(1)

Komisija je junija 2020 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/776 (2) uvedla dokončno izravnalno dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK in Egipta (v nadaljnjem besedilu: prvotna protisubvencijska preiskava). Protisubvencijski ukrepi so bili sprejeti v obliki dajatve ad valorem v višini od 17 % do 30,7 % za uvoz s poreklom iz LRK in v obliki dajatve ad valorem v višini 10,9 % za uvoz s poreklom iz Egipta.

(2)

Komisija je prejela zahtevek v skladu s členom 23(4) in členom 24(5) osnovne uredbe, naj preišče morebitno izogibanje izravnalnim ukrepom, uvedenim na uvoz tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta, ter uvede registracijo takega uvoza.

(3)

Zahtevek je 19. maja 2021 vložilo združenje proizvajalcev iz EU TECH-FAB Europe e.V (v nadaljnjem besedilu: vložnik).

(4)

Zahtevek je vseboval zadostne dokaze o spremembi vzorca trgovanja, kar zadeva izvoz iz Kitajske, Egipta in Maroka v Unijo, do katere je prišlo po uvedbi ukrepov za tkanine iz steklenih vlaken. Zdelo se je, da je ta sprememba vzorca trgovanja posledica prakse, postopka ali dejavnosti, za katero razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali ni gospodarsko upravičena.

(5)

Poleg tega je zahtevek vseboval zadostne dokaze, da so opisana praksa, postopek ali dejavnost oslabili popravljalne učinke obstoječih izravnalnih ukrepov v smislu količine in cen. Zdelo se je, da so bile na trg EU vnesene znatne količine uvoza izdelka v preiskavi. Poleg tega je bilo dovolj dokazov o tem, da so se tkanine iz steklenih vlaken uvažale po škodljivih cenah.

(6)

Zahtevek je vseboval tudi zadostne dokaze, da izdelek v preiskavi in/ali njegovi deli še vedno prejemajo subvencijo. Izdelek v preiskavi in njegovi deli so se dejansko proizvajali v Maroku ter so jih tja izvažale družbe na Kitajskem in v Egiptu, za katere je bilo ugotovljeno, da prejemajo subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, za proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi, za katerega veljajo obstoječi ukrepi.

(7)

Zadevni izdelek so tkane in/ali šivane tkanine iz rovinga in/ali preje iz brezkončnih steklenih vlaken, z drugimi elementi ali brez njih, razen izdelkov, ki so impregnirani ali predhodno impregnirani, in razen tkanin z odprto mrežno strukturo z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2, na dan začetka veljavnosti Izvedbene uredbe (EU) 2020/776 uvrščene pod oznake KN ex 7019 39 00, ex 7019 40 00, ex 7019 59 00 in ex 7019 90 00 (oznake TARIC 7019390080, 7019400080, 7019590080 in 7019900080) ter s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). Za ta izdelek se uporabljajo trenutno veljavni ukrepi.

(8)

Izdelek v preiskavi je enak izdelku, opredeljenemu v predhodni uvodni izjavi, ki je trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7019 61 00, ex 7019 62 00, ex 7019 63 00, ex 7019 64 00, ex 7019 65 00, ex 7019 66 00, ex 7019 69 10, ex 7019 69 90, ex 7019 72 00, ex 7019 73 00, ex 7019 80 10, ex 7019 80 90 in ex 7019 90 00, vendar je poslan iz Maroka, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Maroka ali ne (oznake TARIC 7019 61 00 81, 7019 62 00 81, 7019 63 00 81, 7019 64 00 81, 7019 65 00 81, 7019 66 00 81, 7019 69 10 81, 7019 69 90 81, 7019 72 00 81, 7019 73 00 81, 7019 80 10 81, 7019 80 90 81 in 7019900081) (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi) (3).

(9)

Preiskava je pokazala, da imajo tkanine iz steklenih vlaken, izvožene iz Kitajske in Egipta v Unijo, ter tkanine iz steklenih vlaken, poslane iz Maroka, ne glede na to, ali gre za izdelke s poreklom iz Maroka ali ne, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti, zato se jih šteje za podobne izdelke v smislu člena 2, točka (c), osnovne uredbe.

(10)

Komisija je po tem, ko je obvestila države članice, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek preiskave v skladu s členom 23 osnovne uredbe, ter z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/863 z dne 28. maja 2021 (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o začetku preiskave) začela preiskavo glede možnega izogibanja izravnalnim ukrepom. Komisija je na podlagi člena 23(4) in člena 24(5) osnovne uredbe z uredbo o začetku preiskave tudi naročila carinskim organom, naj registrirajo uvoz tkanin iz steklenih vlaken, poslanih iz Maroka, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelki s poreklom iz Maroka ali ne.

(11)

Družba LM Wind Power, proizvajalka lopatic vetrnih turbin s sedežem v Uniji, je trdila, da začetek preiskave glede možnega izogibanja izravnalnim ukrepom ni upravičen, ker ni zadostnih dokazov o dejavnikih, določenih v členu 23(1), (2) in (3) osnovne uredbe.

(12)

Trdila je, da so v skladu z drugim pododstavkom člena 23(3) potrebni zadostni dokazi o praksi, postopku ali dejavnosti, ki pomenijo:

(13)

Družba LM Wind Power je navedla, da zahtevek iz uvodne izjave 2 vsebuje predvsem trditve glede dejavnosti sestavljanja in pretovarjanj, na podlagi katerih je Komisija začela preiskavo. Njen glavni argument je bil, da trditve o tem, da se dejavnosti sestavljanja izvajajo v Maroku, niso pomembne za začetek preiskave glede izogibanja protisubvencijskim ukrepom. Po mnenju tega uporabnika v drugem pododstavku člena 23(3) osnovne uredbe za razliko od četrtega pododstavka člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe (5) kot praksa, postopek ali dejavnost, pri kateri gre za izogibanje, niso navedene dejavnosti sestavljanja. Zato je družba LM Wind Power od Komisije zahtevala, naj nemudoma konča to preiskavo.

(14)

Egiptovski organi so trdili, da je bil Egipt neupravičeno vključen v preiskavo, saj tam ni bilo nobene prakse izogibanja. V zvezi s tem so trdili, da se v Egiptu od prvotne protidampinške preiskave izvajajo vsi potrebni postopki za preprečevanje izogibanja. Podobno kot družba LM Wind Power so trdili tudi, da ni dokazov o izogibanju v obliki:

(15)

Maroški organi so Komisijo zaprosili, naj sklene, da se podjetje PGTEX Morocco SARL ni izogibalo ukrepom, ki jih je uvedla Unija, in zaključi tekočo preiskavo. Trdili so, da je ustanovitev družbe PGTEX Morocco SARL v Maroku rezultat pristnega in dolgoročnega partnerstva med skupino PGTEX Group (6) in Marokom. Navedli so tudi, da je proizvodni proces družbe PGTEX Morocco SARL vključeval znatne naložbe in obsežne dejavnosti ter prispeval k maroškemu gospodarstvu. Zato se zdi, da kljub ugotovljeni spremembi vzorca trgovanja to ni posledica prakse izogibanja. Maroški organi so prav tako trdili, da njihovi uradni statistični podatki nasprotujejo trditvi vložnika iz njegovega zahtevka, da se je družba PGTEX Morocco SARL izognila veljavnim ukrepom s pretovarjanjem.

(16)

Glede zgornjih trditev v zvezi z začetkom preiskave je Komisija opozorila, da je bila preiskava začeta na podlagi dokazov, predloženih v zahtevku. Čeprav med preiskavo ni bilo mogoče ugotoviti pretovarjanja brez dejavnosti sestavljanja, so bili ugotovljeni dokazi o dejavnostih sestavljanja ali končne izdelave. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da se v drugem pododstavku člena 23(3) osnovne uredbe izrecno uporablja besedna zveza „med drugim“, s čimer so zajete prakse izogibanja, kot so dejavnosti sestavljanja, ki v členu niso izrecno navedene. V zahtevku so bili predloženi zadostni dokazi (7) o obstoju dejavnosti sestavljanja in o tem, da so se te dejavnosti izvajale z rovingi iz steklenih vlaken iz LRK in Egipta (8).

(17)

V zahtevku so bili predloženi tudi zadostni dokazi glede nezadostne gospodarske upravičenosti, razen dajatev, na primer letno poročilo družbe PGTEX China za leto 2019. V skladu s tem poročilom je bil glavni namen ustanovitve družbe PGTEX Morocco SARL aktiven odziv na protidampinško preiskavo EU proti Kitajski, nadaljnja optimizacija in prilagoditev njene strategije internacionalizacije, utrditev in povečanje tržnega deleža izdelkov v Evropi in Združenih državah Amerike, zadovoljitev povpraševanja strank in zaščita ponudbe za stranke ter da se je družba PGTEX odločila, da bo v Maroku zgradila hčerinsko družbo v stoodstotni lasti, da bi zaobšla protidampinške preiskave EU, pristopala k strankam, zadovoljevala povpraševanje na trgu in se prilagodila trajnostnemu razvoju (9). Izrecno navedena ločena protidampinška preiskava je potekala vzporedno s protisubvencijsko preiskavo, na podlagi katere so bile uvedene izravnalne dajatve. Ta izjava zato kaže na namero izogibanja dajatvam, uvedenim na podlagi preiskave Komisije.

(18)

Komisija je zato zavrnila trditve družbe LM Wind Power ter maroških in egiptovskih organov, da zahtevek ne vsebuje zadostnih dokazov, ki bi upravičevali začetek preiskave.

(19)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Pred letom 2019 ni bilo znatnega izvoza tkanin iz steklenih vlaken iz Maroka v Unijo. Za OP so bili zbrani podatki med drugim tudi za preiskavo domnevne spremembe vzorca trgovanja po uvedbi ukrepov za zadevni izdelek ter obstoja prakse, postopka ali dejavnosti, za katero ni zadostnega vzroka ali ni gospodarsko upravičena, razen uvedbe dajatve. Podrobnejši podatki so bili zbrani za obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje poročanja ali OP), da bi se proučilo, ali je uvoz oslabil popravljalni učinek veljavnih ukrepov v smislu cen in/ali količin ter ali je obstajalo subvencioniranje.

(20)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila kitajske, egiptovske in maroške organe, proizvajalce izvoznike v navedenih državah, industrijo Unije in predsednika pridružitvenega sveta EU-Maroko.

(21)

Poleg tega je misijo Maroka v Evropski uniji pozvala, naj ji posreduje imena in naslove proizvajalcev izvoznikov in/ali reprezentativnih združenj, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, poleg družbe PGTEX Morocco SARL, edine proizvajalke izdelka v preiskavi glede na zahtevek. Maroški organi so v odgovoru navedli še tri družbe. Dve od teh družb se nista javili, tretja pa je navedla, da tkanin iz steklenih vlaken ni izvažala v Unijo.

(22)

Obrazci zahtevkov za izvzetje za proizvajalce/izvoznike v Maroku, vprašalniki za proizvajalce/izvoznike na Kitajskem in v Egiptu ter za uvoznike v Uniji so bili na voljo na spletišču GD za trgovino.

(23)

Obrazec zahtevka za izvzetje je predložila samo družba PGTEX Morocco SARL, ki je tudi zahtevala zaslišanje, ki je potekalo 21. junija 2021. Kot je navedeno v uvodni izjavi 45, je poleg tega skupina PGTEX Group zahtevala zaslišanje pred Komisijo, ki je potekalo 10. januarja 2022, in zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, ki je potekalo 12. januarja 2022.

(24)

Zainteresirane strani so imele možnost, da v roku iz uredbe o začetku preiskave izrazijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje. Vse strani so bile obveščene, da se lahko v primeru nepredložitve vseh relevantnih informacij ali v primeru predložitve nepopolnih, napačnih ali zavajajočih informacij uporabi člen 28 osnovne uredbe in sprejmejo ugotovitve na podlagi razpoložljivih dejstev.

(25)

Komisija je 20. decembra 2021 (dan razkritja) prejela pripombe maroških organov (z dne 16. decembra 2021), ki pa so prišle prepozno, da bi se lahko upoštevale v fazi razkritja. Po razkritju so maroški organi ponovno poslali pripombe, v katerih so povzeli svoje pripombe z dne 16. decembra 2021. Maroški organi so v bistvu ponovili svojo prošnjo, da se preiskava zaključi, in navedli naslednje argumente.

(26)

Prvič, maroški organi so trdili, da tkanine iz steklenih vlaken proizvaja družba PGTEX Morocco SARL z dejavnostmi, ki jih ni mogoče opredeliti kot dejavnosti končne izdelave ali sestavljanja. Drugič, trdili so, da so to izdelki „s poreklom“ iz Maroka v smislu člena 29 (10) pridružitvenega sporazuma med EU in Marokom (11) in da so podrobneje opredeljeni v pravilih glede seznama iz Priloge II k Protokolu 4 k pridružitvenemu sporazumu med EU in Marokom. Poleg tega se v skladu s členom 9 pridružitvenega sporazuma med EU in Marokom proizvodi s poreklom iz Maroka uvažajo v Skupnost brez carin in dajatev z enakim učinkom, pridružitveni sporazum med EU in Marokom pa določa le nekatere izjeme. To preferencialno poreklo je potrdila tudi maroška carinska uprava, ki je izdala potrdila o preferencialnem poreklu (EUR.1) za izvoz tkanin iz steklenih vlaken v EU s strani družbe PGTEX v skladu s členom 17 Protokola 4 k pridružitvenemu sporazumu med EU in Marokom.

(27)

Komisija je zavrnila trditev, da predelave uvoženih rovingov iz steklenih vlaken v tkanine iz steklenih vlaken v Maroku ni mogoče šteti za dejavnost sestavljanja ali končne izdelave. Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, se lahko pravni standardi iz člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe smiselno uporabijo pri ocenjevanju protisubvencijskega primera v smislu člena 23(3) osnovne uredbe. V zvezi s tem člen 13(2) osnovne protidampinške uredbe ne zajema le dejavnosti sestavljanja (več) delov v končni izdelek, ampak tudi postopke končne izdelave/preoblikovanja vmesnih izdelkov v zadevni izdelek. To izhaja zlasti iz točke (b) člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe, ki določa, da je „[…] dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov […] tekom aktivnosti sestavljanja ali končne izdelave, večja od ...“. Poleg tega dejstvo, da so maroški carinski organi družbi PGTEX Morocco SARL izdali potrdila EUR.1, ki potrjujejo njihovo preferencialno poreklo v skladu s pridružitvenim sporazumom, ni pomembno, saj je veljavna pravna podlaga za to preiskavo glede izogibanja ukrepom osnovna uredba, zlasti njen člen 23 (12).

(28)

Poleg tega so maroški organi po razkritju ob podpori podjetja PGTEX Morocco SARL trdili, da preiskava glede izogibanja ukrepom ni bila dovoljena v skladu s členom 24 pridružitvenega sporazuma med EU in Marokom, saj ta člen dovoljuje uvedbo protidampinških ukrepov za maroške izdelke le, če so izpolnjeni pogoji iz člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini.

(29)

Komisija je to trditev zavrnila, saj člen 24 pridružitvenega sporazuma med EU in Marokom ne izključuje preiskave glede izogibanja ukrepom, tudi glede na to, da se ta člen nanaša tudi na povezano notranjo zakonodajo. Ko sta Maroko in EU leta 2000 ratificirala pridružitveni sporazum, je veljavna osnovna uredba že vsebovala določbe proti izogibanju.

(30)

Nazadnje so maroški organi in družba PGTEX Morocco SARL trdili, da preiskava Komisije glede izogibanja ukrepom ni dovoljena v skladu s pravili STO, in sicer členom VI GATT in sporazumom o izvajanju člena VI.

(31)

Komisija je trditev zavrnila in se sklicevala na odstavek 18 preambule osnovne uredbe (13), ki določa pristop Komisije v zvezi s tem. Na tej podlagi zakonodaja Unije tako kot zakonodaja številnih drugih članic STO vsebuje določbe za preprečevanje praks izogibanja.

(32)

V skladu s členom 23(3) osnovne uredbe je bila ocena o obstoju izogibanja opravljena z zaporedno analizo naslednjega:

(33)

V drugem pododstavku člena 23(3) osnovne uredbe dejavnosti sestavljanja niso posebej navedene kot praksa, postopek ali dejavnost, pri kateri gre za izogibanje. Vendar je v drugem pododstavku člena 23(3) osnovne uredbe izrecno uporabljena besedna zveza „med drugim“, kar pomeni neizčrpen seznam možnih praks izogibanja. Zato so zajete tudi druge prakse izogibanja, ki v zadevnem členu niso izrecno navedene, kot so na primer dejavnosti sestavljanja. Ker so torej dokazi, ki jih je vložnik predložil v zahtevku, nakazovali na dejavnosti sestavljanja v Maroku, je Komisija analizirala tudi, ali so izpolnjena merila iz člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe, in sicer:

(34)

Po razkritju je skupina PGTEX Group trdila, da ni podlage za smiselno uporabo standarda iz člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe za presojo, ali je prišlo do izogibanja v smislu člena 23(3) osnovne uredbe. Trdila je, da bi zakonodajalec v primeru, da bi nameraval k praksi, postopku ali dejavnosti iz člena 23(3), prvi pododstavek, osnovne uredbe šteti tudi dejavnosti sestavljanja, to izrecno navedel, kot je to storil v členu 13(1) osnovne protidampinške uredbe. Poleg tega je cilj pravil, katerih del je člen 23(3) osnovne uredbe, „kompenzacij[a] kakršne koli neposredno ali posredno dodeljene subvencije za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz katerega koli izdelka, katerega sprostitev v prosti promet v Uniji povzroča škodo“ (14). Člen 2(a) osnovne uredbe jasno določa, da se izdelek šteje za subvencioniranega samo, če je subvencijo dodelila „vlada države porekla uvoženega izdelka ali vlada vmesne države, iz katere se izdelek izvozi v Unijo“. V zvezi s tem je skupina PGTEX Group menila, da je Maroko država porekla in izvoznica.

(35)

Komisija je to trditev zavrnila. Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, je Komisija potrdila, da dejavnosti sestavljanja v drugem pododstavku člena 23(3) osnovne uredbe niso posebej navedene kot praksa, postopek ali dejavnost, pri kateri gre za izogibanje, vendar je izrecno uporabljena besedna zveza „med drugim“. Ker ni izrecne omejitve, bi moral člen 23(3) osnovne uredbe zajemati tudi druge prakse izogibanja, ki niso izrecno navedene, na primer dejavnosti sestavljanja. Sicer bi se bilo mogoče izravnalnim dajatvam zlahka izogniti.

(36)

Zahtevek za izvzetje v skladu s členom 23(6) osnovne uredbe je vložila samo družba PGTEX Morocco SARL. Ta pripada kitajski skupini PGTEX Group in se nahaja na območju proste trgovine v Tangerju v Maroku.

(37)

Odgovore na vprašalnik sta predložili tudi njeni povezani kitajski družbi Chongqing Polycomp International Corporation (v nadaljnjem besedilu: CPIC) in PGTEX China Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: PGTEX China). Družba PGTEX Morocco SARL je odvisna družba v popolni lasti družbe PGTEX China, za katero velja izravnalna dajatev v višini 17 %, uvedena z Uredbo (EU) 2020/776.

(38)

Za izpolnjene vprašalnike družbe PGTEX Morocco SARL in njenih dveh kitajskih povezanih družb (skupina PGTEX Group), vključno z odgovorom na poziv k dopolnitvi, je bilo ugotovljeno, da so pomanjkljivi iz naslednjih razlogov:

(39)

Zato je Komisija v skladu s členom 28(4) osnovne uredbe 5. oktobra 2021 skupino PGTEX Group obvestila, da se na podlagi neizčrpnega seznama elementov iz predhodne uvodne izjave lahko uporabijo člen 28 osnovne uredbe in razpoložljiva dejstva. Skupino PGTEX Group je tudi pozvala, naj predloži pripombe o morebitni uporabi člena 28 osnovne uredbe.

(40)

Skupina PGTEX Group je 12. oktobra 2021 trdila, da uporaba razpoložljivih dejstev v tem primeru ni bila pravno utemeljena iz naslednjih razlogov:

(41)

Komisija je analizirala informacije in dokumente, ki jih je skupina PGTEX Group predložila v svojem dopisu z dne 12. oktobra 2021. Sklenila je, da v zvezi z večino elementov, ki jih je navedla v svojem dopisu z dne 5. oktobra 2021, niso bili predloženi zadovoljivi odgovori ali prepričljiva dodatna dokumentacija.

(42)

V skladu s tem je Komisija menila, da so informacije, ki jih je predložila skupina PGTEX Group, delno nepopolne in protislovne, zato se nanje ne more v celoti zanašati. Vendar so se podatki, ki jih je predložila skupina PGTEX Group, delno upoštevali, Komisija pa je kot izhodišče za svojo analizo uporabila podatke skupine PGTEX Group o prodaji in stroških.

(43)

V skladu s členom 28(1), prvi stavek, in členom 28(5) osnovne uredbe so bile informacije, ki jih je predložila skupina PGTEX Group, dopolnjene s podatki, pridobljenimi iz podatkovnih zbirk, na primer iz zbirke Global Trade Atlas (GTA) (15) in od Eurostata, kot je podrobneje opisano v oddelku 2.3 spodaj. Podatki o uvozu so bili pridobljeni od Eurostata, za določitev obsega izvoza rovingov iz steklenih vlaken iz LRK in Egipta v Maroko pa je bila uporabljena podatkovna zbirka GTA.

(44)

Zaradi izbruha COVID-19 in ukrepov omejitve gibanja, sprejetih v različnih državah članicah in različnih tretjih državah, Komisija ni mogla izvesti preveritvenih obiskov v skladu s členom 26 osnovne uredbe v prostorih sodelujočih pravnih subjektov. Komisija je menila, da so informacije, ki jih je predložila skupina PGTEX Group, kot so izpolnjeni vprašalniki in odgovori na pozive k dopolnitvi, skladne z obvestilom z dne 16. marca 2020 o posledicah izbruha COVID-19 za protidampinške in protisubvencijske preiskave (16). Glede na navedeno v predhodnih uvodnih izjavah, se navzkrižno preverjanje informacij na daljavo ni zdelo potrebno.

(45)

Po razkritju je skupina PGTEX Group ponovila svojo trditev, da je bila uporaba razpoložljivih dejstev očitno neutemeljena in neupravičena glede na informacije, ki jih je predložila skupina PGTEX Group. Poleg tega je skupina PGTEX Group zahtevala zaslišanje pred Komisijo, ki je potekalo 10. januarja 2022, in nato zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, ki je potekalo 12. januarja 2022, v zvezi z uporabo razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28 osnovne uredbe.

(46)

Komisija je na zaslišanju 12. januarja 2022 predložila dodatna pojasnila v zvezi s svojo ugotovitvijo, da z odgovorom na dopis iz člena 28 njeni pomisleki niso bili odpravljeni. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 42, je Komisija vztrajala pri svojem stališču, da se ne more v celoti zanašati na informacije, ki jih je predložila skupina PGTEX Group. Poleg tega je pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih na zaslišanju 12. januarja 2022 navedel, da je Komisija spoštovala pravico skupine PGTEX Group do obrambe.

(47)

V tabeli 1 je prikazano gibanje uvoza tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske, Egipta in Maroka med letoma 2019 in 2020. Ker so bile oznake TARIC ustvarjene šele 21. februarja 2019, je Komisija ekstrapolirala podatke za obdobje od 1. januarja 2019 do 20. februarja 2019, da bi uporabila popolnoma enako obdobje (12 mesecev) za leti 2019 in 2020.

Tabela 1

Uvoz tkanin iz steklenih vlaken v letih 2019 in 2020 (v tonah)

(48)

Iz tabele 1 je razvidno, da se je uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Maroka povečal z 277 ton v letu 2019 na 2 809 ton v letu 2020. Znatno povečanje v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 je sovpadalo z začetkom proizvodnje družbe PGTEX Morocco SARL. Čeprav je bila družba uradno ustanovljena 2. oktobra 2019, je v svojem zahtevku za izvzetje trdila, da je s proizvodnjo in izvozom začela šele aprila 2020. V zvezi s tem so podatki o uvozu pokazali, da je bil povprečen mesečni uvoz v obdobju od aprila do decembra 2020 približno petnajstkrat večji od povprečnega mesečnega uvoza v obdobju od januarja 2019 do marca 2020.

(49)

Komisija je ugotovila tudi, da je bil sporočeni izvoz družbe PGTEX Morocco SARL večji od skupnega uvoza iz Maroka v Unijo. Glede na to, da je bila družba PGTEX Morocco SARL edina maroška družba, ki je sodelovala s Komisijo v tej preiskavi, in glede na zanemarljiv obseg izvoza tkanin iz steklenih vlaken iz Maroka v Unijo pred njeno ustanovitvijo, je bil po mnenju Komisije upravičen sklep, da je bila družba PGTEX Morocco SARL edina proizvajalka v Maroku, ki je v obdobju poročanja izvažala tkanine iz steklenih vlaken v Unijo.

(50)

Kot je razvidno iz tabele 1, se je uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske povečal s 13 720 ton leta 2019 na 19 315 ton leta 2020, medtem ko se je uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Egipta povečal s 146 ton leta 2019 na 4 302 ton leta 2020. Kot je navedeno v uvodni izjavi 48, se je povprečni mesečni obseg uvoza družbe PGTEX Morocco SARL od aprila 2020 v primerjavi s prejšnjimi obdobji znatno povečal.

(51)

Tabela 2 spodaj prikazuje gibanje uvoza rovingov iz steklenih vlaken iz Kitajske in Egipta v Maroko na podlagi maroških statističnih podatkov o uvozu iz podatkovne zbirke GTA med letoma 2019 in 2020.

Tabela 2

Uvoz rovingov iz steklenih vlaken iz Egipta in Kitajske v Maroko v letih 2019 in 2020 (v tonah)

(52)

Glavni vhodni material za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken so rovingi iz steklenih vlaken. Ti se nato nadalje predelajo za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken. Dokazi, ki so bili na voljo Komisiji, so pokazali, da so bile tkanine iz steklenih vlaken, izvožene v Unijo iz Maroka, proizvedene predvsem iz rovingov iz steklenih vlaken.

(53)

Iz tabele 2 je razvidno, da se je uvoz rovingov iz steklenih vlaken iz Kitajske v Maroko močno povečal; z 2 378 ton v letu 2019 na 7 839 ton v letu 2020. Tudi uvoz rovingov iz steklenih vlaken iz Egipta v Maroko se je povečal; z 1 297 ton v letu 2019 na 3 687 ton v letu 2020. Uvoz iz Kitajske in Egipta predstavlja približno 90 % celotnega maroškega uvoza rovingov iz steklenih vlaken v letih 2019 in 2020.

(54)

Družba PGTEX Morocco SARL je trdila, da so bili rovingi iz steklenih vlaken, iz katerih je proizvajala tkanine iz steklenih vlaken, kupljeni od Kitajske (nikoli od Egipta), zlasti od njene matične družbe PGTEX China. Trdila je tudi, da je te rovinge uvažala pod oznako HS 7019 12. Uvoz pod to oznako je predstavljal največje povečanje uvoza iz Kitajske v Maroko.

(55)

Znatno povečanje obsega uvoza rovingov iz steklenih vlaken iz Kitajske in Egipta v Maroko kaže na povečano povpraševanje po takih vhodnih materialih v Maroku, kar je mogoče vsaj delno pojasniti s povečanjem proizvodnje in izvoza tkanin iz steklenih vlaken v Maroku in iz njega v obdobju poročanja. To potrjujejo tudi informacije, ki jih je predložila družba PGTEX Morocco SARL.

(56)

Glede na to, da je družba PGTEX Morocco SARL, ki je očitno edina izvoznica tkanin iz steklenih vlaken v Unijo (glej uvodno izjavo 49), vse rovinge iz steklenih vlaken kupila od Kitajske, Komisija ni našla nobenih dokazov, da bi družba PGTEX Morocco SARL ali kateri koli drug proizvajalec tkanin iz steklenih vlaken v Maroku rovinge iz steklenih vlaken iz Egipta uporabljal za izvoz v Unijo. V zvezi s tem se je uvoz rovingov iz steklenih vlaken iz Kitajske začel povečevati od zadnjega četrtletja 2019, ko je bila ustanovljena družba PGTEX Morocco SARL. Povprečen mesečni obseg uvoza rovingov iz steklenih vlaken iz Kitajske je bil v zadnjem četrtletju 2019 precej večji od povprečnega mesečnega obsega uvoza v prejšnjih obdobjih. Poleg tega je bil tudi povprečni mesečni obseg uvoza rovingov iz steklenih vlaken v letu 2020 (leto, v katerem je družba PGTEX Morocco SARL začela s proizvodnjo) precej večji od povprečnega mesečnega obsega uvoza v zadnjem četrtletju 2019. Kljub povečanju uvoza rovingov iz steklenih vlaken iz Egipta v Maroko v letu 2020 Komisija ni našla dokazov, da bi bil ta uvoz v Maroku uporabljen za nadaljnjo predelavo v tkanine iz steklenih vlaken za izvoz v Unijo. Zato dokazi, ki so bili na voljo Komisiji, niso podprli trditve, da je sprememba vzorca trgovanja, ki vključuje Egipt, posledica prakse, katere namen je bil izogibanje protidampinškim ukrepom za tkanine iz steklenih vlaken iz Egipta.

(57)

Po razkritju sta skupina PGTEX Group in družba LM Wind Power trdili, da se vzorec trgovanja ni spremenil. Skupina PGTEX Group je trdila, da uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Maroka ni škodil uvozu tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske. Nasprotno, povečanje uvoza tkanin iz steklenih vlaken iz Maroka je bilo manjše od vzporednega povečanja uvoza tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske.

(58)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 47 do 56, je Komisija v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 ugotovila povečanje izvoza tkanin iz steklenih vlaken iz Maroka v Unijo in znatno povečanje uvoza rovingov iz steklenih vlaken iz Kitajske v Maroko. To samo po sebi pomeni spremembo v vzorcu trgovanja.

(59)

Čeprav se je skupni izvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Kitajske v Unijo res povečal, je iz tabel, ki jih je v okviru te preiskave glede izogibanja ukrepom predložila družba PGTEX China, razvidno, da je bil obseg izvoza družbe PGTEX China – matične družbe družbe PGTEX Morocco SARL in njenega edinega dobavitelja rovingov iz steklenih vlaken – v Unijo leta 2020 več kot dvakrat manjši kot leta 2018 in celo več kot trikrat manjši kot leta 2019.

(60)

Komisija je zato lahko ugotovila spremembo vzorca trgovanja in zavrnila trditve.

(61)

Povečanje izvoza tkanin iz steklenih vlaken iz Maroka v Unijo pomeni spremembo vzorca trgovanja med Marokom in Unijo v smislu člena 23(3) osnovne uredbe, skupaj z znatnim povečanjem kitajskega izvoza rovingov iz steklenih vlaken v Maroko leta 2020 v primerjavi z letom 2019, kot je razvidno in tabele 2. Po drugi strani pa za Egipt ni bilo dokazov v zvezi z domnevnim izogibanjem izravnalnim ukrepom za tkanine iz steklenih vlaken.

(62)

V skladu s členom 23(3) osnovne uredbe mora do spremembe vzorca trgovanja priti zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero razen uvedbe dajatve ni zadostnega vzroka ali gospodarske upravičenosti.

(63)

Komisija je opozorila, da praksa, postopek ali dejavnost vključuje odpremo izdelka, za katerega veljajo obstoječi ukrepi, prek tretjih držav in dejavnosti sestavljanja delov/končne izdelave v tretji državi, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 16.

(64)

V skladu z navedbo maroških organov iz uvodne izjave 15 je bil prvi stik s skupino PGTEX Group glede postavitve obrata v Maroku vzpostavljen 20. marca 2019, en mesec po začetku prvotne protidampinške preiskave (17) in dva meseca pred začetkom prvotne protisubvencijske preiskave (18). Družba PGTEX Morocco SARL je bila ustanovljena 2. oktobra 2019, približno pet mesecev po začetku protisubvencijske preiskave. To časovno sovpadanje nakazuje, da je bila vzrok za ustanovitev družbe PGTEX Morocco SARL potencialna uvedba dajatev.

(65)

Glede na predloženo evidenco prodaje družbe PGTEX Morocco SARL v letu 2020 je bil ves izvoz družbe PGTEX Morocco SARL namenjen na trg Unije, medtem ko je bil na domačem trgu prodan le majhen delež njene proizvodnje v letu 2020. Poleg tega je bil ves njen izvoz v letu 2020 prodan kupcem v Uniji, katerim je v preteklosti dobavljala družba PGTEX China. Tudi to je nakazovalo, da je bila vzrok za ustanovitev družbe PGTEX Morocco SARL potencialna uvedba dajatev. To je bilo izrecno potrjeno v letnem poročilu družbe PGTEX China za leto 2019 (glej uvodno izjavo 17).

(66)

Skupina PGTEX Group je po razkritju trdila, da je za ustanovitev podjetja PGTEX Morocco SARL obstajal zadosten vzrok in da je bila gospodarsko upravičena. Trdila je, da je bila vzpostavitev maroškega obrata rezultat dolgotrajnega postopka, ki je vključeval študije izvedljivosti, vloge za pridobitev potrebnih dovoljenj kitajske in maroške vlade ter pridobitev teh dovoljenj.

(67)

Komisija je opozorila, da je iz dokumentacije, ki jo je skupina PGTEX Group predložila 15. oktobra 2021, razvidno, da je skupina dolgo pred začetkom preiskave ocenjevala, v kateri državi bi ustanovila družbo. Obravnavane so bile različne potencialne države, vključno z Marokom. Vendar ostaja dejstvo, da je bila družba PGTEX Morocco SARL ustanovljena 2. oktobra 2019, približno sedem mesecev po začetku prvotne protidampinške preiskave. To časovno sovpadanje nakazuje, da je bila protidampinška preiskava vzrok za ustanovitev družbe PGTEX Morocco SARL. To je dodatno potrdila izjava maroških organov, da so se njihovi stiki z družbo PGTEX glede ustanovitve obrata začeli 20. marca 2019, tj. tik po začetku prvotne preiskave (19). To je pokazalo, da so se formalni stiki z maroškimi organi glede ustanovitve družbe v Maroku začeli marca 2019, tj. tik po začetku prvotne protidampinške preiskave.

(68)

Po razkritju je družba LM Wind Power trdila, da je družba PGTEX svoj maroški obrat vzpostavila za oskrbo maroškega in bližnjevzhodnega trga, zato je bila ustanovitev gospodarsko upravičena poleg izogibanja dajatvam.

(69)

Komisija je to trditev zavrnila. Komisija se je sklicevala na dokaze, da poleg dajatev ni bilo nobene druge gospodarske utemeljitve (v tem okviru glej letno poročilo družbe PGTEX China za leto 2019, kot je navedeno v uvodni izjavi 17). Poleg tega trditev družbe LM Wind Power, da je bila družba PGTEX Morocco SARL ustanovljena za oskrbo maroškega in bližnjevzhodnega trga, ni bila podprta z dokazi. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 65, je bil celoten izvoz družbe PGTEX Morocco SARL usmerjen v Unijo, le majhen del njene proizvodnje pa je bil prodan na domačem trgu v Maroku.

(70)

Glede na navedeno s preiskavo nista bila ugotovljena zadosten vzrok ali gospodarska upravičenost za ustanovitev obrata za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken v Maroku, razen z namenom izogibanja plačilu trenutno veljavnih dajatev.

(71)

Člen 13(2) osnovne protidampinške uredbe (20) določa, da se je dejavnost sestavljanja začela ali znatno okrepila po tem ali pa neposredno pred tem, ko se je začela protidampinška preiskava, zadevni deli pa prihajajo iz države, ki je predmet protidampinških ukrepov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 33, se lahko pravni standardi iz člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe smiselno uporabijo pri ocenjevanju protisubvencijskega primera v smislu člena 23(3) osnovne uredbe.

(72)

Prvotna protisubvencijska preiskava se je začela maja 2019, dokončne izravnalne dajatve pa so bile uvedene junija 2020 (glej uvodno izjavo 1). Družba PGTEX Morocco SARL je bila glede na obrazec zahtevka za izvzetje uradno ustanovljena 2. oktobra 2019, s proizvodnjo pa je začela aprila 2020. To sovpada s spremembo vzorca trgovanja iz oddelka 2.3.

(73)

Družba PGTEX Morocco SARL je predložila evidenco prodaje, iz katere je razvidno, da je bil ves izvoz tkanin iz steklenih vlaken v obdobju poročanja usmerjen v Unijo. Poleg tega je 100 % glavnega vhodnega materiala (predvsem rovingov iz steklenih vlaken) kupila od povezane matične družbe na Kitajskem. Rovingov iz steklenih vlaken ni kupovala od Egipta.

(74)

Komisija je zato sklenila, da so se dejavnosti sestavljanja začele po začetku prvotne protisubvencijske preiskave, kot je določeno v členu 13(2), točka (a), osnovne protidampinške uredbe, medtem ko so zadevni deli predvsem iz Kitajske, ene od dveh držav, za kateri veljajo prvotni protisubvencijski ukrepi.

(75)

V zvezi z dejavnostmi sestavljanja člen 13(2), točka (b), osnovne protidampinške uredbe določa, da je eden od pogojev za ugotovitev izogibanja to, da vrednost delov (v tem primeru kitajskega porekla) predstavlja 60 % ali več celotne vrednosti delov sestavljenega izdelka ter da je dodana vrednost, za katero se poveča vrednost delov, vnesenih med dejavnostjo sestavljanja ali končne izdelave, manjša od 25 % proizvodnih stroškov. Pravni standardi iz člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe se lahko smiselno uporabijo pri ocenjevanju protisubvencijskega primera v smislu člena 23(3) osnovne uredbe.

(76)

Glavna surovina za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken so rovingi iz steklenih vlaken. Družba PGTEX Morocco SARL je 100 % rovingov iz steklenih vlaken, ki jih je uporabila, kupila od svoje povezane matične družbe na Kitajskem. S postopkom šivanja/pletenja, ki je dejavnost končne izdelave in se je izvajal v Maroku, so bili ti rovingi iz steklenih vlaken preoblikovani v tkanine iz steklenih vlaken. Glede na informacije, ki jih je predložila družba PGTEX Morocco SARL, rovingi iz steklenih vlaken predstavljajo skoraj 100 % skupne vrednosti delov sestavljenega/dokončanega izdelka v smislu člena 13(2)(b) osnovne protidampinške uredbe.

(77)

Komisija je zato sklenila, da je postopek, ki se izvaja v Maroku, dejavnost končne izdelave (dejavnost sestavljanja) in da je izpolnjeno merilo 60 % iz člena 13(2), točka (b), osnovne protidampinške uredbe, ki se smiselno uporablja ob upoštevanju besedila člena 23(3) osnovne uredbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 33.

(78)

Po razkritju sta skupina PGTEX Group in družba LM Wind Power ponovili svojo trditev, da proizvodnja tkanin iz steklenih vlaken iz uvoženih rovingov iz steklenih vlaken, ki so glavna surovina, ne pomeni sestavljanja delov z dejavnostjo sestavljanja v smislu člena 13(2) osnovne protidampinške uredbe. V zvezi s tem sta trdili, prvič, da rovingi iz steklenih vlaken niso „deli“ tkanin iz steklenih vlaken, temveč „blago, ki se uporablja v postopku proizvodnje drugega blaga“, in drugič, da rovingi iz steklenih vlaken niso „sestavljeni“ v tkanine iz steklenih vlaken, temveč se predelajo v tkanine iz steklenih vlaken s tkanjem in šivanjem različnih vrst rovingov iz steklenih vlaken in drugih materialov z uporabo kompleksnih strojev.

(79)

Komisija je te trditve zavrnila. Prakso, opisano v uvodni izjavi 76, je mogoče opredeliti kot dejavnost končne izdelave, ki je zajeta s pojmom dejavnosti sestavljanja v skladu s členom 13 osnovne uredbe, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 33.

(80)

Družba PGTEX Morocco SARL je trdila, da bi njeni stroški za dodano vrednost presegali 25-odstoten prag. Dve glavni stroškovni postavki pri izračunu dodane vrednosti so bili stroški amortizacije in stroški za najemnino, ki so bili del finančnih podatkov v obdobju poročanja, ki jih je družba PGTEX Morocco SARL predložila v svojem obrazcu zahtevka za izvzetje.

(81)

V zvezi s stroški amortizacije je družba PGTEX Morocco SARL trdila, da je bilo v njenih prostorih nameščenih manj kot deset strojev za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken (21) in da je leta 2020 vsak od teh strojev obratoval 300 od 360 dni. Amortizacijsko osnovo za obdobje poročanja je izračunala na podlagi naslednjih treh elementov:

(82)

Komisija se ni strinjala s tem načinom izračuna stroškov amortizacije v okviru izračuna dodane vrednosti v smislu člena 13 osnovne protidampinške uredbe. Uporaba 300 dni kot elementa za izračun amortizacijske osnove je sicer sprejemljiva v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, vendar je iz različnih razlogov privedla do previsoko izračunane amortizacijske osnove v okviru izračuna dodane vrednosti s strani družbe PGTEX Morocco SARL. Prvič, kot je družba PGTEX Morocco SARL navedla v obrazcu zahtevka za izvzetje, je bila izkoriščenost zmogljivosti (dejanska proizvodnja v kg, deljeno z dejansko proizvodno zmogljivostjo v kg) strojev za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken v letu 2020 nizka (23). Glede na nizko izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je bilo ugotovljeno, da so bili sporočeni stroški amortizacije previsoki. Drugič, štirje stroji za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken so bili odpremljeni iz Šanghaja v Tanger šele novembra 2019 in leta 2020 niso mogli obratovati 300 dni, če se upoštevata čas prevoza med Šanghajem in Tangerjem ter obdobje, potrebno za raztovarjanje, namestitev in testiranje vsakega od teh štirih strojev. Tretjič, družba PGTEX Morocco SARL je v obrazcu zahtevka za izvzetje trdila, da se je proizvodnja začela šele aprila 2020. Če bi bilo to res, bi lahko vsak od nameščenih strojev za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken deloval skupaj največ 270 dni (od aprila 2020 do decembra 2020), brez upoštevanja časa nedelovanja med zaustavitvami zaradi potrebnega vzdrževanja, prostih dni in praznikov. Zato je Komisija sklenila, da bi morali biti stroški amortizacije, ki se upoštevajo pri izračunu stroškov dodane vrednosti, znatno nižji kot jih je izračunala družba PGTEX Morocco SARL.

(83)

Skupina PGTEX Group je po razkritju trdila, da je Komisija pri presoji storila očitne napake in pri izračunu dodane vrednosti kršila člen 13(2) osnovne protidampinške uredbe. V zvezi s tem bi bilo treba po mnenju skupine PGTEX Group upoštevati celotno amortizacijo, saj so ti stroški dejansko nastali leta 2020 pri proizvodnji tkanin iz steklenih vlaken.

(84)

Komisija je to trditev zavrnila iz naslednjih razlogov:

(85)

Skupina PGTEX Group je po razkritju predlagala, naj Komisija, če vztraja glede prilagoditve stroškov amortizacije na podlagi izkoriščenosti zmogljivosti (kot jo je skupina PGTEX Group navedla v Prilogi 7.2 k dopisu z dne 12. oktobra 2021), uporabi katero od treh alternativnih metodologij, ki jih je predlagala v svojih pripombah po razkritju:

(86)

Komisija je zavrnila uporabo vseh treh alternativ, ki jih je predlagala skupina PGTEX Group, zaradi številnih nedoslednosti, ki jih je Komisija ugotovila v Prilogi 7.2 k dopisu z dne 12. oktobra 2021 v zvezi s predlaganimi alternativami:

(87)

Po razkritju je vložnik trdil, da bi bilo treba stroške amortizacije strojev za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken v celoti izključiti iz izračunov dodane vrednosti, saj ti stroji niso bili nabavljeni pri neodvisnem dobavitelju, temveč pri matični družbi.

(88)

Komisija je to trditev zavrnila. Stroški amortizacije so na splošno priznani v skladu z lokalnimi in mednarodnimi računovodskimi načeli. V skladu z računovodskim načelom „usklajevanja“ se odhodki knjižijo za isto obdobje kot prihodki, ki izhajajo iz njih. To pomeni, da je mogoče z uporabo teh strojev za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken prodajati dokončane tkanine iz steklenih vlaken in zaslužiti prihodek. Amortizacija je nato del osnovnih sredstev (strojev za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken), za katere se šteje, da so bila porabljena v tekočem obdobju in so zato prikazana kot odhodki, ne glede na to, od koga so bili stroji kupljeni. Namen teh odhodkov je postopno zmanjševati knjigovodsko vrednost osnovnih sredstev, saj se njihova vrednost s časom zmanjšuje.

(89)

Po razkritju je vložnik trdil tudi, da mora določitev amortizacije osnove odražati dejansko dobo koristnosti teh strojev in povezane opreme, če Komisija iz izračunov dodane vrednosti ne bo preprosto izključila celotne amortizacije strojev za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, ki jih je družba PGTEX prenesla iz svoje povezane družbe na Kitajskem. Vložnik se je skliceval na dejstvo, da ni neobičajno, da taki stroji delujejo več kot 20 let.

(90)

Komisija je to trditev zavrnila, saj se je vložnik v svojem zahtevku skliceval na dobo koristnosti strojev za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken približno 10 let. Glede trditve, da ni neobičajno, da stroji za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken obratujejo več kot 20 let, ni predložil nobenega dokazila.

(91)

Družba PGTEX Morocco kljub visokim stroškom, ki jih je imela leta 2020 z najemnino, v odgovoru na obrazcu zahtevka za izvzetje ni predložila najemnih pogodb (26). Na obrazcu zahtevka za izvzetje je Komisijo obvestila, da je vse svoje stroje za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken namestila na eni lokaciji (obrat – faza 1). Prvotno je navedla, da je najela samo ta obrat oziroma da ima samo en proizvodni obrat, čeprav je treba na obrazcu zahtevka za izvzetje navesti naslove vseh proizvodnih obratov. Družba PGTEX Morocco SARL je nato predložila dve najemni pogodbi v odgovor na poziv Komisije k dopolnitvi in navedla, da je v obdobju poročanja najela dva ločena objekta od dveh zasebnih lastnikov. Ker je družba PGTEX Morocco SARL v svojem obrazcu zahtevka za izvzetje prej trdila, da so stroji za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, ki so delovali leta 2020, nameščeni v enem od teh dveh najetih obratov, bi bilo treba stroške za najemnino, ki so nastali leta 2020 za drugi obrat (obrat – faza 2), izključiti iz stroškov za najemnino in stroškov dodane vrednosti. Poleg tega Komisija zaradi nizke izkoriščenosti zmogljivosti v svojem izračunu stroškov dodane vrednosti ni mogla sprejeti tudi skupnih stroškov za najemnino za obrat – faza 1, saj se ta ni uporabljal v celoti, ker se stroji za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken v prvem četrtletju 2020 niso uporabljali, v preostalem delu leta 2020 pa niso delovali s polno zmogljivostjo. Komisija skupnih stroškov za najemnino, kot so bili sporočeni, ni sprejela zaradi zgoraj navedenih razlogov.

(92)

Skupina PGTEX Group je po razkritju trdila, da je Komisija pri presoji storila očitne napake in kršila člen 13(2) osnovne protidampinške uredbe, saj ni upoštevala celotnih stroškov za najemnino.

(93)

Komisija je to trditev zavrnila na podlagi naslednjih izjav skupine PGTEX Group med preiskavo. Prvič, skupina PGTEX Group se je v odgovoru na poziv k dopolnitvi (27) sklicevala le na obrat – fazo 1 za proizvodnjo, skladiščenje surovin in končnih izdelkov in upravno območje. Drugič, skupina PGTEX Group je v odgovoru na poziv k dopolnitvi (28) navedla, da so bili njeni stroji za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, ki so obratovali leta 2020, v obratu – faza 1. Zato je Komisija sklepala, da nobeden od teh strojev, ki so obratovali leta 2020, ni bil v obratu – faza 2. To so potrdile tudi druge izjave skupine PGTEX Group v odgovoru na poziv k dopolnitvi (29).

(94)

Z uskladitvijo sporočenih stroškov amortizacije in stroškov za najemnino ter ob upoštevanju zgornjih vprašanj je bilo ugotovljeno, da povprečna dodana vrednost, ki je bila tako dosežena v obdobju poročanja, ni presegala praga 25 %, določenega v členu 13(2), točka (b), osnovne protidampinške uredbe. Za nekatere druge stroškovne postavke je bilo ugotovljeno, da so ocenjene previsoko, vendar niso bile prilagojene, saj bi to vodilo do še nižjega odstotka dodane vrednosti. Komisija je zato sklenila, da je bila dodana vrednost vhodnih delov, dodana med dejavnostmi sestavljanja ali končne izdelave, manjša od 25 % proizvodnih stroškov, kot določa člen 13(2), točka (b), osnovne protidampinške uredbe, da se te dejavnosti lahko štejejo za izogibanje.

(95)

Zato je sklenila, da je bilo izpolnjeno tudi drugo merilo iz člena 13(2), točka (b), osnovne protidampinške uredbe, ki se smiselno uporablja v zvezi z besedilom člena 23(3) osnovne uredbe.

(96)

Komisija je v skladu s členom 23(3) osnovne uredbe preverila, ali je uvoz izdelka v preiskavi oslabil popravljalne učinke trenutno veljavnih ukrepov v smislu količin in cen.

(97)

V zvezi s količinami je prišlo do precejšnjega povečanja uvoza tkanin iz steklenih vlaken iz Maroka, kot je pojasnjeno v izjavi 48. Že v letu 2020 je bil uvoz iz Maroka desetkrat večji in se je s samo 277 ton v letu 2019 povečal na 2 809 ton v letu 2020. Vložnik je hkrati ocenil, da je potrošnja Unije v letu 2020 obsegala od 135 000 do 140 000 ton. Tržni delež uvoza iz Maroka je presegel 2 %.

(98)

Kar zadeva cene, je Komisija primerjala povprečno neškodljivo ceno, kot je bila določena v prvotni protisubvencijski preiskavi, s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami CIF, določenimi na podlagi informacij, ki jih je predložila družba PGTEX Morocco SARL, ustrezno prilagojenimi z vključitvijo stroškov po carinjenju. Ta primerjava cen je pokazala, da je uvoz od družbe PGTEX Morocco SARL nelojalno znižal cene Unije za več kot 10 %.

(99)

Komisija je zato sklenila, da je uvoz iz Maroka, ki je predmet te preiskave, oslabil veljavne ukrepe v smislu količin in cen.

(100)

Skupina PGTEX Group je po razkritju trdila, da je Komisijin izračun neškodljive cene odražal le stanje, ki je prevladovalo leta 2018. Vendar ni predložila nobenih dokazov, da neškodljiva cena, ki jo je uporabila Komisija, ni bila točna in/ali se je od leta 2018 znižala. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(101)

Komisija je v skladu s členom 23(3) osnovne uredbe proučila tudi, ali uvoženi podobni izdelek in/ali njegovi deli še vedno prejemajo subvencijo.

(102)

Kot je navedeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/776, je bilo ugotovljeno, da kitajski proizvajalci izvozniki uživajo ugodnosti iz več subvencijskih shem vlade LRK ter regionalnih in lokalnih oblasti na Kitajskem. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da sta družbi PGTEX China in CPIC vključeni tudi v več subvencijskih shem, kot so preferencialne obresti na posojila, programi nepovratnih sredstev in davčne olajšave.

(103)

Pri tej preiskavi niso postale no voljo nobene nove informacije, zaradi katerih bi bilo mogoče podvomiti o sklepu iz prvotne protisubvencijske preiskave, in sicer da prvotne sheme subvencioniranja niso več veljavne.

(104)

Družba PGTEX China je matično podjetje družbe PGTEX Morocco SARL; slednja je 100 % rovingov iz steklenih vlaken, ki jih uporabila, kupila od povezane matične družbe PGTEX China, ki jih je kupila od družbe CPIC, proizvajalke.

(105)

Mogoča je pravna domneva o prehajanju subvencij med različnimi družbami (30), zlasti kadar povezana družba nižje v proizvodni verigi sestavlja in izvaža končni izdelek v Unijo. V tem primeru je treba glede na to, da družbi PGTEX China in PGTEX Morocco SARL proizvajata in izvažata tkanine iz steklenih vlaken ter uporabljata rovinge iz steklenih vlaken, ki jih proizvaja družba CPIC, pri znesku subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki so jima bile dodeljene, upoštevati dejstvo, da lahko ti družbi zaradi svoje povezave navedene ugodnosti po lastni presoji usmerita v zadevni izdelek, ki se izvaža v Unijo.

(106)

Zato je Komisija sklenila, da uvoženi podobni izdelek in/ali njegovi deli še vedno prejemajo subvencijo.

(107)

Po razkritju je skupina PGTEX Group trdila, da ni dokazov, da uvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Maroka še vedno prejema subvencije, dodeljene kitajskim proizvajalcem tkanin iz steklenih vlaken, in sicer iz naslednjih razlogov. Prvič, prvotna protisubvencijska preiskava (glej uvodno izjavo 1) se ni nanašala na subvencioniranje rovingov in preje iz steklenih vlaken, ampak samo na subvencioniranje tkanin iz steklenih vlaken, ki so drug izdelek. Drugič, dejavnosti sestavljanja niso zajete v osnovni uredbi, saj ne morejo voditi do subvencije, ki bi jo dodelila država porekla ali država izvoza za izdelek, s katerim se izogiba dajatvam. Tretjič, nakupi podjetja PGTEX Morocco SARL od družbe PGTEX China in nakupi družbe PGTEX China od družbe CPIC so bili po tržnih cenah. V zvezi s tem je skupina PGTEX Group trdila, da je družba PGTEX China pogosto plačevala višjo ceno kot druge stranke družbe CPIC. Zato družba CPIC ni prenesla nobenih ugodnosti subvencij na družbo PGTEX China in nato na družbo PGTEX Morocco SARL.

(108)

Komisija je te trditve zavrnila iz naslednjih razlogov: Prvič, čeprav je bila prvotna protisubvencijska preiskava v prvi vrsti povezana s subvencioniranjem tkanin iz steklenih vlaken, je skupina PGTEX Group med to preiskavo v celoti sodelovala. V zvezi s tem je prvotna protisubvencijska preiskava pokazala, da sta družbi CPIC in PGTEX China, ki sta povezani z družbo PGTEX Morocco SARL, prejeli subvencije od kitajske vlade. Drugič, kot je že navedeno v uvodni izjavi 33, člen 23(3) osnovne uredbe zajema tudi druge prakse izogibanja, ki niso izrecno navedene v navedenem členu, na primer dejavnosti sestavljanja. Tretjič, kot je navedeno v uvodni izjavi 105, je mogoča pravna domneva o prehajanju subvencij med povezanimi družbami, zlasti kadar povezana družba nižje v proizvodni verigi sestavlja in izvaža končni izdelek v Unijo. Poleg tega se lahko prenos na povezane družbe izvede na več načinov (na primer z zaračunavanjem nekaterih provizij za upravljanje) in ni nujno omejen na raven cen vhodnega materiala, ki se zaračuna strankam. V vsakem primeru je primerjava cen rovingov in preje iz steklenih vlaken na podlagi izpolnjenega vprašalnika pokazala, da je družba PGTEX China v obdobju preiskave družbi PGTEX Morocco SARL zaračunavala nižje cene kot drugim strankam.

(109)

Komisija je na podlagi zgornjih ugotovitev sklenila, da so bili dokončni izravnalni ukrepi, uvedeni na uvoz tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz LRK, predmet izogibanja z uvozom izdelka v preiskavi, poslanega iz Maroka s strani družbe PGTEX Morocco SARL. Ker je bil sporočeni izvoz družbe PGTEX Morocco SARL večji od celotnega uvoza v Unijo iz Maroka in ker nobena druga družba v Maroku ni zahtevala izjeme, je Komisija sklenila, da družba PGTEX predstavlja celoten izvoz tkanin iz steklenih vlaken iz Maroka v Unijo. Zato je sklenila, da bi bilo treba ugotovitve o praksah izogibanja glede družbe PGTEX Morocco SARL, razširiti na celotno državo.

(110)

Za Egipt ni bilo dokazov v zvezi z izogibanjem ukrepom za tkanine iz steklenih vlaken. Kot je navedeno zgoraj, je družba PGTEX Morocco SARL vse rovinge iz steklenih vlaken kupila od Kitajske in nobenega od Egipta. Preiskava glede domnevnega izogibanja ukrepom v povezavi s tkaninami iz steklenih vlaken s poreklom iz Egipta se zato zaključi.

(111)

Zato bi bilo treba v skladu s členom 23(1) osnovne uredbe veljavne protisubvencijske ukrepe v zvezi z uvozom tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske razširiti na uvoz izdelka v preiskavi.

(112)

V skladu s členom 23(2) osnovne uredbe bi moral biti ukrep, ki ga je treba razširiti, tisti, ki je določen v členu 1(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/776 za „vse druge družbe“, tj. dokončna izravnalna dajatev v višini 30,7 %, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom carine.

(113)

V skladu s členom 23(3) in členom 24(5) osnovne uredbe, ki določata, da bi se moral kakršen koli razširjen ukrep uporabljati za uvoz, za katerega je pri vstopu v Unijo veljala registracija, uvedena z uredbo o začetku preiskave, je treba za ta registrirani uvoz izdelka v preiskavi zaračunati dajatve.

(114)

Družba PGTEX Morocco SARL je bila edina maroška družba, ki je zahtevala izvzetje iz možnih razširjenih ukrepov v skladu s členom 23(6) osnovne uredbe.

(115)

Kot je navedeno zgoraj, je bilo za družbo PGTEX Morocco SARL ugotovljeno, da se poslužuje praks izogibanja. Zato tej družbi v skladu s členom 23(6) osnovne uredbe ni mogoče odobriti izvzetja.

(116)

Komisija je 20. decembra 2021 vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke, na katerih temeljijo navedeni sklepi, ter jih pozvala, naj predložijo pripombe.

(117)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 25(3) Uredbe (EU) 2016/1037 –