(1)

Svet je oktobra 2005 z Uredbo (ES) št. 1631/2005 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz triklorizocianurne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) in Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA). Protidampinške dajatve na uvoz iz LRK so znašale od 7,3 % do 40,5 % za posamezne družbe, medtem ko je bila dajatev na ravni države določena pri 42,6 %.

(2)

Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 855/2010 (3) znižal stopnjo protidampinške dajatve s 14,1 % na 3,2 % za enega proizvajalca izvoznika.

(3)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa je Svet z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1389/2011 (4) za uvoz triklorizocianurne kisline s poreklom iz LRK uvedel dokončne protidampinške ukrepe, in sicer individualne dajatve v razponu od 3,2 % do 40,5 % s stopnjo preostale dajatve v višini 42,6 %.

(4)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 569/2014 (5) uvedla stopnjo protidampinške dajatve v višini 32,8 % za novega proizvajalca izvoznika. Za drugega proizvajalca izvoznika je Komisija z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/392 (6) zaključila preiskavo.

(5)

Po drugem pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija za uvoz triklorizocianurne kisline s poreklom iz LRK z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2230 (7) uvedla dokončne protidampinške ukrepe, in sicer individualne dajatve v razponu od 3,2 % do 40,5 % s stopnjo preostale dajatve v višini 42,6 %.

(6)

Komisija je prejela tri zahtevke za pregled v zvezi z „novim izvoznikom“ na podlagi člena 11(4) osnovne uredbe. Zahtevke so vložile družba Hebei Xingfei Chemical Co., Ltd (Hebei Xingfei) 13. julija 2020, družba Inner Mongolia Likang Bio-Tech Co., Ltd (Mongolia Likang) 29. julija 2019 (posodobljeno 12. februarja 2021) ter družba Shandong Lantian Disinfection Technology Co., Ltd (Shandong Lantian) 13. aprila 2021 (v nadaljnjem besedilu: vložniki), pri čemer za njihov izvoz v Unijo velja dokončna protidampinška dajatev v višini 42,6 %.

(7)

Vložniki so trdili, da triklorizocianurne kisline v obdobju prvotne preiskave, tj. od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004, niso izvažali v Unijo.

(8)

Vložniki so trdili tudi, da niso bili povezani z nobenim proizvajalcem izvoznikom triklorizocianurne kisline, za katerega se uporabljajo veljavni ukrepi. Poleg tega so trdili, da so triklorizocianurno kislino izvažali v Unijo po koncu obdobja prvotne preiskave.

(9)

Po proučitvi razpoložljivih dokazov je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek pregledov v zvezi z „novim izvoznikom“ v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe. Potem ko so proizvajalci Unije dobili možnost za pripombe, je Komisija z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1209 (8) začela tri preglede Izvedbene uredbe (EU) 2017/2230 v zvezi z vložniki.

(10)

Izdelek, ki se pregleduje, so triklorizocianurna kislina in njeni pripravki, pod mednarodnim nezaščitenim imenom (INN) znani tudi kot „symclosene“, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 2933 69 80 in ex 3808 94 20 (oznaki TARIC 2933698070 in 3808942020), s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek ali triklorizocianurna kislina).

(11)

Triklorizocianurna kislina je kemični izdelek, ki se uporablja kot širokospektralno organsko klorovo razkužilo in belilo, zlasti za razkuževanje vode v plavalnih bazenih in zdraviliščih. Uporablja se tudi za čiščenje vode v greznicah ali hladilnih stolpih in čiščenje kuhinjskih naprav. Prodaja se v obliki prahu, granul, tablet ali lističev. Vse oblike triklorizocianurne kisline in njenih pripravkov imajo enake osnovne značilnosti (razkužilo), zato se štejejo za en izdelek.

(12)

Komisija je o začetku pregledov uradno obvestila vložnike, industrijo Unije in predstavnike države izvoznice. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zaprositi za zaslišanje.

(13)

Komisija je poslala vprašalnike trem vložnikom. Vprašalniki so bili na dan začetka na voljo tudi na spletu.

(14)

Zaradi izbruha COVID-19 in ukrepov omejitve gibanja, sprejetih v različnih državah članicah in različnih tretjih državah, Komisija ni mogla izvesti preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe. Namesto tega je na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitve, v skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (9). Komisija je izvedla navzkrižna preverjanja na daljavo s tremi vložniki in družbo v primerljivi državi, in sicer so bili to:

(15)

Preiskava je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do 30. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom).

(16)

Komisija je 25. februarja 2022 zainteresiranim stranem razkrila, da namerava zaključiti preiskave v zvezi s pregledom, ne da bi določila individualne stopnje dampinga za vložnike. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe.

(17)

Po razkritju so vložniki trdili, da je bila njihova pravica do obrambe kršena zaradi neustreznega razkritja. Natančneje, trdili so, da Komisija ni razkrila informacij v zvezi z normalno vrednostjo, kar bi jim omogočilo, da predložijo dodatne pripombe k odločitvi Komisije.

(18)

Komisija je opozorila, da bi morala v skladu s členom 20(2) osnovne uredbe razkriti bistvena dejstva in premisleke, na osnovi katerih namerava sprejeti odločitev. Glede na ugotovitve preiskav informacije o normalni vrednosti niso bile element, na katerega je Komisija oprla svoje ugotovitve. Zato razkritje takih informacij ni bil nujen predpogoj, ki bi vložnikom omogočal uveljavljanje njihovih procesnih pravic. Trditve so bile zato zavrnjene.

(19)

Po razkritju so vložniki zahtevali zaslišanje pred službami Komisije, ki jim je bilo odobreno. Poleg tega so zaprosili za zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje, ki je potekalo 11. marca 2022. Pooblaščenec za zaslišanje je ugotovil, da so bile procesne pravice vložnikov v celoti spoštovane.

(20)

V skladu s členom 11(4) osnovne uredbe mora novi proizvajalec izvoznik izpolnjevati naslednja merila:

(21)

S preiskavo je bilo potrjeno, da trije vložniki v obdobju prvotne preiskave niso izvažali zadevnega izdelka in da so ga v Unijo začeli izvažati po navedenem obdobju.

(22)

Preiskava je tudi potrdila, da vložniki niso bili povezani z nobenim od kitajskih proizvajalcev izvoznikov, za katerega veljajo protidampinški ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom.

(23)

Komisija je v zvezi z merilom, da so vložniki začeli izvažati v Unijo po obdobju prvotne preiskave, in ob upoštevanju, da je imel vsak vložnik v obdobju preiskave v zvezi s pregledom le en sam izvozni posel z omejenim obsegom, proučila, ali bi se lahko ta izvozna transakcija štela za zadostno v smislu natančnega odraza sedanjega in prihodnjega ravnanja vložnikov pri izvozu. Natančneje, Komisija je za vsakega vložnika nadalje analizirala: delež izvožene količine glede na celotni izvoz in proizvodnjo; prodajne cene za EU glede na njegove izvozne cene za tretje države in prodajne cene za EU v primerjavi s povprečnimi cenami drugih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvažali znatne količine v EU.

(24)

V zvezi z družbo Hebei Xingfei je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je bila v obdobju preiskave evidentirana samo ena prodajna transakcija v EU, in sicer je količina v tej transakciji znašala devet ton. Ta transakcija je v istem obdobju predstavljala 0,09 % celotnega proizvodnega obsega družbe in 0,63 % njenega celotnega obsega izvoza.

(25)

Kar zadeva cene, je preiskava pokazala, da je bila za razrede triklorizocianurne kisline, izvožene v EU, izvozna cena pri edini transakciji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za 115 % do 140 % višja od povprečne izvozne cene družbe Hebei Xingfei za države, ki niso članice EU.

(26)

Komisija je primerjala tudi izvozne cene za EU med družbo Hebei Xingfei in drugimi kitajskimi proizvajalci izvozniki, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dobavljali na specifičen trg EU (10). Ugotovljeno je bilo, da je bila cena transakcije družbe Hebei Xingfei na ravni CIF za 53 % višja od povprečne cene za drug kitajski izvoz. Po pribitku veljavne protidampinške dajatve je bila cena transakcije družbe Hebei Xingfei višja za 105 %.

(27)

Iz navedenih razlogov se edina izvozna prodajna transakcija družbe Hebei Xingfei v EU med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ni štela za dovolj reprezentativno v smislu natančnega odraza sedanjega in prihodnjega ravnanja družbe Hebei Xingfei pri izvozu.

(28)

V zvezi z družbo Shandong Lantian je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je bila v obdobju preiskave evidentirana samo ena prodajna transakcija v EU, in sicer je količina v tej transakciji znašala 29 ton. Ta transakcija je v istem obdobju predstavljala 0,07 % celotnega proizvodnega obsega družbe in 0,02 % njenega celotnega obsega izvoza.

(29)

Kar zadeva cene, je preiskava pokazala, da je bila za razrede triklorizocianurne kisline, izvožene v EU, izvozna cena pri edini transakciji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za 60 % do 86 % višja od povprečne izvozne cene družbe Shandong Lantian za države, ki niso članice EU.

(30)

Komisija je primerjala tudi izvozne cene za EU med družbo Shandong Lantian in drugimi kitajskimi proizvajalci izvozniki, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dobavljali na specifičen trg EU. Ugotovljeno je bilo, da je bila cena transakcije družbe Shandong Lantian na ravni CIF za 43 % višja od povprečne cene za drug kitajski izvoz. Po pribitku veljavnih protidampinških dajatev je bila cena transakcije družbe Shandong Lantian višja za 87 %.

(31)

Iz navedenih razlogov se edina izvozna prodajna transakcija družbe Shandong Lantian v EU med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ni štela za dovolj reprezentativno v smislu natančnega odraza sedanjega in prihodnjega ravnanja družbe Shandong Lantian pri izvozu.

(32)

V zvezi z družbo Mongolia Likang je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je bila v obdobju preiskave evidentirana samo ena prodajna transakcija v EU, in sicer je količina v tej transakciji znašala devet ton. Ta transakcija je v istem obdobju predstavljala 0,10 % celotnega proizvodnega obsega družbe in 0,71 % njenega celotnega obsega izvoza.

(33)

Kar zadeva cene, je preiskava pokazala, da je bila za razrede triklorizocianurne kisline, izvožene v EU, izvozna cena pri edini transakciji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom približno za 50 % višja od povprečne izvozne cene družbe Mongolia Likang za države, ki niso članice EU.

(34)

Komisija je primerjala tudi izvozne cene za EU med družbo Mongolia Likang in drugimi kitajskimi proizvajalci izvozniki, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dobavljali na specifičen trg EU. Ugotovila je, da je bila cena transakcije družbe Mongolia Likang na ravni CIF za 11 % višja od povprečne cene za drug kitajski izvoz. Po pribitku veljavnih protidampinških dajatev je bila cena transakcije družbe Mongolia Likang višja za 48 %.

(35)

Iz navedenih razlogov se edina izvozna prodajna transakcija družbe Mongolia Likang v EU med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ni štela za dovolj reprezentativno v smislu natančnega odraza sedanjega in prihodnjega ravnanja družbe Shandong Lantian pri izvozu.

(36)

Vložniki so med preiskavo v odgovor na poizvedbe Komisije o tem, zakaj so se cene med izvoznimi trgi razlikovale, opozorili na razlike v embalaži, kakovosti in višji ceni, ki so jo lahko dosegli na trgu Unije. Vendar je bilo pri primerjavi z drugimi izvoznimi namembnimi kraji razlike v embalaži in kakovosti mogoče pripisati dodeljeni kontrolni številki izdelka. Poleg tega so primerjave z izvozom drugih kitajskih proizvajalcev v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pokazale, da trg Unije ni pritegnil izdelkov po višjih cenah, ki bi lahko pojasnili ugotovljeno razliko v ceni.

(37)

Po razkritju so vložniki trdili, da ugotovitve Komisije niso imele pravne podlage, saj so temeljile na oceni reprezentativnosti transakcij, ki ni določena v členu 11(4) osnovne uredbe. Poleg tega so vložniki trdili, da ocena Komisije glede reprezentativnosti transakcij ni v skladu s sodno prakso STO. Sklicevali so se na zadevo DS295 Mehika – protidampinški ukrepi za riž, v kateri je bilo ugotovljeno, da uvedba dodatne zahteve za začetek pregleda, tj. reprezentativnega obsega, ni v skladu s členom 9.5 protidampinškega sporazuma STO. Enako trditev je predložil uvoznik Unije.

(38)

Komisija je menila, da ugotovitve pritožbenega organa STO v zadevi DS295 niso bile strogo relevantne za obravnavano zadevo. Navedena ugotovitev se je nanašala na drugačne okoliščine, zlasti na to, ali je bila pravna določba mehiškega domačega prava, ki možnost začetka pregleda v zvezi z novim izvoznikom pogojuje z zahtevo po obstoju minimalnega reprezentativnega obsega, skladna s protidampinškim sporazumom. V obravnavani zadevi Komisija ni uporabila nobenega takega merila za odločitev o začetku sedanjih pregledov v zvezi z izvozniki.

(39)

Poleg tega je Komisija v zvezi s preiskovalno fazo opozorila, da njena odločitev o zaključku pregledov ni temeljila na pomanjkanju reprezentativnega obsega, ampak na oceni, ali je izvozna cena vložnikov glede na majhen obseg ene same prodajne transakcije vsakega od vložnikov zadostovala v smislu natančnega odraza sedanjega in prihodnjega ravnanja izvoznikov pri izvozu. Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, je vsak od izvoznikov v celotnem obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvedel samo eno izvozno transakcijo, zaradi česar je Komisija izvedla poglobljeno analizo ustreznosti cene te ene izvozne transakcije. Tako je ukrepala, ker je v nasprotju s prvotno preiskavo v skladu s členom 5 osnovne uredbe v okviru preiskave v zvezi s pregledom in zlasti v okviru pregleda v zvezi z novim izvoznikom namreč izvoznik tisti, ki zahteva, da se pregled začne na podlagi transakcij, ki se običajno uporabijo kot podlaga za izračun stopnje dampinga, s čimer je seznanjen. Poleg tega Komisija opozarja, da mora zagotoviti učinkovitost veljavnih dajatev, da ne bi ovirala cilja osnovne uredbe, ki je zagotoviti razbremenitev industriji Unije z izravnavo škodljivih učinkov uvoza, za katerega je bilo v obdobju prvotne preiskave ugotovljeno, da je bil dampinški. Na podlagi tega prisotnost ene same transakcije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v okviru preiskave v zvezi s pregledom zahteva dodatna zagotovila, da taka izvozna cena zadostuje za razumno natančno ugotovitev dampinga, s čimer bi se preprečilo tveganje oslabitve obstoječih dajatev. Zato se je Komisija odločila, da bo pregledala in proučila vse relevantne dokaze, ki jih je prejela od vložnikov, vključno s cenami za druge izvozne trge in pojasnili o očitnem odstopanju teh posameznih transakcij od cen na trgu EU. Na podlagi te proučitve je iz navedenih razlogov menila, da izvozne cene pri posameznih transakcijah vsakega od treh izvoznikov niso bile primerne za razumno natančno ugotovitev dampinga. Zato je na podlagi vseh dokazov, zbranih med preiskavo, in za zagotovitev učinkovitosti veljavnih dajatev določila, da je bila v obravnavani zadevi uporaba preostale dajatve za vložnike primerna. Trditve so bile zato zavrnjene.

(40)

Po razkritju se vložniki prav tako niso strinjali s stališčem Komisije, da je bilo razlike v kakovosti mogoče pripisati tako imenovanim kontrolnim številkam izdelka, ki so bile uporabljene v vprašalnikih, zato so trdili, da primerjave cen med izvoznimi cenami vložnikov in cenami drugih kitajskih izvoznikov niso bile relevantne.

(41)

Komisija je opozorila, da so bile kontrolne številke izdelka, uporabljene v zadevi, enake tistim, ki so bile uporabljene v prvotni preiskavi in vseh nadaljnjih preiskavah v zvezi s tem izdelkom. Komisija je ugotovila, da so različne vrste izdelka, ki so na podlagi različnih tehničnih značilnosti zajete v opredelitvi zadevnega izdelka, uvrščene pod različne kontrolne številke izdelkov. Ta razvrstitev omogoča primerjavo podobnega s podobnim, saj se izdelki primerjajo glede na njihove podobne prepoznavne značilnosti. Vložniki niso utemeljili, da so bile domnevne razlike v kakovosti upoštevane pri določanju cen, kar je vplivalo na primerljivost cen. Trditve so bile zato zavrnjene.

(42)

Po razkritju so vložniki trdili, da primerjava njihovih izvoznih cen za EU s povprečno ceno drugih kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni privedla do smiselnih zaključkov, saj (1) so te cene rezultat kombinacije izvoznih strategij, (2) za izvoznike veljajo različne dajatve, ki lahko vplivajo na cene, in (3) obravnavano obdobje je predolgo, nihanja cen pa bi lahko izkrivljala oceno. Poleg tega so vložniki predložili sklop podatkov Eurostata o uvozu, glede na katere naj bi bile povprečne uvozne cene zadevnega izdelka višje od cen vložnikov, kar naj bi potrdilo obstoj višjih cen v EU.

(43)

Vendar je analiza uvoznih cen v Uniji Komisiji omogočila, da je določila referenčno raven cen, po kateri se je zadevni izdelek tržil v Uniji. Tako je bilo mogoče tudi oceniti, ali so se izvozne cene vložnikov v Uniji odzvale na tržne razmere v Uniji. Analiza podatkov o uvozu na ravni TARIC je pokazala, da se je večina cen drugih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvažali in so morda imeli različne izvozne strategije, kljub temu približala specifičnemu in omejenemu razponu cen na ravni CIF, ki se je po dodani dajatvi celo zožil. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 26, 30 in 34, so cene vložnikov znatno odstopale od tako določene referenčne ravni cen, ki so se štele za komercialne cene na trgu v Uniji. Tega odstopanja ni bilo mogoče razumno pojasniti. Poleg tega je rezultat analize po primerjavi cen v mesecu, v katerem je bila transakcija izvedena, ostal nespremenjen (11).

(44)

V zvezi s podatki Eurostata o uvozu, ki so jih predložili vložniki, je Komisija ugotovila, da so bili ti statistični podatki na ravni osemmestnih oznak KN in so se zato nanašali na širšo skupino izdelkov. V tej širši skupini je zadevni izdelek predstavljal manj kot 30 % v smislu obsega in manj kot 25 % v smislu vrednosti. Ocena Komisije pa je temeljila na podatkih na ravni desetmestnih oznak TARIC, ki so se nanašali izključno na zadevni izdelek in so bili zato natančnejši vir informacij. Trditve so bile zato zavrnjene.

(45)

Glede na navedeno je Komisija menila, da transakcije, ki so jih predložili vložniki, niso bile dovolj reprezentativna podlaga in niso dovolj natančno odražale njihovega sedanjega in prihodnjega ravnanja pri izvoznih cenah, ki bi lahko bilo podlaga za določitev individualnih stopenj dampinga. Na podlagi tega bi bilo treba preiskave v zvezi s pregledom zaključiti.

(46)

Glede na navedene ugotovitve je Komisija sklenila, da bi bilo treba zaključiti preglede v zvezi z uvozom triklorizocianurne kisline, ki jo proizvajajo vložniki in ima poreklo iz LRK. Dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“ v skladu s členom 1(2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/2230, bi se morala uporabljati tudi za izdelke, ki jih proizvajajo vložniki. Zato bi bilo treba prenehati z registracijo uvoza vložnikov ter na ta uvoz od datuma začetka teh pregledov obračunati dajatev, ki se na ravni države uporablja za vse druge družbe (42,6 %) in je bila uvedena z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/2230. To ne posega v pravico uvoznikov, da zaprosijo za vračilo v skladu s členom 11(8) osnovne uredbe.

(47)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –