Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32022R0676

    Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/676 z dne 3. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo pogoje, pod katerimi se izvede konsolidacija v primerih iz člena 18(3) do (6) in člena 18(8) navedene uredbe (Besedilo velja za EGP)

    C/2021/8597

    UL L 123, 26.4.2022, p. 1–9 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2022/676/oj

    26.4.2022   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 123/1


    DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/676

    z dne 3. decembra 2021

    o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo pogoje, pod katerimi se izvede konsolidacija v primerih iz člena 18(3) do (6) in člena 18(8) navedene uredbe

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) in zlasti člena 18(9) Uredbe,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Člen 18(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 zajema primere bonitetne konsolidacije skupin družb, ki so povezane v smislu člena 22(7) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2), pri čemer ni razmerja med nadrejeno in podrejeno družbo. V takih primerih je treba določiti subjekt, na ravni katerega se na konsolidirani podlagi uporabljajo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Poleg tega bi morala biti v navedenih primerih najustreznejša metoda bonitetne konsolidacije metoda iz člena 22(8) in (9) Direktive 2013/34/EU (v nadaljnjem besedilu: metoda združevanja) v skladu s pravili iz navedene direktive.

    (2)

    V primeru udeležb v institucijah ali finančnih institucijah, ki jih družba, vključena v konsolidacijo, upravlja skupaj z eno ali več družbami, ki niso vključene v konsolidacijo, kadar se v skladu s členom 18(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva sorazmerna konsolidacija, bi moralo biti za uporabo metode bonitetne konsolidacije, določene v navedeni določbi, v skladu z opredelitvijo skupnega aranžmaja, določenega v mednarodnih računovodskih standardih, kot se uporabljajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (3), potrebno soglasje navedenih družb glede odločitev o zadevnih dejavnostih institucije ali finančne institucije.

    (3)

    Člen 18(6), točki (a) in (b), Uredbe (EU) št. 575/2013 se nanaša na nadzorniške zahteve za bonitetno konsolidacijo v primeru pomembnega vpliva na eno ali več institucij ali finančnih institucij, vendar brez udeležbe ali druge kapitalske povezave, in kadar se te institucije ali finančne institucije upravljajo na enotni podlagi, razen če je to določeno v pogodbi, družbeni pogodbi oziroma statutu. Pristojni organi bi morali pri ugotavljanju, ali obstaja položaj pomembnega vpliva, upoštevati več kazalnikov pomembnega vpliva. Poleg tega bi bilo mogoče položaj upravljanja na enotni podlagi ugotoviti le, če ima pristojni organ konkretne dokaze o dejanskem usklajevanju finančnih in poslovnih politik takih institucij ali finančnih institucij.

    (4)

    Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS) je objavil Smernice za ugotavljanje in upravljanje tveganja posredovanja (4), ki vključujejo več kazalnikov, ki bi jih morale institucije uporabiti pri ugotavljanju, pri katerih subjektih se lahko pojavi tveganje posredovanja. V skladu s smernicami BCBS je „tveganje posredovanja“ tveganje, da se institucija odloči zagotoviti finančno podporo nekonsolidiranemu subjektu, ki ni polno ali sorazmerno konsolidiran subjekt, ki se znajde v stresnih pogojih, kadar ni nobenih pogodbenih obveznosti za zagotavljanje takšne podpore ali če to presega morebitne pogodbene obveznosti. V skladu s smernicami BCBS mora institucija, kadar ugotovi, da obstaja znatno tveganje posredovanja, v vsakem posameznem primeru določiti ustrezne ukrepe na podlagi narave in predvidenega obsega posredovanja. Ti ukrepi med drugim zajemajo vključitev zadevnih subjektov v regulativni okvir konsolidacije. V skladu s smernicami BCBS bi morale institucije in pristojni organi proučiti več kazalnikov, da bi ugotovili, ali bi bilo treba nekatere družbe v skladu s členom 18(5), členom 18(6), točka (a), oziroma členom 18(8) Uredbe (EU) št. 575/2013, kot je ustrezno, polno ali sorazmerno konsolidirati ob upoštevanju tveganja posredovanja, ki ga lahko te družbe pomenijo za institucijo. Kljub temu bi morale institucije razmisliti tudi o alternativnih ukrepih za obravnavanje tveganja posredovanja v okviru svojih postopkov upravljanja tveganj in procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP). Poleg tega lahko pristojni organi proučijo druge ukrepe, s katerimi bi bilo mogoče morebitno tveganje, ki ga predstavljajo te družbe, obravnavati v okviru postopkov nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). V kontekstu okvira za velike izpostavljenosti je Evropski bančni organ (EBA) izdal tudi Smernice glede omejitev izpostavljenosti do subjektov, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci zunaj regulativnega okvira (5), v katerih je opredeljena metodologija, ki bi jo morale institucije uporabiti pri določanju omejitev svojih posameznih in agregatnih izpostavljenosti do subjektov, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci, kot del svojih notranjih procesov.

    (5)

    Zlasti za določitev, ali je v skladu s členom 18(8) Uredbe (EU) št. 575/2013 potrebna polna ali sorazmerna konsolidacija v primeru podrejene družbe ali družbe, v kateri je institucija udeležena, če ta podrejena družba ali družba ni institucija, finančna institucija ali družba za pomožne storitve, in kadar obstaja znatno tveganje posredovanja, ter pod pogojem, da družba ni zavarovalnica, pozavarovalnica ali zavarovalni holding, med drugim, bi bilo treba od pristojnih organov pričakovati, da bodo pregledali vsaj nekatere kategorije subjektov, kot so subjekti s posebnim namenom, ki ne štejejo kot subjekti s posebnim namenom pri listinjenju, kot so opredeljenih v členu 2, točka (2), Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (6), za katere se uporabljajo pogoji za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja iz člena 244 Uredbe (EU) št. 575/2013, ter tiste družbe, ki izvajajo katero koli od dejavnosti iz člena 89(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.

    (6)

    Za zagotovitev skladnosti z okvirom za kapital v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in za preprečitev priznavanja neupravičenih kapitalskih koristi, kadar se v skladu s členom 18(3) do (6) ali členom 18(8) Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva konsolidacija, je treba prav tako na podlagi členov 81 do 88 navedene uredbe v konsolidirani kapital vključiti zneske postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala ter instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega kapitala, ki jih izdajo družbe, ki so vključene v obseg bonitetne konsolidacije in so v lasti oseb, ki niso take družbe, ter povezane vplačane presežke kapitala.

    (7)

    Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki jih je EBA predložil Komisiji.

    (8)

    EBA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter prosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7) –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Opredelitev pojmov

    V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (1)

    „pomembne dejavnosti“ pomeni pomembne dejavnosti, kot so opredeljene v Prilogi A k Prilogi k Uredbi Komisije (ES) št. 1254/2012 (8) (priloga v zvezi z MSRP 10);

    (2)

    „tehnike za zmanjševanje tveganja“ pomenijo vse veljavne zakone, predpise, pravila ali pogodbene dogovore, ki omejujejo zmožnost institucije, da zagotavlja finančno podporo družbi v stresnih pogojih;

    (3)

    „udeležene družbe“ pomenijo družbe, ki skupaj obvladujejo kar koli od naslednjega:

    (a)

    institucijo ali finančno institucijo iz člena 3(1) te uredbe ali

    (b)

    družbo, ki ni institucija, finančna institucija ali družba za pomožne storitve, iz člena 7(3), točka (a), te uredbe;

    (4)

    „kapitalske povezave“ pomenijo neposredno ali posredno lastništvo kapitala družbe, vključno z udeležbo, kot je opredeljena členu 4(1), točka (35), Uredbe (EU) št. 575/2013;

    (5)

    „pomemben vpliv“ pomeni pooblastilo za udeležbo pri odločitvah o finančni in poslovni politiki družbe, kadar se ta družba ne šteje za podrejeno družbo, kot je opredeljena v členu 4(1), točka (16), Uredbe (EU) št. 575/2013, in ni predmet skupnega obvladovanja iz člena 3(1) oziroma člena 7(3), točka (a), te uredbe.

    Člen 2

    Pogoji, pod katerimi se izvede konsolidacija v primeru skupin družb, ki so povezane v smislu člena 22(7) Direktive 2013/34/EU

    1.   Kadar se konsolidacija zahteva na podlagi člena 18(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, je za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz dela 1, naslov II, poglavje 2, oddelek 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 na podlagi konsolidiranega položaja vseh družb v skupini odgovoren naslednji subjekt:

    (a)

    institucija, če je v skupini samo ena institucija;

    (b)

    kreditna institucija z največjo bilančno vsoto, če je v skupini več kreditnih institucij;

    (c)

    investicijska družba, za katero se uporablja Uredba (EU) št. 575/2013, z največjo bilančno vsoto, če skupina ne vključuje nobene kreditne institucije.

    2.   Za namene odstavka 1 se bilančna vsota izračuna na podlagi najnovejših revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov ali, kadar v skladu z veljavnim računovodskim okvirom konsolidiranih računovodskih izkazov ni treba pripraviti, na podlagi najnovejšega revidiranega posameznega računovodskega izkaza institucije.

    3.   Kadar uporaba meril iz odstavka 1 tega člena ne bi bila primerna, pristojni organi, pristojni za izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi v skladu s členom 111(4), (5) in (6) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9), lahko opustijo navedena merila in določijo drug subjekt znotraj skupine, za katero se uporablja Uredba (EU) št. 575/2013, kot pristojen za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz dela 1, naslov II, poglavje 2, oddelek 1, navedene uredbe na podlagi položaja konsolidacije vseh podjetij v skupini.

    Navedeni pristojni organi pri ocenjevanju primernosti uporabe meril iz odstavka 1 tega člena upoštevajo vse odločitve, sprejete v skladu s členom 111(6) Direktive 2013/36/EU, ali, če take odločitve ni, zadevne institucije in relativni pomen njihovih dejavnosti v zadevnih državah članicah oziroma, ali zanje velja obveznost priprave konsolidiranih računovodskih izkazov za skupino v primerih iz člena 22(7) Direktive 2013/34/EU. V takih primerih ima institucija z največjo bilančno vsoto pravico do izjave, preden pristojni organi sprejmejo odločitev.

    4.   V primerih iz tega člena pristojni organi, pristojni za izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi v skladu s členom 111(4), (5) in (6) Direktive 2013/36/EU, dovolijo ali zahtevajo uporabo metode konsolidacije iz člena 22(8) in (9) Direktive 2013/34/EU.

    5.   Družbe, ki je povezana z eno ali več družbami v smislu člena 22(7) Direktive 2013/34/EU, ni treba vključiti v konsolidacijo v skladu s tem členom v enakih primerih in v skladu z istimi merili, kot so določena v členu 19 Uredbe (EU) št. 575/2013.

    Člen 3

    Pogoji, pod katerimi se izvede konsolidacija v primeru institucij ali finančnih institucij, ki jih družba, vključena v konsolidacijo, upravlja skupaj z eno ali več družbami, ki niso vključene v konsolidacijo

    1.   V primeru udeležb v institucijah ali finančnih institucijah, ki jih družba, vključena v konsolidacijo, upravlja skupaj z eno ali več družbami, ki niso vključene v konsolidacijo, konsolidacijski nadzornik zahteva sorazmerno konsolidacijo v skladu s členom 18(4) Uredbe (EU) št. 575/2013, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

    (a)

    udeležene družbe skupaj obvladujejo večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v zadevni instituciji ali finančni instituciji ali lahko skupaj usmerjajo pomembne dejavnosti te institucije ali finančne institucije v skladu s pravno izvršljivim pogodbenim dogovorom, sklenjenim med njimi, ali v skladu z določbami iz družbene pogodbe ali statuta institucije ali finančne institucije;

    (b)

    za odločitve o pomembnih dejavnostih institucije ali finančne institucije je potrebno soglasje vseh udeleženih družb;

    (c)

    pogodbeni dogovor iz točke (a) oziroma družbena pogodba ali statut institucije ali finančne institucije določa, da je odgovornost udeleženih družb omejena na delež kapitala, ki ga imajo v zadevni instituciji ali finančni instituciji.

    2.   V primerih iz tega člena se sorazmerna konsolidacija izvede na podlagi deleža kapitala v zadevni instituciji ali finančni instituciji in v skladu s členom 26(2) Direktive 2013/34/EU.

    Člen 4

    Pogoji, pod katerimi se izvede konsolidacija v primeru udeležb v institucijah ali finančnih institucijah ali kapitalskih povezav z njimi, razen tistih iz člena 18(1) in (4) Uredbe (EU) št. 575/2013

    1.   Kadar pristojni organi določijo, da se konsolidacija izvede v skladu s členom 18(5) Uredbe (EU) št. 575/2013, lahko dovolijo ali zahtevajo uporabo kapitalske metode na podlagi navedenega člena, razen če določijo, da se zahteva sorazmerna ali polna konsolidacija zadevne institucije ali finančne institucije v skladu s pogoji iz odstavkov 2 do 5 tega člena.

    2.   Pristojni organ sprejme določitev iz odstavka 1 na podlagi ocene tveganj, ki jih zadevna institucija ali finančna institucija predstavlja za institucijo, pri čemer upošteva obseg in učinkovitost morebitnih tehnik za zmanjševanje tveganja ter učinek na bonitetne zahteve institucije na konsolidirani podlagi, ki bi lahko izhajali iz izvedbe polne ali sorazmerne konsolidacije.

    3.   Za namene ocene iz odstavka 2 institucija pristojnemu organu na zahtevo zagotovi vse potrebne informacije, zlasti v zvezi z naslednjimi elementi:

    (a)

    splošno lastniško strukturo zadevne institucije ali finančne institucije, pri čemer se zlasti upošteva, ali so delnice oziroma enakovredne lastniške pravice in glasovalne pravice, vključno s potencialnimi glasovalnimi pravicami iz člena 5(5), porazdeljene med velikim številom delničarjev, lastnikov ali družbenikov oziroma ali je institucija glavni delničar, lastnik ali družbenik institucije ali finančne institucije;

    (b)

    ali institucija deluje kot sponzor, ki upravlja zadevno institucijo ali finančno institucijo oziroma ji svetuje, daje vrednostne papirje institucije ali finančne institucije na trg ali zagotavlja likvidnost in/ali kreditne izboljšave instituciji ali finančni instituciji, oziroma ali je institucija pomemben vlagatelj v dolžniške ali lastniške instrumente institucij ali finančnih institucij, ali pa obstaja druga pogodbena in nepogodbena udeležba, zaradi katere je institucija izpostavljena tveganjem ali donosom, podobnim lastniškemu kapitalu, iz sredstev zadevne institucije ali finančne institucije oziroma v zvezi z njeno uspešnostjo;

    (c)

    ali je institucija dejansko vključena v postopek odločanja zadevne institucije ali finančne institucije, v kolikšni meri institucija vpliva nanjo, oziroma ali se šteje, da obvladuje institucijo ali finančno institucijo v skladu z veljavnim računovodskim okvirom;

    (d)

    ali institucija od zadevne institucije ali finančne institucije prejema kritične operativne storitve, ki jih brez pretiranih stroškov ni mogoče pravočasno nadomestiti;

    (e)

    ali bonitetna ocena zadevne institucije ali finančne institucije temelji na bonitetni oceni institucije;

    (f)

    ali obstajajo posebne značilnosti v zvezi s sestavo baze vlagateljev zadevne institucije ali finančne institucije, s posebnim poudarkom na tem, ali imajo drugi vlagatelji v institucijo ali finančno institucijo tesne poslovne odnose z institucijo, na njihovi sposobnosti kritja izgub ali zmožnosti odtujitve lastnih finančnih instrumentov;

    (g)

    ali imata zadevna institucija ali finančna institucija in institucija skupno bazo strank ali pa vzajemno tržita produkte druga druge;

    (h)

    ali imata institucija in zadevna institucija ali finančna institucija isto blagovno znamko;

    (i)

    ali je institucija zadevni instituciji ali finančni instituciji že zagotovila finančno podporo v primeru finančnih težav.

    4.   Natančneje, pristojni organi lahko zahtevajo sorazmerno konsolidacijo zadevne institucije ali finančne institucije glede na delež kapitala v zadevni družbi, kadar obstaja pogodbeni dogovor med institucijo in enim ali več delničarji, lastniki ali družbeniki zadevne institucije ali finančne institucije, da skupaj zagotovijo finančno podporo instituciji ali finančni instituciji, oziroma obstajajo trdni dokazi, da bi finančno podpirali institucijo ali finančno institucijo v skladu z deležem kapitala, ki ga imajo v njej.

    5.   Natančneje, pristojni organi lahko zahtevajo polno konsolidacijo zadevne institucije ali finančne institucije, kadar je zaradi organizacijskih in finančnih odnosov med institucijo ter zadevno institucijo ali finančno institucijo institucija izpostavljena večini tveganj ali koristi, ki izhajajo iz pomembnih dejavnosti navedene institucije ali finančne institucije.

    Člen 5

    Pogoji, pod katerimi se izvede konsolidacija, kadar institucija izvaja pomemben vpliv na eno ali več institucij ali finančnih institucij, vendar ni udeležena v njihovem kapitalu ali z njimi kako drugače kapitalsko povezana

    1.   Kadar institucija izvaja pomemben vpliv na eno ali več institucij ali finančnih institucij, vendar ni udeležena v navedenih institucijah oziroma z njimi kako drugače kapitalsko povezana, lahko pristojni organi določijo polno konsolidacijo zadevnih institucij ali finančnih institucij na podlagi člena 18(6), točka (a), Uredbe (EU) št. 575/2013 na podlagi ocene tveganj, ki jih te institucije ali finančne institucije predstavljajo za institucijo, ki izvaja pomemben vpliv, pri čemer upoštevajo obseg in učinkovitost morebitnih tehnik za zmanjševanje tveganja ter učinek na bonitetne zahteve navedene institucije na konsolidirani podlagi, ki bi lahko izhajali iz izvedbe polne konsolidacije.

    2.   Za namene ocene iz odstavka 1 institucija pristojnemu organu na zahtevo zagotovi vse potrebne informacije, zlasti v zvezi z elementi iz člena 4(3), točke (a) do (i).

    3.   Natančneje, pristojni organi lahko zahtevajo polno konsolidacijo institucij ali finančnih institucij iz odstavka 1, kadar je zaradi organizacijskih in finančnih odnosov med institucijo, ki izvaja pomemben vpliv, ter zadevnimi institucijami ali finančnimi institucijami institucija izpostavljena večini tveganj ali koristi, ki izhajajo iz pomembnih dejavnosti navedenih institucij ali finančnih institucij.

    4.   Za namene tega člena so naslednji elementi kazalniki pomembnega vpliva:

    (a)

    institucija je imenovala ali ima pravico imenovati člana upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa zadevne institucije ali finančne institucije;

    (b)

    institucija je dejansko vključena v postopek odločanja zadevne institucije ali finančne institucije, tudi v odločanje o dividendah in drugih razdelitvah;

    (c)

    obstoj pomembnih poslov z zadevno institucijo ali finančno institucijo;

    (d)

    institucija je izmenjala vodstveno osebje z zadevno institucijo ali finančno institucijo;

    (e)

    institucija zadevni instituciji ali finančni instituciji zagotavlja bistvene tehnične informacije ali kritične storitve;

    (f)

    institucija ima dodatne pravice v zadevni instituciji ali finančni instituciji na podlagi pogodbe, družbene pogodbe ali statuta, ki bi lahko vplivale na upravljanje ali postopek odločanja navedene institucije ali finančne institucije.

    5.   Pri oceni pomembnega vpliva se upošteva tudi obstoj nakupnih bonov za delnice, nakupnih opcij na delnice, dolžniških instrumentov, ki jih je mogoče zamenjati za navadne delnice, ali drugih podobnih instrumentov, ki jih je trenutno mogoče uveljaviti ali zamenjati in ki lahko, če se jih uveljavi ali zamenja, instituciji dajo glasovalno moč ali zmanjšajo glasovalno moč druge strani v zvezi s finančno in poslovno politiko zadevne institucije ali finančne institucije.

    Člen 6

    Pogoji, pod katerimi se izvede konsolidacija, kadar se dve ali več institucij ali finančnih institucij upravlja na enotni podlagi, razen če je to določeno v pogodbi, družbeni pogodbi ali statutu

    1.   Pristojni organ za namene člena 18(6), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013 določi konsolidacijo dveh ali več institucij ali finančnih institucij, ki se upravljajo na enotni podlagi, razen če je to določeno v pogodbi, družbeni pogodbi ali statutu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

    (a)

    pristojni organ je izvedel oceno, da bi preveril, ali so finančne in poslovne politike institucij ali finančnih institucij dejansko usklajene; ter

    (b)

    zadevne institucije ali finančne institucije niso povezane v smislu člena 22(1) in (2) ter člena 22(7), točka (b) Direktive 2013/34/EU.

    2.   Za namene odstavka 1, točka (a), lahko pristojni organi kot kazalnik obstoja položaja iz navedene točke upoštevajo zlasti naslednje elemente:

    (a)

    zadevne institucije ali finančne institucije neposredno ali posredno obvladuje ista fizična oseba oziroma osebe ali isti subjekt oziroma subjekti;

    (b)

    večina članov upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa institucij ali finančnih institucij so osebe, ki jih imenuje ista fizična oseba oziroma osebe ali isti subjekt oziroma subjekti, tudi če ti člani niso iste osebe.

    3.   V primerih iz tega člena pristojni organi dovolijo ali zahtevajo uporabo metode konsolidacije iz člena 22(8) in (9) Direktive 2013/34/EU.

    4.   Člen 2(1), (2) in (3) te uredbe se uporablja za namene določanja subjekta, pristojnega za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz dela 1, naslov II, poglavje 2, oddelek 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 na podlagi položaja konsolidacije vseh institucij in finančnih institucij iz odstavka 1 tega člena.

    Člen 7

    Pogoji, pod katerimi se izvede konsolidacija, kadar podrejena družba ali družba, v kateri je institucija udeležena, ni institucija, finančna institucija ali družba za pomožne storitve

    1.   Pristojni organ lahko zahteva polno ali sorazmerno konsolidacijo podrejene družbe ali družbe, v kateri je institucija udeležena, kadar ta podrejena družba ali družba ni institucija, finančna institucija ali družba za pomožne storitve v skladu s členom 18(8) Uredbe (EU) št. 575/2013, pod pogojem, da izvede oceno, s katero preveri, ali je izpolnjen pogoj iz člena 18(8), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013. V ta namen se uporablja člen 4(2) in (3) te uredbe.

    2.   Natančneje, pristojni organi lahko zahtevajo polno konsolidacijo podrejene družbe ali družbe iz odstavka 1, kadar je zaradi organizacijskih in finančnih odnosov med institucijo ter zadevno podrejeno družbo ali družbo institucija izpostavljena večini tveganj ali koristi, ki izhajajo iz pomembnih dejavnosti navedene podrejene družbe ali družbe.

    3.   Natančneje, pristojni organi lahko zahtevajo sorazmerno konsolidacijo družbe iz odstavka 1 glede na delež kapitala v zadevni družbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

    (a)

    družbo skupno obvladujejo institucija in ena ali več družb, ki niso vključene v konsolidacijo v skladu s pravno izvršljivim pogodbenim dogovorom, sklenjenim med njimi, ali v skladu z določbami družbene pogodbe ali statuta družbe, za odločitve o pomembnih dejavnostih družbe pa je potrebno soglasje vseh udeleženih družb;

    (b)

    obstaja pogodbeni dogovor med institucijo in enim ali več delničarji, lastniki ali družbeniki družbe, da skupaj zagotavljajo finančno podporo navedeni družbi, oziroma obstajajo trdni dokazi, da bi finančno podpirali družbo v skladu z deležem kapitala, ki ga imajo v njej.

    Člen 8

    Pogoji za vključitev instrumentov v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v obseg bonitetne konsolidacije, v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital in dodatni kapital

    1.   Kadar se v skladu s členom 18(3) ali členom 18(6), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013 uporablja metoda konsolidacije iz člena 22(8) in (9) Direktive 2013/34/EU, lahko institucija vključi postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala ter instrumente dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala ter povezane vplačane presežke kapitala družb, vključenih v obseg bonitetne konsolidacije, ki so v lasti oseb, ki niso navedene družbe, v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital in dodatni kapital, pod pogojem, da so navedene postavke kapitala na voljo za kritje izgub vseh družb, vključenih v konsolidacijo.

    Kadar postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala ter instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala ter povezani vplačani presežki kapitala iz prvega pododstavka niso na voljo za kritje izgub vseh družb, vključenih v obseg bonitetne konsolidacije, institucija določi znesek postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala ter instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala ter povezanih vplačanih presežkov kapitala, ki se vključijo v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital in dodatni kapital v skladu s členi 81 do 88 Uredbe (EU) št. 575/2013.

    2.   Za namene odstavka 1 se postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala ter instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala ter povezani vplačani presežki kapitala iz odstavka 1, prvi pododstavek, ki so v lasti osebe oziroma oseb ali subjekta oziroma subjektov, ki družbe upravljajo na enotni osnovi v skladu s členom 18(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali izvajajo upravljanje družb na enotni podlagi v skladu s členom 18(6), točka (b), navedene uredbe, štejejo za razpoložljive za kritje izgub vseh družb, vključenih v obseg bonitetne konsolidacije.

    3.   Kadar se v skladu s členom 18(5), členom 18(6), točka (a), ali členom 18(8) Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva polna konsolidacija, institucija določi znesek postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala ter instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala ter povezanih vplačanih presežkov kapitala družb, vključenih v obseg bonitetne konsolidacije, ki so v lasti oseb, ki niso navedene družbe, ki se vključijo v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital in dodatni kapital v skladu s členi 81 do 88 Uredbe (EU) št. 575/2013. Za ta namen se družbe, za katere se zahteva polna konsolidacija, štejejo za podrejene družbe.

    4.   Kadar se v skladu s členom 18(4), (5) ali (8) Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva sorazmerna konsolidacija, institucije določijo znesek instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki jih izdajo družbe, ki so sorazmerno vključene v obseg bonitetne konsolidacije, ki so v lasti oseb, ki niso navedene družbe, in povezanih vplačanih presežkov kapitala, ki se vključijo v konsolidirani dodatni temeljni kapital in dodatni kapital v skladu s členi 82, 83 in 85 do 88 Uredbe (EU) št. 575/2013.

    5.   Za namene odstavka 4 velja naslednje:

    (a)

    družbe, za katere se zahteva sorazmerna konsolidacija, se štejejo za podrejene družbe;

    (b)

    sklicevanja na polno vključitev v konsolidacijo v skladu z delom 1, naslov II, poglavje 2, Uredbe (EU) št. 575/2013 se štejejo kot sklicevanja na sorazmerno vključitev v konsolidacijo v skladu s členom 18(4), (5) ali (8) navedene uredbe; ter

    (c)

    zneski iz členov 82, 83 in 85 do 88 Uredbe (EU) št. 575/2013 se določijo ob upoštevanju deleža kapitala, ki ga ima institucija v navedenih družbah.

    Člen 9

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 3. decembra 2021

    Za Komisijo

    predsednica

    Ursula VON DER LEYEN


    (1)  UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

    (2)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

    (3)  Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

    (4)  Smernice Baselskega odbora za bančni nadzor o opredelitvi in obvladovanju tveganja posredovanja, Basel, oktober 2017.

    (5)  Smernice EBA glede omejitev izpostavljenosti do subjektov, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci zunaj reguliranega okvira v skladu s členom 395(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, 3. junija 2016, EBA/GL/2015/20.

    (6)  Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).

    (7)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

    (8)  Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) (UL L 360, 29.12.2012, str. 1).

    (9)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).


    Top