraal zeeklei, Zuidwestelijk zeekleigebied, Westelijk zandgebied nekoliko prizadevati za doseganje ciljev, medtem ko si morajo regije Gelderse Vallei, Oostelijk Noord-Brabant en Limburg Zand, Lössgebied precej prizadevati za njihovo doseganje. Kar zadeva koncentracije fosforja v površinskih vodah (evtrofikacija) si morajo regije Zand Noord, Zand Oost, Westelijk Noord-Brabant, Oostelijk Noord-Brabant en Limburg Zand, Noordelijk zeekleigebied, Centraal zeeklei nekoliko prizadevati za doseganje ciljev, medtem ko si morajo regije Gelderse Vallei, Lössgebied, Westelijk Zeeklei, Westelijk veengebied, Westelijk zandgebied precej prizadevati za njihovo doseganje. To je v skladu s podatki, ki jih je Nizozemska sporočila v skladu s členom 10 Direktive 91/676/EGS.

(14)

Nizozemska bo sprejela novo opredelitev območij, onesnaženih z nitrati in fosforjem iz kmetijskih virov (območja, onesnažena s hranili), ki bi morala vključevati vsa povodja za merilna mesta podzemnih in površinskih voda, ki kažejo povprečno onesnaženost z nitrati ali občasno onesnaženost z nitrati, tveganje za onesnaženost in naraščajoče trende, ter merilna mesta, ki kažejo evtrofikacijo ali tveganje, da bodo postala evtrofna. Pri opredelitvi je treba upoštevati tudi ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije, zlasti sodnih odločb v zadevah C-221/03 (13) in C-543/16 (14). Če 1. januarja 2024 ne bo nove opredelitve, bodo vsa območja, kjer so potrebna določena ali znatna prizadevanja, opredeljena kot območja, onesnažena s hranili.

(15)

To zahtevo za odstopanje je treba obravnavati v širšem političnem okviru EU v zvezi z vprašanji upravljanja hranil, zlasti v okviru ciljev direktiv 2000/60/ES, 2006/118/ES (15) in 2008/56/ES (16) Evropskega parlamenta in Sveta, vse večjimi ambicijami uredbe o porazdelitvi prizadevanj (17) in strateškega načrta SKP za Nizozemsko (18) ter ciljev evropskega zelenega dogovora v zvezi z onesnaženjem s hranili. Evropski zeleni dogovor določa cilje Unije za zmanjšanje izgub hranil in omejitev toplogrednih plinov, ki niso CO2, in sicer metana in dušikovega oksida, katerih glavni vir sta gnojenje in živinoreja. Unija se je v strategiji „od vil do vilic“ (19) in akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje (20) zavezala, da bo do leta 2030 za 50 % zmanjšala izgube hranil, kar bo omogočilo 20-odstotno zmanjšanje gnojil in ohranitev rodovitnosti tal, ter za 25 % zmanjšala ekosistemska območja EU, merjena kot območja nad „kritično obremenitvijo“ zaradi usedanja dušika, kjer onesnaženost zraka ogroža biotsko raznovrstnost.

(16)

Nizozemska vlada v „začetnem predlogu nacionalnega programa za podeželje“ z dne 10. junija 2022 (21) navaja: „Največji izzivi so na območjih šotišč, območjih Natura 2000, območjih varstva podzemne vode, ranljivih vodotokih in varovalnih območjih okoli območij Natura 2000. Na navedenih območjih bodo imeli kmetje več omejitev pri poslovanju ali manj možnosti za razvoj. Ekstenzifikacija kmetijstva je torej najprimernejša pot.“ Obstaja tudi „zaveza za oblikovanje prehodnih območij okoli območij Natura 2000“. „Prehodna območja (varovalna območja) okoli območij Natura 2000 so sosednja območja območij Natura 2000, ki prispevajo k obnovi sistema za ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti na zadevnem območju Natura 2000.“

(17)

Komisija je preučila nizozemsko prošnjo za odstopanje ob upoštevanju zahtev in ciljev Direktive 91/676/EGS ter izkušenj iz prejšnjih odločitev o odstopanju in ob upoštevanju 7. akcijskega programa za nitrate in njegovega dodatka. Preučila je tudi trende na področju kakovosti vode in upoštevala cilje evropskega zelenega dogovora. Na podlagi navedenega Komisija meni, da je treba zagotoviti predvidljivo, največ štiriletno prehodno obdobje odstopanja za kmete na travniških kmetijah, dokler načrtovane reforme iz dodatka ne bodo v celoti vključene v nizozemsko zakonodajo, in spremljati postopno izvajanje novih reform. Komisija nadalje meni, da doseganje ciljev Direktive 91/676/EGS zahteva stroge dodatne pogoje, ki jih mora izpolnjevati Nizozemska, zlasti, vendar ne samo na območjih, onesnaženih s hranili. Zahtevano odstopanje bi moralo podpirati reformno pot, opredeljeno v dodatku in v nacionalnem programu za podeželje.

(18)

Odstopanje, odobreno s tem sklepom, ne posega v obveznosti Nizozemske glede uporabe Direktive Sveta 92/43/EGS (22), vključno s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-293/17 (23), zlasti glede razlage člena 6(3) navedene direktive; in glede uporabe Direktive 2000/60/ES in Direktive 2008/56/ES, ter ne izključuje, da bodo morda potrebni dodatni ukrepi za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz teh direktiv.

(19)

Zagotoviti je treba, da odobritev dodatnih količin gnoja na hektar na leto ne bo povzročila zamude ali ogrozila zahtev druge zakonodaje Unije, za katero bi onesnaženje z dušikom in fosforjem lahko pomenilo oviro pri doseganju njenih ciljev. Zato nacionalne odobritve odstopanj za posamezne kmete ne bi smele biti dovoljene na območjih varstva podzemne vode in območjih Natura 2000 ali na varovalnih območjih okoli območij Natura 2000, kot so opredeljena v nizozemskem nacionalnem programu za podeželje in katerih velikost bo določena leta 2023.

(20)

Gostota živine na Nizozemskem je še vedno zelo visoka; leta 2016 je bila najvišja v Uniji in skoraj petkrat višja od povprečja Unije. Glede na podatke, ki jih je predložila Nizozemska, se je v obdobju 2019–2021 skupna količina živine v državi zmanjšala za 2,5 %, medtem ko se je število goveda povečalo.

(21)

Skupna proizvodnja gnoja v letu 2020 ne sme biti presežena. Ta zgornja meja največje proizvodnje gnoja bo v nacionalno zakonodajo vključena 1. januarja 2024. Izvajanje reform, načrtovanih v okviru nacionalnega programa za podeželje, bi moralo do konca veljavnosti zdaj veljavnega sklepa privesti do postopnega zmanjšanja proizvodnje gnoja.

(22)

Zlasti na območjih, onesnaženih s hranili, je treba 7. akcijski program za nitrate in njegov dodatek dopolniti s posebnimi ukrepi, ki so priznano učinkoviti pri trajnostnem upravljanju s hranili na ravni kmetij ter zmanjševanju izgub hranil v podzemni vodi in sladki vodi.

(23)

Nizozemska je vzpostavila okrepljeno strategijo izvrševanja, da bi pospešila preprečevanje goljufij pri izvajanju svoje politike v zvezi z gnojenjem. Navedena strategija se je izvajala v letih 2020–2021, vendar je imela nekaj zamud tudi zaradi pandemije COVID. Strategijo je treba učinkovito izvajati v glavnih smereh ukrepanja in jo razširiti na druge regije, kjer neodvisna ocena kaže na veliko tveganje namernega neupoštevanja pravil o ravnanju z gnojem. Prehodno obdobje za načrtovane kmetijske reforme bi prav tako lahko privedlo do večjega števila goljufij, zato bi bilo treba okrepiti nadzor.

(24)

Za dovoljenja za posamezne kmete veljajo določeni pogoji, katerih cilj je zagotoviti, da gnojenje na ravni kmetij temelji na potrebah posevkov, ter preprečiti izgube dušika in fosfata v vodo. Ukrepi, določeni v tem sklepu, bi morali dopolnjevati ukrepe, ki se že uporabljajo v okviru 7. akcijskega programa za nitrate in njegovega dodatka.

(25)

Nizozemska mora izvajati vse ukrepe iz Priloge III k Direktivi (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (24) za zmanjšanje emisij amoniaka. V poročilu o učinku Direktive 91/676/EGS na plinaste emisije dušika (25) je bilo ugotovljeno, da lahko v nekaterih regijah z veliko gostoto živine odstopanje povzroči več plinastih emisij. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje emisij amoniaka, vključno s tehnikami za omejeno širjenje emisij, po potrebi v kombinaciji z najvišjo temperaturo, pri kateri se lahko uporabi gnoj, in strogo obveznostjo takojšnjega vnosa gnoja/gnojevke v tla, kadar se uporablja na poljih.

(26)

Pogoji iz člena 4 tega sklepa se štejejo za različico predpisanih zahtev upravljanja, določeno v nacionalni zakonodaji v smislu členov 12 in 13 Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (26), pogoji iz členov 5 do 9 tega sklepa pa se za subjekte, za katere veljajo odstopanja, štejejo za različico predpisanih zahtev upravljanja, določeno v nacionalni zakonodaji v smislu členov 12 in 13 Uredbe (EU) 2021/2115.

(27)

Nizozemska mora izpolnjevati cilje glede emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030. Spreminjanje rabe zemljišč s travnikov v njive bi povzročilo povečanje emisij ogljika v tleh in povzročilo neskladnost s členom 4 Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta (27).

(28)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (28) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti Unije, ki lahko vplivajo na okolje. Prostorske informacije, zbrane v okviru tega sklepa, bi morale biti, kjer je primerno, skladne z določbami iz navedene direktive. Da bi zmanjšala upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Nizozemska poleg tega pri zbiranju potrebnih podatkov v skladu s tem sklepom, kjer je to primerno, uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, ki ga je Nizozemska vzpostavila v skladu s členom 67(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (29).

(29)

Ta sklep se bo prenehal uporabljati 31. decembra 2025.

(30)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS–

(1)

„travniška kmetija“ pomeni kmetijsko gospodarstvo, kjer vsaj 80 % površine, primerne za vnos gnoja, pokriva trava;

(2)

„pašna živina“ pomeni govedo (razen telet, rejenih za meso), ovce, koze, konje, osle, jelenjad in vodne bivole;

(3)

„kmetijsko zemljišče“ pomeni površino, ki jo ima kmet v lasti, v najemu ali z njo upravlja na podlagi pisne individualne pogodbe, in za katero ima neposredno odgovornost upravljanja;

(4)

„trava“ pomeni trajno travinje ali začasno travinje, ki se vzdržuje manj kot pet let;

(5)

„načrt gnojenja“ pomeni izračun načrtovane uporabe in razpoložljivosti hranil;

(6)

„bilanca gnojenja“ pomeni bilanco hranil na podlagi dejanske uporabe in vnosa hranil.

(7)

„register gnojenja“ pomeni elektronski sistem, s katerim kmetje poročajo o dejanski uporabi hranil in ravnanju z gnojem;

(8)

„južna in osrednja peščena tla“ pomenijo tla, označena kot južna peščena tla in osrednja peščena tla v skladu z nizozemsko zakonodajo, členom 1(1) izvedbene uredbe o zakonu o gnojilih (30);

(9)

„puhličasta tla“ pomeni tla, opredeljena kot puhličasta tla v nizozemski zakonodaji, členu 1(1) izvedbene uredbe o zakonu o gnojilih;

(10)

„hranila“ se nanaša na dušik in fosfat.

(1)

Nizozemska bo najpozneje do 1. januarja 2024 oblikovala novo opredelitev in nov zemljevid območij, onesnaženih z nitrati in fosforjem iz kmetijskih virov (območja, onesnažena s hranili), ki mora vključevati vsa povodja za merilna mesta podzemnih in površinskih voda, ki kažejo povprečno onesnaženost z nitrati ali občasno onesnaženost z nitrati, tveganje za onesnaženost in naraščajoče trende, ter merilna mesta, ki kažejo evtrofikacijo ali tveganje, da bodo postala evtrofna.

Kot prehodni ukrep in do uvedbe nove opredelitve najpozneje do 1. januarja 2024 bodo območja, onesnažena s hranili, zajemala območja južnih in osrednjih peščenih tal ter območja puhličastih tal, od 1. januarja 2023 pa tudi povodja, opredeljena na podlagi regionalnih vodnih teles, ki so v nacionalni analizi kakovosti vode (2020) (31) nizozemske agencije za okoljsko presojo (PBL) opredeljena kot območja s pomanjkanjem hranil (slaba, slabša in zmerna).

Od 1. januarja 2024 je treba dokončno določiti in kartirati območja, onesnažena s hranili, ter vključiti vsaj območja, določena leta 2023, in vsa druga dodatna območja, kjer je prispevek kmetijstva k onesnaženosti s hranili velik, tj. več kot 19 % celotne obremenitve s hranili.

Če 1. januarja 2024 dokončna določitev in zemljevid območij, onesnaženih s hranili, ne bosta vzpostavljena, se uporabi določitev iz 7. akcijskega programa za nitrate in njegovega dodatka, ki vključuje vsa območja, kjer so potrebna določena ali znatna prizadevanja za doseganje ciljev kakovosti vode glede koncentracij nitratov in fosforja, kot je določeno v Direktivi 91/676/EGS in nizozemskem načrtu upravljanja povodij, sprejetem v okviru Direktive 2000/60/ES.

(2)

Nizozemska bo spremljala količino proizvedenega gnoja in zagotovila, da proizvodnja gnoja na nacionalni ravni glede dušika in fosfata ne preseže 489,4 milijona kg dušika in 150,7 milijona kg fosfata (količina, proizvedena leta 2020) ter da se bo zaradi izvajanja reform iz dodatka količina proizvedenega gnoja postopoma zmanjšala in leta 2025 ne bo presegala 440 milijonov kg dušika in 135 milijonov kg fosfata.

(3)

Nizozemska od 1. januarja 2023 ne bo odobrila dovoljenj za odstopanja iz člena 5 tega sklepa na območjih Natura 2000, določenih v skladu z Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (32) in Direktivo 92/43/EGS, in od 1. januarja 2024 na varovalnih območjih v bližini območij Natura 2000, kot so opredeljena v nacionalnem programu za podeželje in za katera je presežena kritična obremenitev z dušikom za usedline dušika.

(4)

Od 1. januarja 2023 Nizozemska ne bo izdajala dovoljenj za odstopanja iz člena 5 tega sklepa na območjih varstva podzemne vode. Na območjih, kjer je podzemna voda onesnažena z nitrati, se do 1. januarja 2024 na območjih varstva podzemne vode izvede sveženj obveznih ukrepov za zmanjšanje obremenitve s hranili.

(5)

Nizozemska bo uvedla naslednje ukrepe:

(6)

Nizozemska nadalje izvaja okrepljene strategije izvrševanja na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju člena 4(3) Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1073. Okrepljena strategija izvrševanja vključuje vsaj naslednje elemente: