(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 21. decembra 2020 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla (v nadaljnjem besedilu: pritrdilni elementi) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska ali LRK ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 6. novembra 2020 vložilo Evropsko združenje za industrijske pritrdilne elemente (European Industrial Fasteners Institute; v nadaljnjem besedilu: EIFI ali pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje pritrdilnih elementov iz železa ali jekla v Uniji (v nadaljnjem besedilu tudi: pritožniki). Poleg tega so pritožbo podprli proizvajalci, ki so od julija 2019 do junija 2020 predstavljali več kot 58 % celotne proizvodnje v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je na podlagi zahteve pritožnika, ki je bila podprta z zahtevanimi dokazi, z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/970 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo pritrdilnih elementov s poreklom iz Kitajske v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

(4)

Komisija je po objavi uredbe o registraciji prejela pripombe številnih uvoznikov, Evropskega združenja distributerjev pritrdilnih elementov (European Fastener Distributor Association, v nadaljnjem besedilu: združenje EFDA) ter kitajske gospodarske zbornice za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCME). Komisija je poudarila, da je, ker začasni ukrepi niso bili sprejeti, sprejela odločitev, da retroaktivno pobiranje dajatev pravno ni mogoče. Člen 10(4) osnovne uredbe določa, da se „[d]okončn[a] protidampinšk[a] dajatev […] lahko zaračuna za izdelke, ki so vstopili za potrošnjo ne več kot 90 dni pred dnevom začetka uporabe začasnih ukrepov“ (poudarek dodan). Zato so vsi zahtevki v zvezi z uredbo o registraciji postali brezpredmetni, uredba o registraciji pa se v celoti razveljavi.

(5)

Združenje EFDA je nazadnje trdilo, da bi uredba o registraciji postala nična in bi jo bilo treba razveljaviti, če Komisija ne bi uvedla začasnih ukrepov, pri čemer je trdilo, da bi bil edini namen uredbe o registraciji retroaktivno uvesti dokončne ukrepe in da v primeru neuvedbe začasnih ukrepov retroaktivna uporaba dokončnih ukrepov v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe ni več izvedljiva. Komisija se je strinjala in razveljavila uredbo o registraciji. Potreba po retroaktivni uvedbi dokončnih protidampinških dajatev je ocenjena v uvodnih izjavah 591 in naslednjih.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter kitajske organe, znane uvoznike, uporabnike in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(7)

Zbornica CCCME je zahtevala, da se šteje za zainteresirano stran, pri čemer je trdila, da zastopa kitajsko industrijo pritrdilnih elementov. Združenje EIFI je izpodbijalo status zbornice CCCME kot zainteresirane strani in trdilo, da ni dokazala objektivne povezave med svojimi dejavnostmi in izdelkom, ki je predmet te preiskave; zlasti ni predložila nobenega statuta ali seznama svojih članov, ki bi dokazovali, da lahko zastopa kitajsko industrijo pritrdilnih elementov. Nasprotno, združenje EIFI je trdilo, da je na spletnem mestu zbornice CCCME navedenih 25 industrijskih sektorjev, pri čemer industrija pritrdilnih elementov ni posebej omenjena. Trdilo je še, da čeprav je zbornica CCCME predložila pooblastila številnih družb, ni dokaza, da so te družbe proizvajalke pritrdilnih elementov. V vsakem primeru je zbornica CCCME kot državna organizacija zgolj zastopala interese Kitajske, ne industrije kot take.

(8)

Komisija je potrdila, da so številni proizvajalci pritrdilnih elementov v LRK zbornico CCCME pooblastili, da deluje v njihovem imenu. Zbornica CCCME bi lahko bila zainteresirana stran v tem postopku le v obsegu, v katerem so jo navedeni proizvajalci pritrdilnih elementov pooblastili, da jih zastopa.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanja pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Nobena od zainteresiranih strani ni zahtevala zaslišanja glede začetka preiskave.

(10)

Ob začetku sta dva uvoznika ugovarjala, da je obdobje preiskave, ki ga je izbrala Komisija (1. julij 2019 do 30. junij 2020), obdobje neposredno pred začetkom preiskave, in predlagala, naj se določi primerno obdobje preiskave od 1. oktobra 2019 do 30. septembra 2020, kot zahteva člen 6(1) osnovne uredbe.

(11)

Komisija je v skladu s svojo prakso in ob upoštevanju specifičnih okoliščin posamezne preiskave ugotovila, da je obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 primerno za oblikovanje reprezentativne ugotovitve. Industrijo pritrdilnih elementov Unije sestavljajo predvsem mala in srednja podjetja (MSP), poročanje računovodskih podatkov, ki ne temelji na polletjih, pa bi bilo preveč obremenjujoče. Poleg tega ima izdelek v preiskavi veliko različic in vrst, zaradi katerih je bilo treba za namen te preiskave pretvoriti in zbrati izjemno veliko računovodskih podatkov. Člen 6(1) osnovne uredbe dovoljuje odstopanje v utemeljenih primerih, kot je ta. Zato je bila trditev, da je izbrano obdobje preiskave neprimerno, zavrnjena.

(12)

Ista uvoznika sta trdila, da na podlagi makroekonomskih kazalnikov, navedenih v pritožbi, industrija Unije ni utrpela znatne škode in da ni vzročne zveze med uvozom iz Kitajske in škodo, ki jo je utrpel pritožnik.

(13)

Komisija je menila, da so informacije, ki jih je predložil pritožnik, pravno zadostne za začetek postopka v skladu s členom 5 osnovne uredbe tako glede znatne škode kot vzročne zveze. Opozoriti je treba, da je dokazni standard v fazi pritožbe nižji od dokaznega standarda, potrebnega za uvedbo ukrepov. V pritožbi je bilo prikazano zlasti znatno povečanje uvoza iz Kitajske, ki se je med letom 2016 in obdobjem preiskave pritožbe skoraj potrojil, zaradi česar se je povečal tudi tržni delež, in sicer je v obdobju preiskave pritožbe dosegel skoraj 15 %. Cene tega uvoza so močno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije na trgu Unije. Sočasno sta se zmanjšala proizvodnja in obseg prodaje industrije Unije, izgubila so se delovna mesta, zmanjšale so se naložbe, cene pa se niso pomembneje zvišale, kar je znatno zmanjšalo dobičkonosnost industrije Unije (približno 50 % manj med letom 2016 in obdobjem preiskave pritožbe). Ker je to potekalo sočasno s povečanjem uvoza iz Kitajske in ker niso bili ugotovljeni nobeni drugi dejavniki, ki bi lahko povzročili upad industrije Unije, je Komisija sklenila, da so dokazi, da je znatno škodo povzročil uvoz iz Kitajske, zadostni.

(14)

Zbornica CCCME je v pritožbi izrazila dvome glede obsega uvoza, in sicer glede ocen pritožnika, v okviru katerih je uvoz pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla izključen iz celotnega obsega uvoza pod nekaterimi oznakami KN. Opozorila je tudi, da navedene prilagoditve niso bile izvedene v zvezi z uvozom iz drugih tretjih držav. Zbornica CCCME ni ponudila nobene alternativne metodologije za oceno obsega uvoza pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla.

(15)

Komisija je menila, da je metodologija, ki so jo predlagali pritožniki, razumna, saj je temeljila na preteklih podatkih in pritožnikovem najboljšem poznavanju trga. Dejstvo, da za druge uvozne vire ni bila izvedena prilagoditev, je morda povzročilo podcenjevanje tržnega deleža kitajskega uvoza, zaradi česar splošna ocena v pritožbi ni bila vprašljiva. Ker zbornica CCCME ni predlagala nobene druge metodologije, primernejše od tiste, ki so jo predlagali pritožniki, je Komisija zavrnila njene trditve.

(16)

Večina proizvajalcev Unije, ki jih je zastopal pritožnik, tj. združenje EIFI, ali podporniki pritožbe so zaprosili za anonimno obravnavo, da bi se preprečili morebitni povračilni ukrepi strank v Uniji, ki so tudi pridobivale pritrdilne elemente od kitajskih dobaviteljev. Med temi strankami je bilo nekaj velikih podjetij, ki imajo pomembno tržno moč v primerjavi s proizvajalci pritrdilnih elementov Unije, ki so večinoma MSP.

(17)

Dva uvoznika sta izpodbijala odločitev Komisije, da tem družbam zagotovi anonimnost, saj sta trdila, da ni dokazov o morebitnih škodljivih učinkih.

(18)

Komisija se s tem ni strinjala. Glede na nesorazmerje med proizvajalci in uporabniki pritrdilnih elementov v Uniji je ugotovila, da tveganje povračilnih ukrepov, ki ga zatrjujejo proizvajalci Unije, ki jih zastopajo združenje EIFI in podporniki, dejansko obstaja (4). Komisija je na podlagi tega odobrila zaupno obravnavo imen teh družb. Zahtevki zoper to zaupno obravnavo so bili zato zavrnjeni.

(19)

Po dokončnem razkritju sta zbornica CCCME in združenje EFDA trdila, da vzorčeni proizvajalci Unije niso vložili ustreznega zahtevka za anonimnost.

(20)

Komisija je 8. januarja 2021 prejela zahtevke za anonimnost vzorčenih proizvajalcev Unije, potem ko je 18. decembra 2020 že prejela zahtevek pritožnika, tj. združenja EIFI, naj se zaupna obravnava imen pritožnikov in podpornikov nadaljuje tudi po začetku preiskave in dokler ne bo mogoče vložiti posameznih zahtevkov vzorčenih proizvajalcev Unije. Glede na resnost nevarnosti povračilnih ukrepov in ker je Komisija vedela, da nameravajo vzorčeni proizvajalci Unije vložiti ustrezne zahtevke, je sklenila, da je primerno zaščititi njihovo identiteto že v obdobju od začetka preiskave, tj. 21. decembra 2020, do 8. januarja 2021, ko so bili taki zahtevki prejeti. Zahtevki so bili prejeti in sprejeti za vse proizvajalce Unije, ki so bili dokončno izbrani v vzorec. Združenje EFDA je trdilo še, da združenje EIFI nima pravice vložiti takih zahtevkov, saj bi jih morala vložiti vsaka družba posebej. Ker je združenje EIFI pooblaščeno za zastopanje industrije Unije pritožnice in njenih posameznih članov ter je le posredovalo posamezne zahtevke, ki so jih podpisale zadevne družbe, je bila ta trditev zavrnjena.

(21)

Iste strani so trdile še, da ni nobenega razloga, da bi imena vzorčenih družb ostala zaupna, saj sodelovanje v vzorcu ne razkrije, ali je družba pritožnik ali podpornik, temveč le, da sodeluje. V zvezi s tem so se sklicevale na poročilo pritožbenega organa „Evropske skupnosti – pritrdilni elementi (Kitajska)“ (5), v katerem je Komisija zavzela podobno stališče. Iste strani so trdile še, da je v interesu zainteresiranih strani, ki nasprotujejo ukrepom, da čim več proizvajalcev Unije sodeluje in predloži informacije Komisiji, zato strah pred povračilnimi ukrepi ni utemeljen. Tudi predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji je izpodbijalo obstoj prepričljivih dokazov o nevarnosti povračilnih ukrepov strank v Uniji. Komisija je sprejela zahtevke za anonimnost vzorčenih proizvajalcev Unije, saj nevarnost povračilnih ukrepov ne grozi le pritožnikom in podpornikom, temveč tudi vzorčenim proizvajalcem Unije, kot je razvidno iz prejetih zahtevkov. Zagotovila združenja EFDA in zbornice CCCME, prejeta po dokončnem razkritju, niso mogla ovreči navedene nevarnosti. Vse trditve v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(22)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da je nezaupna dokumentacija deloma nezadostna in da niso bili povsod zagotovljeni ustrezni nezaupni povzetki. Trdila sta, da je treba za zaupno obravnavo zagotoviti ustrezno utemeljitev in da morajo nezaupni povzetki vsebovati dovolj podrobnosti, da dovoljujejo smiselno razumevanje informacij, predloženih v zaupni obliki. Obe strani sta predložili seznam primerov, v katerih taka merila domnevno niso bila izpolnjena.

(23)

Komisija ugotavlja, da so bili primeri, navedeni po dokončnem razkritju, že prej predmet zahtevkov navedenih strani za nadaljnje razkritje ter so bili ustrezno obravnavani med preiskavo v dvostranskih pogovorih s temi stranmi in na zaslišanju s pooblaščencem za zaslišanje dne 29. novembra 2021, ki ga je zahtevalo združenje EFDA, ali so se nanašali na informacije, ki niso bile del bistvenih dejstev in premislekov, na katerih je Komisija utemeljila svoje končne ugotovitve, ali pa so se šteli za neupravičene, ker je bila zaupna obravnava ustrezno utemeljena in so bili predloženi nezaupni povzetki dovolj podrobni, da so omogočali smiselno razumevanje vsebine informacij, predloženih v zaupni obliki, v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe. Eden od zahtevkov se je nanašal na pripombe druge zainteresirane strani po razkritju, ki so bile v treh dneh na voljo v nezaupni dokumentaciji. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(24)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta po dokončnem razkritju ponovno izrazila svoje pomisleke glede upravljanja nezaupne dokumentacije, pri čemer sta trdila, da (i) v nezaupni dokumentaciji manjka določena korespondenca s pritožnikom, (ii) je bila druga korespondenca izbrisana in (iii) so bili nekateri dokumenti naloženi v zelo pozni fazi.

(25)

Komisija ugotavlja, da so bile te trditve že razjasnjene v dvostranskih pogovorih s tema stranema in na zaslišanju s pooblaščencem za zaslišanje 29. novembra 2021, ki ga je zahtevalo združenje EFDA. Poleg tega je trditev, da v spisu manjka določena korespondenca s pritožnikom, obravnavana tudi v uvodni izjavi 47, trditev glede domnevno poznega posredovanja informacij zainteresiranim stranem v zvezi s spremembo vzorca proizvajalcev Unije pa v uvodni izjavi 44. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(26)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi podatkov o proizvodnji in obsegu prodaje v Uniji, ki so jih proizvajalci Unije sporočili z uveljavljenim obrazcem, pri čemer je upoštevala tudi njihovo geografsko lego in zastopanost MSP. V tem vzorcu je bilo šest proizvajalcev Unije iz štirih držav članic. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(27)

Eden od začasno vzorčenih proizvajalcev Unije (MSP) je Komisijo obvestil, da ne bo mogel predložiti popolno izpolnjenega vprašalnika. Komisija se je zato odločila, da bo spremenila vzorec proizvajalcev Unije in to družbo nadomestila z naslednjim največjim MSP v isti državi članici.

(28)

Združenje EFDA je trdilo, da ni moglo predložiti koristnih pripomb o izbranem vzorcu, ker ni bilo na voljo dovolj časa in ker je bila vzorčenim proizvajalcem Unije zagotovljena anonimnost. Zbornica CCCME je trdila, da se zaradi anonimnosti proizvajalcev Unije ni mogla seznaniti z naborom izdelkov izbranih družb ali preveriti javno dostopnih informacij navedenih družb. EFDA in CCCME sta trdila, da čeprav so pritožniki in podporniki pritožbe zahtevali anonimnost in jim je bila ta odobrena, take obravnave ni mogoče samodejno razširiti na vzorčene proizvajalce Unije. Trdila sta, da so bili vzorčeni proizvajalci Unije le sodelujoče strani, ne nujno pritožniki ali podporniki. Tako ni bilo razloga, da bi Komisija obravnavala njihovo identiteto kot zaupno. Ker vzorčeni proizvajalci Unije niso vložili nobenega ločenega zahtevka za anonimnost, je Komisija izbranim proizvajalcem Unije neupravičeno odobrila tako obravnavo.

(29)

Združenje EFDA in zbornica CCCME sta trdila še, da v nobenem primeru ni bilo utemeljenega razloga za tako obravnavo, saj je zainteresiranim stranem preprečila predložitev koristnih pripomb, pri čemer sta navedla, da je treba v skladu s členom 19 osnovne uredbe pretehtati varstvo zaupnih informacij glede na pravico zainteresiranih strani do obrambe.

(30)

Britansko in irsko združenje distributerjev pritrdilnih elementov (British and Irish Association of Fastener Distributors, v nadaljnjem besedilu: združenje BIFAD) je v imenu svojih irskih članov podobno trdilo, da ni bilo na voljo dovolj časa za predložitev pripomb o začasnem vzorcu in da zaradi anonimnosti, odobrene izbranim družbam, ni moglo oceniti, ali je bil vzorec izbran na razumen in uravnotežen način. Zaprosilo je za več informacij o proizvodnji, zmogljivostih in naboru izdelkov vseh družb ter o trgih, na katerih so prisotne.

(31)

Kar zadeva časovni okvir za predložitev pripomb o začasnem vzorcu, so imele zainteresirane strani sedem dni časa od začetka preiskave, pri čemer se je to obdobje podaljšalo za nadaljnjih sedem dni zaradi posebnih okoliščin tega primera, kar se je v veliki meri štelo za zadostno tudi glede na stroge roke, ki veljajo za protidampinške preiskave. Komisija ugotavlja, da so vse zainteresirane strani, ki so aktivno sodelovale pri preiskavi, predložile pripombe v navedenem časovnem okviru. Zato je bila trditev, da strani niso imele dovolj časa za predložitev pripomb o začasnem vzorcu, zavrnjena.

(32)

Kar zadeva anonimnost vzorčenih proizvajalcev Unije, je bil 18. decembra 2020 vložen zahtevek, da se anonimna obravnava, odobrena pritožniku in podpornikom v fazi pred začetkom postopka, razširi na preiskavo. Ker je vzorčenje del preiskave, je zaupna obravnava zajemala tudi vzorčenje. Poleg tega so proizvajalci Unije, izbrani v vzorec, 8. januarja 2021 izrecno zahtevali anonimnost med preiskavo.

(33)

Komisija je z odobritvijo anonimnosti vzorčenim proizvajalcem Unije ustrezno uravnotežila tveganje povračilnih ukrepov na eni strani in pravice zainteresiranih strani na drugi strani ter sklenila, da obstaja veliko tveganje povračilnih ukrepov, ki upravičuje odobritev zaupnosti identitete vzorčenih proizvajalcev Unije. Argumenti v zvezi s tem so bili zato zavrnjeni.

(34)

Kar zadeva zahtevo po dodatnih informacijah o proizvodnji, zmogljivosti in naboru proizvedenih izdelkov, je Komisija menila, da bi razkritje takih informacij po posamezni družbi omogočilo zainteresiranim stranem, da identificirajo zadevne proizvajalce Unije. Vendar je treba opozoriti, da je bila glede na visoko stopnjo ujemanja med cenami Unije in izvoznimi cenami večina vrst izdelkov, ki so jih proizvedli vzorčeni proizvajalci Unije, razkrita vzorčenim proizvajalcem izvoznikom s podrobnimi izračuni nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen. Poudariti je treba tudi, da je bila metodologija za izbiro vzorca ustrezno razkrita zainteresiranim stranem in da v zvezi z njo ni bila prejeta nobena pripomba. Ta zahteva je bila zato zavrnjena.

(35)

Eden od vzorčenih proizvajalcev Unije je med preiskavo Komisijo obvestil, da ne bo mogel izpolniti celotnega vprašalnika Komisije. Drug vzorčeni proizvajalec Unije ni mogel zagotoviti zadostnega zagotovila o podatkih, predloženih za preverjanje. Ta proizvajalca Unije sta bila zato izključena iz vzorca.

(36)

Da bi zagotovila nadaljnjo reprezentativnost vzorca v smislu meril iz člena 17, se je Komisija odločila spremeniti vzorec proizvajalcev Unije, in sicer z nadomestitvijo omenjenih družb z naslednjima dvema največjima proizvajalcema v smislu obsega in prodaje, pri čemer je upoštevala tudi geografsko porazdelitev in širok nabor vrst izdelkov. Kot je navedeno v obvestilu k spisu z dne 15. julija 2021, se je Komisija oprla na informacije, ki so jih zagotovili proizvajalci Unije v fazi preverjanja reprezentativnosti in ki se uporabljajo tudi za namene vzorčenja. Poleg tega je zbrala javno dostopne informacije in preverila spletna mesta zadevnih družb. Komisija je stopila v stik z družbama in ju povabila k sodelovanju z izpolnitvijo vprašalnika. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe.

(37)

Komisija je prejela pripombe zbornice CCCME, združenja EFDA in proizvajalca izvoznika Celo Suzhou Precision Fasteners Ltd (v nadaljnjem besedilu: Celo Suzhou).

(38)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta trdila, da zainteresirane strani niso imele dovolj časa za predložitev pripomb o spremenjenem vzorcu. Komisija je opozorila, da ne zbornica CCCME ne združenje EFDA nista zahtevala podaljšanja roka in da sta oba predložila podrobne pripombe o spremenjenem vzorcu proizvajalcev Unije; njuna trditev je bila zato zavrnjena.

(39)

Obe strani sta tudi znova poudarili, da se vzorčenim proizvajalcem Unije ne bi smela odobriti anonimnost, vendar v zvezi s tem nista navedli nobenih nadaljnjih argumentov. Zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi 32, so bile te trditve zato zavrnjene.

(40)

Zbornica CCCME je trdila še, da so bile druge zainteresirane strani obravnavane diskriminatorno, saj so zanje veljali strogi roki, medtem ko se je rok, dodeljen na novo vzorčenima proizvajalcema Unije za izpolnitev vprašalnika, iztekel skoraj šest mesecev po roku, dodeljenemu prvotno vzorčenim proizvajalcem Unije. Poleg tega, glede na to, da je imela Komisija dovolj časa za analizo vprašalnikov, prejetih v tem podaljšanem roku, ni imela razloga, da je zainteresiranim stranem naložila precej krajši rok za predložitev pripomb o novem vzorcu.

(41)

Komisija je opozorila, da so bili vsi vzorčeni proizvajalci Unije, uvozniki in proizvajalci izvozniki obravnavani enako in da so imeli od trenutka, ko so bili obveščeni o vzorčenju, 30 dni za izpolnitev vprašalnika, čemur so po potrebi sledila upravičena podaljšanja. Zato je trditev zbornice CCCME, da so imeli nekateri vzorčeni proizvajalci Unije na voljo več kot šest mesecev za izpolnitev vprašalnika, zavajajoča. Poleg tega Komisija opozarja, da je vzorec dokončen šele po proučitvi pripomb, ki jih prejmejo zainteresirane strani, zato Komisija ustrezno določi rok za predložitev pripomb na vzorec, pri čemer upošteva splošne roke preiskave. Komisija je zato zavrnila trditev o diskriminatorni obravnavi.

(42)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta trdila še, da Komisija ni pravočasno obvestila zainteresiranih strani o odstopu zadevnih proizvajalcev Unije od sodelovanja in da bi morala tudi prej obvestiti zainteresirane strani o spremembi vzorca proizvajalcev Unije. Zbornica CCCME se je sklicevala na člen 6(7) osnovne uredbe, ki določa, da lahko zainteresirane strani „pregledajo vse informacije, ki jih je katera koli stranka dala na razpolago za preiskavo“. Združenje EFDA je trdilo, da je Komisija sprejela končno odločitev o vzorcu proizvajalcev Unije, ne da bi ustrezno upoštevala pripombe zainteresiranih strani, kar naj bi bilo razvidno iz dejstva, da so bili naknadno izbranima proizvajalcema Unije vprašalniki poslani že pred prejemom takih pripomb.

(43)

Poleg tega sta zbornica CCCME in združenje EFDA predlagala, naj Komisija, namesto da spreminja vzorec proizvajalcev Unije, oblikuje ugotovitve na osnovi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe in zaključi preiskavo. Zbornica CCCME je opozorila, da bi se v primeru prenehanja sodelovanja proizvajalcev izvoznikov med preiskavo uporabila dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe in da bi bilo treba enako obravnavati tudi proizvajalce Unije. Druga možnost bi bila, da Komisija zagotovi dodatne informacije o metodologiji izbire dodatnih družb za vzorec proizvajalcev Unije, zlasti o tem, kako sta bili družbi opredeljeni, ter o vplivu na reprezentativnost končnega vzorca. V zvezi s tem sta obe strani trdili še, da je Komisija izbrala dodatni družbi izključno na podlagi informacij, ki jih je posredoval pritožnik, ne da bi prejela kakršne koli prispevke drugih zainteresiranih strani.

(44)

Kar zadeva trditev o nezadostnem razkritju, Komisija ugotavlja, da je v spis dovolj zgodaj dodala vse pomembne informacije, da bi lahko zainteresirane strani predložile pripombe. Komisija je vse prejete pripombe upoštevala in jih ustrezno obravnavala. Trditev, da sta bili dodatni družbi izbrani izključno na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik, je napačna, kot je opisano tudi v uvodni izjavi 36.

(45)

Komisija je združenju EFDA in zbornici CCCME na njuno zahtevo posredovala dodatne informacije v zvezi s spremenjenim vzorcem, vključno z vplivom na reprezentativnost vzorca. Zbornica CCCME je ponovila svojo zahtevo po razkritju dodatnih informacij v zvezi s točnim deležem proizvodnje in prodaje standardnih in nestandardnih pritrdilnih elementov proizvajalcev Unije, izbranih v vzorec, ter po pojasnilih v zvezi z merili in metodologijo, uporabljenimi za izbiro dodatnih proizvajalcev Unije. Zahtevala je tudi razkritje komunikacije med pritožnikom in Komisijo v zvezi z izbiro dodatnih proizvajalcev Unije.

(46)

Kar zadeva zahtevo po zaključku preiskave zaradi nesodelovanja, Komisija poudarja, da člen 17(4) osnovne uredbe izrecno dovoljuje, da se v primeru pomanjkanja sodelovanja med nekaterimi ali vsemi stranmi, izbranimi v vzorec, ki bo verjetno znatno vplivalo na izid preiskave, lahko izbere nov vzorec. Kar zadeva trditev o diskriminaciji proizvajalcev izvoznikov, Komisija opozarja, da se vzorčeni proizvajalec izvoznik, ki preneha sodelovati v preiskavi, izključi iz vzorca, predložene informacije pa se ne upoštevajo. Kadar je to še mogoče, Komisija tudi nadomesti takega proizvajalca izvoznika v vzorcu. Enak pristop je bil uporabljen tudi v zvezi z zadevnimi proizvajalci Unije. Vse zahteve v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(47)

Kar zadeva zahtevo po dodatnih informacijah, se Komisija sklicuje na uvodno izjavo 36, v kateri so določena merila za izbiro dodatnih proizvajalcev Unije in metodologija, ki se uporablja. Točen delež proizvodnje in prodaje standardnih in nestandardnih pritrdilnih elementov proizvajalcev Unije kot tak ni bil merilo za izbiro vzorca, poleg tega proizvodnja standardnih pritrdilnih elementov ni bila edino merilo za vključitev v vzorec. Kot je navedeno v uvodni izjavi 110, so se vse vrste izdelka štele za en izdelek. Industrija Unije je proizvajala in prodajala standardne in nestandardne pritrdilne elemente, ob tem so proizvajalci izvozniki industriji Unije izvažali standardne in nestandardne pritrdilne elemente, pri čemer je nastalo prekrivanje pri končni uporabi. Poleg tega te informacije niso na voljo pri izbiri družb, ki bodo vključene v vzorec. Komunikacija med pritožnikom in Komisijo je bila razkrita v skladu s členom 6(7) osnovne uredbe in ob upoštevanju člena 19(1), ki določa, da morajo organi informacije, ki so posredovane zaupno, obravnavati kot zaupne. Komisija je v skladu s členom 19 osnovne uredbe zainteresiranim stranem dala na voljo nezaupni povzetek zaupnih informacij. Te zahteve so bile zato zavrnjene.

(48)

Celo Suzhou je trdil, da bi se morale pri vzorcu proizvajalcev izvoznikov upoštevati vrste izvoženih izdelkov, da bi bile izvozne cene primerljive s prodajnimi cenami proizvajalcev, izbranih v vzorec industrije Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 36, je Komisija izbrala vzorec, ki je zagotavljal širok nabor izdelkov. Glede na visoko stopnjo ujemanja, ugotovljeno v tem primeru (več kot 90 %), je Komisija sklenila, da je vzorec proizvajalcev Unije vključeval vrste izdelkov, ki se največ izvažajo v Unijo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(49)

Glede na navedeno se je štelo, da je končni vzorec šestih proizvajalcev Unije reprezentativen za industrijo Unije.

(50)

Združenje EFDA je po dokončnem razkritju ponovilo, da ni moglo predložiti koristnih pripomb o vzorcu proizvajalcev Unije, saj je bila identiteta proizvajalcev Unije zaupna. Znova je navedlo tudi, da Komisija med preiskavo ni obvestila zainteresiranih strani o spremembi vzorca in da je sprejela odločitev o vključitvi dodatnih družb v vzorec, še preden je o tem obvestila zainteresirane strani in jim dala možnost, da predložijo pripombe. Združenje EFDA in zbornica CCCME sta ponovila, da v nezaupni dokumentaciji manjkajo informacije ter da Komisija ni razkrila celotnega obsega proizvodnje in prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije. Zbornica CCCME je znova izrazila pomislek v zvezi s spremembo vzorca in trdila, da ni bilo podano nobeno pojasnilo, zakaj sta dva proizvajalca Unije odstopila.

(51)

Kar zadeva zahtevo po anonimnosti proizvajalcev Unije, je bila ta že obravnavana v uvodnih izjavah 16 do 21. Podobno je bila trditev o nezadostnem razkritju v zvezi z izbiro vzorca že obravnavana v uvodni izjavi 44, trditev o popolnosti nezaupne dokumentacije pa v uvodni izjavi 47. Komisija je razloge za spremembo vzorca razkrila tudi v uvodni izjavi 35, poleg tega so bile te informacije na voljo tudi v nezaupni dokumentaciji pred razkritjem. Ker v zvezi s tem niso bili predloženi nobeni nadaljnji argumenti, so bile te trditve zavrnjene. Kar zadeva celotni obseg proizvodnje in prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije, ta kot taka nista bila del analize, saj gre za makroekonomska kazalnika, zato ni bilo razloga za predložitev takih informacij zainteresiranim stranem. Komisija je v uvodni izjavi 352 zlasti navedla, kolikšen delež celotne proizvodnje Unije so predstavljale vzorčene družbe, zainteresirane strani pa so lahko v vsakem primeru sklepale o celotnem obsegu proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije.

(52)

Združenje EFDA je trdilo še, da je Komisija predložila nasprotujoče si informacije o številu in reprezentativnosti vzorčenih proizvajalcev Unije. Poleg tega je znova izrazilo pomisleke glede postopka izbire vzorca in informacij, ki so bile predložene zainteresiranim stranem v zvezi s tem.

(53)

Kar zadeva število vzorčenih družb, je dokument o splošnem razkritju dejansko vseboval tiskarsko napako v dveh odstavkih, in sicer je bilo navedeno, da so bili vzorčeni štirje proizvajalci Unije namesto šestih. Takoj ko je Komisija prejela uradno obvestilo v zvezi s tem, je bila napaka odpravljena. Pravilno število vzorčenih proizvajalcev Unije je bilo med preiskavo sporočeno zainteresiranim stranem v obvestilu, vključenem v nezaupno dokumentacijo. Kar zadeva reprezentativnost vzorca, je Komisija potrdila pravilnost vseh podatkov, ki jih je predložila, zato je trditev združenja EFDA neutemeljena. Številka v dokumentu o splošnem razkritju (9,5 %) je pomenila reprezentativnost glede na celotno proizvodnjo Unije, številka, ki jo je prejelo združenje EFDA na zahtevo med preiskavo (18 %), pa je pomenila reprezentativnost glede na celotni obseg proizvodnje proizvajalcev Unije, ki so se javili pred začetkom preiskave in predložili informacije, potrebne za vzorčenje. Ta številka je bila združenju EFDA sporočena na zahtevo več mesecev pred razkritjem in torej pred določitvijo celotnega obsega proizvodnje v Uniji.

(54)

Kar zadeva uporabljeni postopek, Komisija opozarja, da je morala, kot je navedeno v uvodni izjavi 46, v skladu s členom 17(4) osnovne uredbe spremeniti vzorec proizvajalcev Unije zaradi nesodelovanja dveh prvotno vzorčenih družb. Kar zadeva posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in vidike razkritja med tem postopkom, je bilo to podrobno pojasnjeno že v uvodnih izjavah 28 do 47 zgoraj. Sprememba predhodno izbranega vzorca ob začetku preiskave je temeljila na pripombah, prejetih od zainteresiranih strani v okviru postopka vzorčenja, opisanega v obvestilu o začetku.

(55)

Nazadnje sta zbornica CCCME in združenje EFDA trdila, da je dokument o splošnem razkritju vseboval nasprotujoče si informacije v zvezi z metodologijo za spremembo vzorca proizvajalcev Unije in da so bile informacije v dokumentu o splošnem razkritju tudi v nasprotju s sporočilom, ki ga je Komisija poslala novoizbranima proizvajalcema Unije. Zbornica CCCME je trdila zlasti, da je bil delež obsega proizvodnje in prodaje standardnih in nestandardnih pritrdilnih elementov ključno merilo za izbiro vzorca proizvajalcev Unije, kot je domnevno razvidno iz omenjenega sporočila, poslanega novoizbranima proizvajalcema Unije. Te trditve so bile napačne. Komisija nobeni od zainteresiranih strani, vključno z novoizbranima proizvajalcema Unije, ni sporočila, da bo delež obsega proizvodnje in prodaje standardnih in nestandardnih pritrdilnih elementov ključno merilo za izbiro vzorca. Komisija opozarja, da ti podatki v fazi vzorčenja običajno niso na voljo tako podrobno. Enako velja za to preiskavo. To ne izključuje dejstva, da je Komisija na podlagi razpoložljivih informacij vseeno lahko določila na globalni ravni, ali je proizvajalec Unije proizvajal standardne ali nestandardne pritrdilne elemente, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 36. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(56)

Združenje EFDA je splošneje trdilo, da vzorec proizvajalcev Unije ni reprezentativen, saj je bil eden od dveh proizvajalcev standardnih pritrdilnih elementov, izbranih v vzorec, MSP, zato bi imeli samo podatki drugega proizvajalca znaten učinek. Ta trditev ni bila dodatno utemeljena. Komisija opozarja, da so tri družbe, izbrane v vzorec, predstavljale MSP, tri pa ne. Komisija je opozorila tudi, da je vzorec zagotavljal reprezentativen nabor izdelkov, kot je določeno v uvodni izjavi 36, in se je na splošno štel za reprezentativnega za industrijo Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(57)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(58)

Osemindvajset nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec petih uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza zadevnega izdelka. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi zainteresiranimi stranmi opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(59)

Združenje EIFI je trdilo, da sta dva od izbranih nepovezanih uvoznikov, ki spadata v isto skupino, povezana s proizvajalcem pritrdilnih elementov na Kitajskem in sta prek povezane družbe v Uniji pridobila dovoljenje tudi za proizvodnjo nekaterih pritrdilnih elementov na Kitajskem. Zato ju ni mogoče šteti za nepovezana uvoznika. Trdilo je še, da sta bili ti družbi povezani tudi s proizvajalci pritrdilnih elementov Unije. Nazadnje, združenje EIFI je trdilo, da bi moral glede na to, da sta uvoznika povezana, v vzorcu ostati le eden od njiju, drugega pa bi moral nadomestiti drug sodelujoči uvoznik v Uniji. Združenje EFDA je v odgovoru na pripombe združenja EIFI navedlo, da bi bilo za izključitev uvoznika iz vzorca pomembno le, ali je povezan s proizvajalcem, ki tudi izvaža v Unijo. Trdilo je, da bi morala zadevna uvoznika glede na število vrst izdelkov, ki jih uvažata, in različne segmente, oskrbovane v Uniji, ostati v vzorcu.

(60)

Zadevna uvoznika sta trdila, da nimata nobenih poslovnih stikov z zadevnim kitajskim proizvajalcem, da ne uvažata zadevnega izdelka od te družbe in da nista povezana z nobenim drugim proizvajalcem izvoznikom pritrdilnih elementov na Kitajskem. Preiskava ni potrdila trditev združenja EIFI, niti informacije, ki jih je predložilo v podporo tej trditvi, niso dokazale, da sta zadevna uvoznika dejansko povezana s katerim koli proizvajalcem izvoznikom. Poleg tega se dejstvo, da sta uvoznika med seboj povezana, ni štelo za veljaven argument za njuno izključitev iz vzorca. Vzorec je vključeval tri druge nepovezane uvoznike, izbrane na podlagi največjega obsega uvoza in razpršenosti po različnih državah članicah. Vzorec je predstavljal 9 % celotnega uvoza pritrdilnih elementov iz Kitajske in se je zato štel za dovolj reprezentativnega. Trditve združenja EIFI v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(61)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz Kitajske pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili morda zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(62)

Zahtevane informacije je predložilo 92 proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Trije proizvajalci izvozniki so trdili, da bi jih bilo treba zavoljo boljše reprezentativnosti vključiti v vzorec, saj proizvajajo določeno vrsto izdelka, ki ni primerljiva z drugimi vrstami izdelka, izvoženimi iz Kitajske.

(63)

Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala tri proizvajalce izvoznike/skupine proizvajalcev izvoznikov, ki so predstavljali največji obseg izvoza, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Ker proizvajalci izvozniki, ki so zahtevali vključitev v vzorec zaradi posebne vrste izdelka, niso bili med tistimi z največjim obsegom izvoza, niso bili izbrani v predlagani vzorec. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bili vsi znani zadevni proizvajalci izvozniki in organi zadevne države obveščeni o tem in pozvani k predložitvi pripomb.

(64)

Ena skupina proizvajalcev izvoznikov, ki ni bila vključena v vzorec, je zahtevala vključitev, pri čemer je trdila, da (i) je eden največjih izvoznikov pritrdilnih elementov, (ii) bi njena vključitev zagotovila natančnejšo sliko kitajske industrije pritrdilnih elementov in (iii) bi zato zagotovila natančnejšo sliko o tem, kako so bile določene končne cene za Unijo. Na podlagi tega je skupina proizvajalcev izvoznikov trdila, da uvozne cene, ki temeljijo na vzorcu, ne bi bile reprezentativne, zato tudi cena CIF meja EU za izračun natančne stopnje nelojalnega nižanja ciljnih in prodajnih cen na podlagi teh cen ne bi bila točna. Družba se je nazadnje sklicevala na večje število proizvajalcev Unije, izbranih v vzorec proizvajalcev Unije. Nazadnje, ta skupina proizvajalcev izvoznikov je trdila, da vključitev še ene družbe v vzorec Komisiji ne bi onemogočilo, da zaključi preiskavo v zakonskih rokih.

(65)

Prvič, na podlagi sporočenega obsega izvoza družbe vključitev zadevne skupine proizvajalcev izvoznikov ne bi bistveno povečala reprezentativnosti vzorca. Drugič, kar zadeva trditve v zvezi z organiziranostjo kitajske domače industrije, določitvijo izvoznih cen za Unijo in določitvijo cene CIF meja EU, družba ni predložila nobenega dokaza, da bi njena vključitev znatno povečala reprezentativnost vzorca. Hkrati bi vključitev družbe zaradi njene sestave pomenila znatno dodatno breme za preiskavo. Tretjič, ker se je izbrani vzorec štel za reprezentativnega, je bilo mogoče določiti zanesljivo ceno CIF meja EU ter natančno izračunati stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih in prodajnih cen. Nazadnje, specifično število družb, izbranih v vzorec proizvajalcev Unije, ni pomembno za izbiro vzorca proizvajalcev izvoznikov. Komisija ni dolžna izbrati enakega števila družb na obeh straneh, poleg tega je vzorčenje omejeno prav zato, da lahko Komisija prouči razumno število družb v rokih za zaključek preiskave. Argumenti te skupine so bili zato zavrnjeni.

(66)

Druga skupina proizvajalcev izvoznikov je trdila, da bi morala biti vključena v vzorec, saj celotno skupino sestavljajo številni proizvajalci in trgovci na Kitajskem in v Uniji z znatnimi proizvodnimi in dobavnimi zmogljivostmi, ki vplivajo na njen domači trg in trg Unije.

(67)

Vendar bi vključitev te skupine proizvajalcev izvoznikov v vzorec pomenila znatno dodatno breme za preiskavo, pri čemer se raven reprezentativnosti predlaganega vzorca ne bi bistveno spremenila. Poleg tega so bili drugi proizvajalci izvozniki z večjim obsegom izvoza kot zadevna skupina družb, ki so predložili informacije za vzorčenje. Glede na to, da je bil vzorec izbran na podlagi obsega izvoza v Unijo, kot je navedeno v uvodni izjavi 63, vključitev te skupine proizvajalcev izvoznikov v vzorec ni bila upravičena. Argument je bil zato zavrnjen.

(68)

Tretji proizvajalec izvoznik je trdil, da so vse družbe, izbrane v vzorec, proizvajalke sornikov in predlagani vzorec zato ni reprezentativen za kitajske proizvajalce vijakov. Ta družba je kot proizvajalka vijakov zahtevala vključitev v vzorec. Trdila je še, da bi bilo treba oblikovati ločene ugotovitve za vsako vrsto izdelkov, tj. za vijake na eni strani in sornike na drugi.

(69)

Te pomisleke je izrazila tudi zbornica CCCME, ki je trdila, da vzorec ni reprezentativen v smislu obsega in vrst zajetih izdelkov.

(70)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 63, je bil vzorec izbran na podlagi največjega obsega izvoza v Unijo, pri čemer posebne vrste izdelka, ki jih proizvajajo izbrane družbe, niso bile merilo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 110, so se za namene te preiskave vse vrste pritrdilnih elementov štele za en izdelek. Kot je navedeno v uvodni izjavi 398, ločene ugotovitve za posamezne vrste izdelka zato niso bile upravičene. Poleg tega proizvajalec izvoznik ni predložil nobenega dokaza v podporo svoji trditvi, da bi bilo treba oblikovati ločene ugotovitve za sornike na eni strani in vijake na drugi strani. Nazadnje, bili so drugi sodelujoči proizvajalci izvozniki z večjim obsegom izvoza kot zadevni proizvajalec izvoznik, ki so predložili informacije za vzorčenje, zato vključitev zadnjenavedenega v vzorec ni bila upravičena. Argumenti tega proizvajalca izvoznika so bili zato zavrnjeni.

(71)

Nazadnje, združenje EIFI je trdilo, da bi bilo treba enega od izbranih proizvajalcev izvoznikov odstraniti iz vzorca, ker je trgovec, ne proizvajalec pritrdilnih elementov, v vsakem primeru pa so njegov glavni trg Združene države Amerike (ZDA), ne Unija.

(72)

Vsi trije proizvajalci izvozniki, izbrani v vzorec, so potrdili, da je obseg izvoza v Unijo, kot ga je sporočila in uporabila Komisija pri izbiri vzorca, izhajal iz njihove lastne proizvodnje. Dejstvo, da je eden od izbranih proizvajalcev izvoznikov izvažal pritrdilne elemente v ZDA, čeprav v večjih količinah kot v Unijo, ni pomembno. Argumenti združenja EIFI so bili zato zavrnjeni.

(73)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija potrdila prvotno predlagani vzorec.

(74)

Po spremembi vzorca proizvajalcev Unije med preiskavo je družba Celo Suzhou Precision Fasteners Co. Ltd. trdila, da bi bilo treba vzorec proizvajalcev izvoznikov razširiti in vključiti kitajske proizvajalce izvoznike nestandardnih pritrdilnih elementov. Družba je trdila, da bo sprememba vzorca proizvajalcev Unije povečala njegovo reprezentativnost v smislu nabora izdelkov in da to merilo ni bilo upoštevano pri izbiri vzorca proizvajalcev izvoznikov. Zadevni proizvajalec izvoznik je opozoril še, da bi bil njegov izvoz pritrdilnih elementov v Unijo reprezentativen za specifični nabor izdelkov in da je v okviru svojega zahtevka za posamezno preiskavo že v celoti izpolnil vprašalnik, ki bi ga morala Komisija upoštevati. Tako ravnanje ne bi bistveno upočasnilo preiskave.

(75)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 63, so trije proizvajalci izvozniki/skupina proizvajalcev izvoznikov, izbrani v vzorec, predstavljali največji obseg izvoza, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Dejstvo, da je bil vzorec proizvajalcev Unije spremenjen, ni imelo nobenega vpliva na vzorec proizvajalcev izvoznikov, ki bi upravičil njegovo spremembo. Ta zahteva je bila zato zavrnjena.

(76)

Družba Celo Suzhou Precision Fasteners Co. Ltd. je po dokončnem razkritju ponovila, da vzorec proizvajalcev izvoznikov ni dovolj reprezentativen v smislu vrst izdelka, in zahtevala, da Komisija (i) upošteva ne le obseg izvoza, ampak tudi izvožene nabore izdelkov, in (ii) da v vzorec vključi Celo Suzhou Precision Fasteners Co. Ltd., saj bi bilo to reprezentativno za zadevni nabor izdelkov.

(77)

Stran je ponovila tudi svoje trditve iz uvodne izjave 74 in trdila, da sta pristop Komisije k izbiri vzorca proizvajalcev Unije in potreba po tem, da so v vzorcu različne vrste pritrdilnih elementov, v neposrednem nasprotju z njeno trditvijo, da določene vrste izdelkov niso bile merilo pri izbiri vzorca proizvajalcev izvoznikov.

(78)

Zgoraj navedene trditve so bile obravnavane že v uvodni izjavi 75. Vzorec proizvajalcev Unije je bil dejansko izbran na podlagi največjih proizvajalcev v smislu obsega in prodaje, pri čemer sta se upoštevala tudi geografska porazdelitev (več držav članic) in širok nabor vrst izdelkov. Izbira vzorca proizvajalcev izvoznikov je temeljila na največjem obsegu, ki ga je Komisija lahko preiskala. Izbira vzorčenih proizvajalcev Unije je zagotovila visoko stopnjo ujemanja z izvoznimi transakcijami vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, zato za navedeno izbiro ni bilo treba proučiti še posebnih vrst izdelka. Ker v zvezi s tem niso bile predložene nobene nove informacije, so bile trditve zavrnjene.

(79)

Sedem proizvajalcev izvoznikov pritrdilnih elementov je zahtevalo posamezno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe, in sicer z izpolnitvijo vprašalnika za proizvajalce izvoznike, ki je bil na voljo na spletu (6). Glede na to veliko število zahtev bi bila odobritev posamezne preiskave preveč obremenjujoča in bi Komisiji onemogočila pravočasno dokončanje preiskave. Komisija zato ni ugodila predloženim zahtevkom.

(80)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 48 in 74, je eden od proizvajalcev izvoznikov (Celo Suzhou Precision Fasteners Co. Ltd) po spremembi vzorca proizvajalcev Unije trdil, da bi se moral upoštevati njegov zahtevek za posamezno preiskavo, da bi se povečala reprezentativnost vzorca proizvajalcev izvoznikov. Trditev glede reprezentativnosti vzorca proizvajalcev izvoznikov je bila obravnavana že v uvodni izjavi 75.

(81)

Kar zadeva zahtevek za posamezno preiskavo, se položaj tega proizvajalca izvoznika ni tako bistveno razlikoval od položaja drugih proizvajalcev izvoznikov, ki so zahtevali posamezno preiskavo, da bi bil upravičen do drugačne obravnave. Komisija je zato sklenila, da ni objektivnih razlogov, ki bi upravičevali odobritev zahtevka za posamezno preiskavo tega proizvajalca izvoznika.

(82)

Po dokončnem razkritju je ta proizvajalec izvoznik ponovil svojo trditev, da bi mu bilo treba odobriti posamezno preiskavo, in trdil, da Komisija ni pojasnila, zakaj bi se odobritev navedenega zahtevka štela za diskriminatorno. V podporo temu argumentu je proizvajalec izvoznik poudaril, da proizvaja specifično vrsto tehničnega pritrdilnega elementa, ki ni primerljiva z drugimi vrstami izdelka, in da njegova izvozna cena ne bi bila določena na stopnji dampinga, kot je bilo ugotovljeno že v prejšnji protidampinški preiskavi v zvezi z istim izdelkom s poreklom iz Kitajske, v okviru katere so bili ukrepi uvedeni leta 2009 (7).

(83)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 398, ločene ugotovitve za posamezne vrste izdelka niso bile upravičene. Zato bi bila proučitev zahtevka za posamezno preiskavo tega proizvajalca izvoznika na podlagi dejstva, da proizvaja in izvaža specifično vrsto izdelka, čeprav se to merilo ni upoštevalo pri ostalih proizvajalcih izvoznikih, ki so zahtevali posamezno preiskavo, diskriminatorna, poleg tega bi bila za Komisijo preveč obremenjujoča za pravočasni zaključek preiskave. Sklicevanje na ugotovitve prejšnje preiskave, v kateri ni bil ugotovljen damping v zvezi s prodajo teh izvoznikov v Unijo, ni pomembno, ker so temeljile na informacijah, ki se nanašajo na drugo obdobje preiskave. Argumenti tega proizvajalca izvoznika so bili zato zavrnjeni.

(84)

En proizvajalec izvoznik v LRK (Ningbo Londex Industrials Co. ali Londex) je prosil, da se ga obravnava kot novega proizvajalca izvoznika, saj je začel izvažati zadevni izdelek šele po obdobju preiskave. Komisija je navedla, da se taka obravnava v skladu z uveljavljeno prakso lahko upošteva le na podlagi uredbe o uvedbi dokončnih ukrepov in njenih ustreznih določb. Poleg tega je treba opozoriti, da je Komisija izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov in da, kot je navedeno v prejšnjih uvodnih izjavah, ni sprejela nobenega zahtevka za izračun individualnih stopenj dampinga, ker bi bilo to preveč obremenjujoče. Enako velja za proučitev zahtevka za obravnavo novega proizvajalca izvoznika, ki bi vključeval podroben pregled sestave družbe in njenega izvoza. Ta zahtevek je bil zato zavrnjen.

(85)

Družba Londex je po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da bi morala biti upravičena do obravnave novega proizvajalca izvoznika in da bi morala biti dodana na seznam sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Trdila je, da ker se je javila med preiskavo in ker je izvoz potekal pred koncem preiskave, Komisija ni bila vezana na noben specifičen postopek. Preprosta ocena, ali družba med obdobjem preiskave ni izvažala zadevnega izdelka, čeprav po obdobju preiskave, bi zadostovala, kar pa se ne more šteti za preveč obremenjujoče. Tak pristop bi bil upravičen tudi v interesu administrativnega gospodarstva. Poleg tega se je Komisija že v prejšnjih primerih odločila za tak pristop. Podobno je družba Londex trdila, da za sodelujoče nevzorčene proizvajalce izvoznike ni bila opravljena preiskava sestave družbe ali njenega izvoza.

(86)

Komisija je opozorila, da je v prejšnjih preiskavah (8), ki jih je omenila družba Londex, v nasprotju z njenimi trditvami proučila, ali so pogoji iz člena 11(4) osnovne uredbe izpolnjeni. Nobeden od predloženih argumentov ni mogel spremeniti sklepov iz uvodne izjave 81, zato so bili zavrnjeni.

(87)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o znatnem izkrivljanju na Kitajskem v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika.

(88)

Komisija je dala vprašalnike na voljo na spletu na dan začetka preiskave (9) ter prosila vzorčene proizvajalce Unije, vzorčene nepovezane uvoznike in vzorčene proizvajalce izvoznike na Kitajskem, naj izpolnijo ustrezne vprašalnike. Poleg tega je od združenja EIFI zahtevala, naj predloži informacije o makroekonomskih kazalnikih škode, ki se nanašajo na celotno industrijo Unije.

(89)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od štirih vzorčenih proizvajalcev Unije, pritožnika, tj. združenja EIFI, petih vzorčenih nepovezanih uvoznikov, dveh uporabnikov in treh družb/skupin proizvajalcev izvoznikov.

(90)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 35, sta bila dva od vzorčenih proizvajalcev Unije med preiskavo izključena iz vzorca, zato se njuna izpolnjena vprašalnika nista upoštevala. Zadevna proizvajalca Unije sta nadomestila dva druga proizvajalca Unije. Obe družbi sta predložili izpolnjen vprašalnik.

(91)

Komisija je zbrala vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Zaradi izbruha pandemije COVID-19 in ukrepov zapore, sprejetih v različnih državah članicah in tretjih državah med večino preiskave, Komisija v večini primerov ni mogla izvesti preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe. Komisija je v navedenih primerih namesto tega na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitve v skladu z obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (10). Komisija je lahko izvedla en preveritveni obisk na kraju samem.

(92)

Na daljavo je izvedla navzkrižna preverjanja naslednjih družb/strani:

(93)

Komisija je opravila preveritveni obisk na kraju samem v prostorih naslednje družbe:

(94)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(95)

Zainteresirane strani so imele v skladu s členom 6(5) in (6) osnovne uredbe možnost, da zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Komisija je opravila zaslišanja s številnimi proizvajalci izvozniki, zbornico CCCME, združenjem EFDA in pritožnikom, tj. združenjem EIFI. Eno zaslišanje je potekalo tudi v skladu s členom 6(6) osnovne uredbe med stranmi z nasprotnimi interesi, v tem primeru med proizvajalcem izvoznikom Jiangsu Yongyi Fastener Co., Ltd in združenjem EIFI.

(96)

Ta zadeva se je začela 21. decembra 2020, tj. v prehodnem obdobju, dogovorjenem med Združenim kraljestvom in EU, v katerem je za Združeno kraljestvo še naprej veljalo pravo Unije. To obdobje se je končalo 31. decembra 2020. Posledično družbe in združenja iz Združenega kraljestva od 1. januarja 2021 ne izpolnjujejo več pogojev za zainteresirane strani v tem postopku.

(97)

Komisija je z obvestilom k spisu v zadevi z dne 14. januarja 2021 gospodarske subjekte iz Združenega kraljestva, ki so menili, da se še vedno lahko štejejo za zainteresirane strani, pozvala, naj se ji javijo. Javila se ni nobena družba.

(98)

Iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 35 in 36, je bilo treba vzorec proizvajalcev Unije spremeniti tako, da sta dva prvotno vzorčena proizvajalca Unije nadomestila dva druga proizvajalca Unije. Komisija je tema proizvajalcema poslala vprašalnik in ju pozvala, naj ga izpolnita v roku iz člena 6(2) osnovne uredbe. Ta časovni okvir Komisiji ni dopuščal, da bi sprejela začasne sklepe v roku iz člena 7(1) osnovne uredbe. Zato se je odločila, da ne bo uvedla začasnih ukrepov in bo nadaljevala preiskavo.

(99)

Komisija je 20. julija 2021 v skladu s členom 19a(2) osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila, da ne namerava uvesti začasnih ukrepov.

(100)

Zbornica CCCME je zahtevala, naj Komisija izda opisni list, v katerem bi bili povzeti napredek preiskave in predhodni sklepi na podlagi informacij, ki so na voljo v spisu, da bi zainteresirane strani lahko predložile pripombe v zvezi s tem.

(101)

V osnovni uredbi ni predvideno razkritje takega opisnega lista. V vsakem primeru Komisija ni sprejela nobenih predhodnih sklepov v rokih iz člena 7(1) osnovne uredbe, zato je bila ta zahteva zavrnjena.

(102)

Zadevni izdelek so nekateri pritrdilni elementi iz železa ali jekla, razen iz nerjavnega jekla, tj. lesni vijaki (razen tirnih vijakov), samovrezni vijaki, drugi vijaki in sorniki z glavo (z maticami ali podložkami ali brez njih, razen vijakov in sornikov za pritrjevanje sestavnega materiala za železniške tire) in podložke s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7318 12 90, 7318 14 91, 7318 14 99, 7318 15 58, 7318 15 68, 7318 15 82, 7318 15 88, ex 7318 15 95 (oznaki TARIC 7318159519 in 7318159589), ex 7318 21 00 (oznake TARIC 7318210031, 7318210039, 7318210095 in 7318210098) in ex 7318 22 00 (oznake TARIC 7318220031, 7318220039, 7318220095 in 7318220098). Oznake KN in TARIC so zgolj informativne.

(103)

Pritrdilni elementi so izdelani iz železa ali ogljikovega jekla, opredeljeni pa so s fizikalnimi in tehničnimi lastnostmi ter različnimi razredi trdnosti/trdote. Širše kategorije so vijaki, podložke in sorniki.

(104)

Vijaki so pritrdilni izdelki z zunanjim navojem na peclju. Pritrdijo se lahko v les (lesni vijaki) ali kovinsko ploščo (samovrezni vijaki), sami ali v kombinaciji z matico in podložkami, da nastane sornik. Vijaki imajo lahko različne oblike glav (čašasto, udrto, plosko, ovalno, šesterokotno itd.), dolžine pecljev in premere. Pecelj je lahko v celoti ali deloma izrezan z navoji. Vijaki so na splošno opredeljeni glede na vrsto zareze, ki je narejena v glavi, da se omogoči vijačenje (npr. ravna reža, križna zareza itd.).

(105)

Podložke so pritrdilni elementi z notranjo odprtino, ki omogoča prehod, in se vedno uporabljajo v povezavi z vijakom in matico.

(106)

Sorniki so deli pritrdilnih elementov, ki jih sestavljajo vijak, matica in ena ali več podložk.

(107)

Pritrdilni elementi so lahko standardni (v nadaljnjem besedilu: standardni pritrdilni elementi) ali izdelani na podlagi strankinih risb (v nadaljnjem besedilu: nestandardni pritrdilni elementi). V okviru istih nacionalnih ali mednarodnih standardov bi morali biti pritrdilni elementi usklajeni z istimi osnovnimi fizikalnimi in tehničnimi lastnostmi, kar vključuje zlasti trdnost, odpornost, končno obdelavo in premaz.

(108)

Združenje EFDA in zbornica CCCME sta po dokončnem razkritju nasprotovala zgornji opredelitvi nestandardnih pritrdilnih elementov. Trdila sta, da je Komisija napačno uvedla pojem „nestandardnih“ pritrdilnih elementov v pozni fazi postopka in da opredelitev v zgornji uvodni izjavi ne ustreza opredelitvi posebnih pritrdilnih elementov, ki je bila zainteresiranim stranem predstavljena v vprašalniku, natančneje v navodilih za oblikovanje kontrolnih številk izdelka. Poleg tega sta znova navedla, da bi se morali pritrdilni elementi, proizvedeni ob upoštevanju zahtev, ki so strožje od zahtev industrijskega standarda, šteti za posebne ali nestandardne pritrdilne elemente (glej uvodno izjavo 368). Ponovila sta tudi, da bi se moralo za nekatere zahteve za certificiranje proizvodnje, kot so navedene v uvodni izjavi 371, šteti, da so vsi pritrdilni elementi, proizvedeni v takih proizvodnih procesih, samodejno opredeljeni kot posebni, in trdila, da bi se v nasprotju z ugotovitvijo Komisije v uvodni izjavi 375 industrija Unije strinjala s takim pristopom.

(109)

Komisija se ni strinjala s trditvijo, da je bil pojem nestandardnih pritrdilnih elementov uveden v poznejši fazi postopka in da ni v skladu z navodili iz vprašalnikov. Nestandardni pritrdilni elementi in posebni pritrdilni elementi so ista stvar, tj. pritrdilni elementi, ki ne spadajo točno v določeno industrijsko normo. To je tudi v skladu z vprašalnikom, v katerem so posebni pritrdilni elementi opisani kot elementi, ki „odstopajo od mednarodno priznanih standardov“. Komisija je ta izraza uporabljala kot sopomenki in v zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtev po pojasnilu. Komisija je opozorila, da je bila trditev, da bi se morali pritrdilni elementi, proizvedeni ob upoštevanju zahtev, ki so strožje od zahtev industrijskega standarda, šteti za nestandardne pritrdilne elemente, obravnavana že v uvodni izjavi 373. Nazadnje, Komisija v zvezi s certificiranjem proizvodnje potrjuje, da samo certificiranje ne povzroči opredelitve pritrdilnega elementa kot nestandardnega, vendar se v praksi lahko zgodi, da so pritrdilni elementi, proizvedeni v skladu s takimi zahtevami, dejansko večinoma nestandardni pritrdilni elementi. Industrija Unije temu stališču ne nasprotuje, kot sta napačno trdila združenje EFDA in zbornica CCCME. Vse zgornje trditve v zvezi s tem so bile zato zavrnjene. Pritrdilni elementi se uporabljajo za mehansko združevanje dveh ali več elementov v gradbeništvu, inženirstvu ali na drugih področjih. Uporabljajo jih najrazličnejši industrijski sektorji in potrošniki.

(110)

Na podlagi svojih osnovnih fizikalnih in tehničnih lastnosti ter končnih uporab se vsi pritrdilni elementi za namene tega postopka obravnavajo kot en izdelek.

(111)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(112)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(113)

Številne zainteresirane strani so trdile, da bi bilo treba vijake za lesene konstrukcije izključiti iz obsega izdelka.

(114)

Dva proizvajalca izvoznika in dva uvoznika (11) so trdili, da imajo vijaki za lesene konstrukcije podobne lastnosti in končne uporabe kot tirni vijaki (ki niso zajeti v obseg izdelka) in so zato zgolj iz njih izpeljane vrste izdelka z izboljšano mehansko zmogljivostjo, ki se štejejo kot alternativa tirnim vijakom. Trdili so, da se vijaki za lesene konstrukcije uporabljajo izključno v lesenih konstrukcijah in niso zamenljivi z drugimi pritrdilnimi elementi, so pa v celoti zamenljivi s tradicionalnimi tirnimi vijaki. Izdelani so bili v skladu s posebnimi zahtevami strank, za trženje v Uniji so potrebovali certifikat evropske tehnične ocene (ETA). Poleg tega se proizvajajo v posebnem proizvodnem procesu z drugačnimi surovinami (tj. jeklo višje kakovosti) ter posebno obdelavo in stroji, kar povzroča višje stroške in cene.

(115)

Eden od zgoraj navedenih proizvajalcev izvoznikov, ki se je skliceval na protidampinške ukrepe, uvedene na uvoz nekaterih aluminijastih koles (12), je predlagal, da bi uvedba sistema spremljanja zmanjšala tveganje izogibanja pri izključitvi vijakov za lesene konstrukcije iz obsega izdelka. Isti proizvajalec izvoznik je trdil, da bi bilo treba. če Komisija ne izključi vijakov za lesene konstrukcije iz obsega izdelka, ločeno oblikovati ugotovitve v zvezi s škodo in vzročno zvezo za te vrste izdelkov.

(116)

Vse zgoraj navedene strani so trdile, da industrija Unije ne proizvaja vijakov za lesene konstrukcije v zadostnih količinah, da bi zadovoljila povpraševanje na trgu Unije, in da je tudi na Kitajskem le omejeno število proizvajalcev izvoznikov, ki dobavljajo vijake za lesene konstrukcije.

(117)

Konzorcij evropskih proizvajalcev sider (v nadaljnjem besedilu: konzorcij ECAP) je podobno trdil, da bi morali biti vijaki za uporabo v lesenih konstrukcijah, ki nadomeščajo tirne vijake in so tako namenjeni montaži težkih tesarskih izdelkov, izključeni iz obsega izdelka, saj imajo podobne tehnične, kemijske in fizikalne lastnosti ter podobne končne uporabe kot tirni vijaki.

(118)

Združenje EIFI se s temi trditvami ni strinjalo in je trdilo, da ni objektivnih meril za razlikovanje vijakov za lesene konstrukcije od drugih pritrdilnih elementov.

(119)

Komisija je menila, da vijaki za lesene konstrukcije ne spadajo v noben poseben standard za izdelke in jih ni mogoče razlikovati od drugih lesnih vijakov (13), ki spadajo v obseg izdelka. Preiskava je pokazala še, da so vsaj nekatere od opisanih posebnosti vijakov za lesene konstrukcije prisotne tudi pri pritrdilnih elementih, ki spadajo v obseg izdelka. Poleg tega je Komisija je menila, da oznake CE in certifikat ETA zgolj potrjujejo dejstvo, da so vijaki za lesene konstrukcije morda res nestandardni pritrdilni elementi, vendar to dejstvo samo po sebi ne upravičuje njihove izključitve iz obsega izdelka. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(120)

Trditev, da bi bilo treba za vijake za lesene konstrukcije ločeno oblikovati ugotovitve v zvezi s škodo in vzročno zvezo, je obravnavana v uvodni izjavi 398, trditev, da industrija Unije navedenih vrst izdelka ne proizvaja in prodaja v zadostnih količinah, pa je obravnavana v uvodnih izjavah 531 in naslednjih.

(121)

Po dokončnem razkritju so številne strani ponovile svojo trditev, da bi morali biti vijaki za lesene konstrukcije izključeni iz obsega izdelka, saj so podobni tirnim vijakom in bi se jasno razlikovali od drugih pritrdilnih elementov, zlasti lesnih vijakov.

(122)

Dva uvoznika vijakov za lesene konstrukcije (od katerih je bil eden tudi proizvajalec v Uniji) sta trdila, da so vijaki za lesene konstrukcije rezultat produktnega razvoja tirnih vijakov, ki je privedel do drugačne oblike glave, kar ne ustreza opisu v pojasnjevalni opombi k oznaki KN 7318 11, pod katero se uvažajo tirni vijaki, v kateri je navedeno, da se tirni vijaki razlikujejo od lesnih vijakov, med drugim zaradi šesterokotne glave ali kvadratne glave. Ti strani sta trdili, da se oblika glave ne bi smela šteti za odločilno značilnost pri razlikovanju vijakov za lesene konstrukcije od drugih lesnih vijakov. Trdili sta, da so tirni vijaki v skladu s pojasnjevalno opombo k oznaki KN 7318 11 opredeljeni kot namenjeni „za pritrditev škarnikov in drugih težkih lesenih konstrukcij“, kar bi ustrezalo uporabi „vijaki in navojne palice za uporabo v lesenih konstrukcijah“ v evropskem ocenjevalnem dokumentu (EDA), ki se uporablja za spojnike za lesene konstrukcije (14).

(123)

Ti strani sta trdili tudi, da standard DIN 1052 (prej DIN 571), ki se uporablja za tirne vijake, omogoča ad hoc certificiranje vijakov za lesene konstrukcije in s tem priznava, da so se vijaki za lesene konstrukcije pojavili na trgu kot alternativa tirnim vijakom. Podobno evropski standard EN 1995 Eurocode 5, ki ureja projektiranje lesenih konstrukcij, omogoča uporabo certificiranih spojnikov za lesene konstrukcije v lesenih konstrukcijah, čeprav ne spadajo pod opredelitev tirnih vijakov.

(124)

Na podlagi navedenega sta ti strani trdili, da je jasno, da bi bil odločilni dejavnik za razlikovanje vijakov za lesene konstrukcije od drugih lesnih vijakov končna uporaba, zato bi jih bilo treba obravnavati kot tirne vijake.

(125)

Nazadnje, ker tirni vijaki in vijaki za lesene konstrukcije spadajo v isto družino izdelkov, bi bila vključitev vijakov za lesene konstrukcije v obseg izdelka diskriminatorna.

(126)

Dva proizvajalca izvoznika sta trdila, da bi bilo treba kot razlikovalno lastnost šteti le premer peclja, ne pa oblike glave, saj ta značilnost določa končno uporabo izdelka. Trdili sta, da imajo pritrdilni elementi, ki spadajo v obseg preiskave, premer peclja manj kot 5 mm. Poleg tega sta ti strani poudarili, da industrija izrecno priznava vijake za lesene konstrukcije kot nadomestke tirnih vijakov.

(127)

Obe navedeni strani sta trdili, da dejstvo, da so vijaki za lesene konstrukcijo uvrščeni pod oznako KN za druge lesne vijake (oznaka KN 7318 12), ki spadajo v obseg preiskave, ne bi bilo pomembno, saj so oznake KN le navedba pri opredelitvi obsega izdelka in v zvezi s tem niso zavezujoče.

(128)

Nazadnje, ti strani sta ponovili trditev, da v Uniji ni zadostne zmogljivosti za dobavo te vrste izdelka, da ni alternativnega vira dobave iz drugih tretjih držav in da uvedba protidampinških ukrepov za vijake za lesene konstrukcije ne bi bila v interesu Unije.

(129)

Nobena od zgornjih trditev ni zmanjšala pomena ugotovitev iz uvodne izjave 119. Predvsem nobena od strani ni izpodbijala dejstva, da ni standarda za vijake za lesene konstrukcije, in vse so priznale, da vijaki za lesene konstrukcije ne ustrezajo opisu tirnih vijakov, uvrščenih pod oznako KN 7318 11. Dejstvo, da se vijaki za lesene konstrukcije lahko certificirajo za izpolnjevanje tehničnih zahtev za spojnike v lesenih konstrukcijah, se ni štelo za zadosten razlog za izključitev te vrste izdelka iz obsega preiskave, saj so se fizikalne in tehnične lastnosti prekrivale z drugimi izdelki, ki spadajo v obseg, kot je določeno v uvodni izjavi 119. Na podlagi tega so bile trditve, da bi morali biti vijaki za lesene konstrukcije izključeni iz obsega te preiskave, zavrnjene.

(130)

Argumenti v zvezi z nezadostno dobavo v Uniji so obravnavani v okviru določitve interesa Unije v uvodnih izjavah 538 do 540.

(131)

En proizvajalec vijakov in sornikov v Uniji, ki se uporabljajo za železnice, je zahteval, da se ti vključijo v obseg izdelka v preiskavi. Vendar je Komisija ugotovila, da ti izdelki niso bili zajeti v pritožbi v tej zadevi, zato industrija Unije ni predložila nobenih dokazov o dampingu in povzročeni škodi, ki bi upravičevala preiskavo. Zahteva je zato zavrnjena.

(132)

Eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da bi morali biti pritrdilni elementi, izdelani po postopku vročega kovanja (v nadaljnjem besedilu: vroče kovani pritrdilni elementi), izključeni iz obsega izdelka, pri čemer je trdil, da so imeli drugačne proizvodne procese in stroškovno strukturo, kar je povzročilo drugačne fizične lastnosti in končno uporabo kot pri pritrdilnih elementih, izdelanih s postopkom hladnega kovanja (v nadaljnjem besedilu: hladno kovani pritrdilni elementi), ki ga pretežno uporablja industrija Unije. Ta proizvajalec izvoznik je trdil, da so vroče kovani pritrdilni elementi na splošno večji od hladno kovanih pritrdilnih elementov in se večinoma uporabljajo v železniški industriji in/ali strojegradnji. Industrija Unije ne proizvaja pritrdilnih elementov po tem postopku ali pa jih proizvaja le v omejenih količinah. Poleg tega prehod na postopke vročega kovanja ne bi bil gospodarsko izvedljiv, saj so ti bolj intenzivni z vidika dela in energije, poleg tega je tudi delež porabe jekla večji. V skladu s členom 6(6) osnovne uredbe je zahteval sestanek za izmenjavo nasprotnih stališč ob prisotnosti združenja EIFI, ta sestanek je potekal 27. oktobra 2021.

(133)

Združenje EIFI je trdilo, da se obseg izdelka ne bi smel opredeliti na podlagi različnih proizvodnih procesov. Opozoril je na carinsko nomenklaturo EU, ki ne razlikuje med izdelki na podlagi različnih proizvodnih procesov, temveč na podlagi fizikalnih, tehničnih in kemijskih lastnosti. Združenje EIFI je menilo, da ima industrija Unije veliko proizvodno zmogljivost za vroče kovanje in da je opazno znatno prekrivanje dimenzij pritrdilnih elementov, ki jih je mogoče izdelati z obema tehnologijama.

(134)

Komisija se je strinjala, da dejstvo, da se izdelek lahko proizvaja z različnimi proizvodnimi postopki, samo po sebi ni pomembno za opredelitev obsega izdelka v preiskavi. Zato so v tej preiskavi zajete vse vrste izdelka, ki ustrezajo opredelitvi zadevnega izdelka iz uvodne izjave 102, ne glede na to, ali so proizvedene s postopki vročega kovanja ali hladnim kovanjem. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da ima industrija Unije znatno proizvodno in prosto zmogljivost za proizvodnjo pritrdilnih elementov s postopkom vročega kovanja. Poleg tega je preiskava razkrila, da prihaja do prekrivanja v uporabi pritrdilnih elementov, proizvedenih z obema postopkoma. Zahteva za izključitev vroče kovanih pritrdilnih elementov je bila zato zavrnjena.

(135)

Po dokončnem razkritju je proizvajalec izvoznik znova zahteval izključitev vroče kovanih pritrdilnih elementov iz obsega preiskave. Izpodbijal je zlasti zanesljivost podatkov, ki jih je predložilo združenje EIFI, in trdil, da je Komisija sprejela te podatke, ne da bi jih preverila ali se odzvala na pravne in dejanske trditve, ki so jih v zvezi s tem predložili proizvajalci izvozniki. Ta proizvajalec izvoznik je trdil, da ni pravne podlage, na podlagi katere so se vroče kovani pritrdilni elementi ohranili v obsegu izdelka.

(136)

Proizvajalec izvoznik je v zvezi s tem predložil naslednje argumente: (i) da so oznake KN zgolj okvirne pri določanju obsega izdelka v protidampinški preiskavi in da je zato treba v preiskavi ugotoviti, ali ima zadevni izdelek, ki se uvršča pod isto oznako KN, enake tehnične lastnosti in končno uporabo ter zato povzroča škodo industriji Unije, (ii) da uvoz vroče kovanih pritrdilnih elementov ne bi povzročil škode industriji Unije, saj v Uniji ni proizvodnje vroče kovanih pritrdilnih elementov ali pa je ta premajhna, proizvodnja se ne bi povečala, saj prehod na proizvodnjo vroče kovanih pritrdilnih elementov gospodarsko ne bi bil izvedljiv, v zvezi s tem tudi ni pomembno, da je opazno prekrivanje med izdelki, proizvedenimi s postopkom vročega kovanja, in izdelki, proizvedenimi s postopkom hladnega kovanja, in (iii) da se v oznaki KN 7318 11 00 („tirni vijaki“) in oznaki KN 7318 15 20 („drugi vijaki in sorniki s svojimi maticami ali podložkami ali brez njih“, „za pritrjevanje sestavnega materiala na železniške tire“) priznava razlika med vroče kovanimi pritrdilnimi elementi in hladno kovanimi pritrdilnimi elementi, kar pomeni, da se v oznakah KN dejansko upoštevajo različni proizvodni procesi.

(137)

Za nadaljnjo utemeljitev svojih trditev je proizvajalec izvoznik opredelil več vrst izdelka, ki jih izvaža in ki jih je mogoče proizvesti le s postopkom vročega kovanja, zaradi česar ni prekrivanja s postopki hladnega kovanja. Ponovil je, da imajo ti izdelki drugačno končno uporabo kot pritrdilni elementi, proizvedeni s postopkom hladnega kovanja, in da se prodajajo po drugih distribucijskih kanalih.

(138)

Kar zadeva trditve, da mora preiskava pokazati, da imajo uvoženi izdelki podobne fizikalne in tehnične lastnosti ter osnovno končno uporabo in povzročeno škodo industriji Unije, se to nanaša opredelitev podobnega izdelka in ne zadevnega izdelka.

(139)

Kar zadeva argumente, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik in so povzeti v uvodni izjavi 136, Komisija opozarja, kot je navedeno v uvodni izjavi 134, da se izdelek lahko proizvaja z različnimi proizvodnimi postopki, ki kot taki niso odločilen dejavnik pri opredelitvi obsega izdelka. Dejstvo, da so različne oznake KN za tirne vijake in lesne vijake, se ni štelo za dokaz, da so se pri nomenklaturi KN upoštevale razlike v proizvodnih procesih; nasprotno, proizvodni postopek ni izrecno naveden v oznakah KN, medtem ko se pojasnjevalne opombe k oznaki KN 7318 11 izrecno nanašajo na razlike v tehničnih in fizikalnih lastnostih.

(140)

V zvezi z argumentom, povzetim v uvodni izjavi 137, je treba opozoriti, da je imela industrija Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 134, znatno proizvodno in prosto zmogljivost za proizvodnjo vseh vrst pritrdilnih elementov, vključno z vroče kovanimi pritrdilnimi elementi. Različni distribucijski kanali kot taki se niso šteli za pomembne, dokler je pritrdilni element zajet v opisu izdelka. Ti argumenti so bili zato zavrnjeni.

(141)

Isti proizvajalec izvoznik je zahteval zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje, to zaslišanje je potekalo 17. novembra 2021, na zaslišanju pa je ponovil svojo trditev, da bi morali biti vroče kovani pritrdilni elementi izključeni iz obsega izdelka, in zahteval pojasnilo, zakaj so bili tirni vijaki izključeni iz obsega proizvodnje. Po mnenju zainteresirane strani bi bilo diskriminatorno, da pritožniku v zvezi s tem ne bi bilo treba predložiti pojasnil. Komisija je opozorila, da ima preiskovalni organ v skladu s sodno prakso STO diskrecijsko pravico pri opredelitvi izdelka v preiskavi in da lahko pritožniki opredelijo obseg izdelka brez posebne utemeljitve. Zato tirni vijaki, ki nikoli niso bili vključeni v obseg izdelka, niso bili izključeni. Po začetku preiskave pa so morale zainteresirane strani podati utemeljitev, če so trdile, da bi morale biti nekatere vrste izdelkov, ki spadajo v obseg preiskave, izključene (v pravem pomenu besede) iz uvedbe ukrepov. Ker gre za dve različni situaciji, ni bilo diskriminacije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(142)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da bi se morali kompleti strojne opreme izključiti iz obsega izdelka, saj so vsebovali zadevni izdelek in druge izdelke zunaj obsega preiskave. Kompleti strojne opreme se prodajajo v drugačnih pakiranjih kot pritrdilni elementi (na primer v majhnih papirnatih škatlah, škatlah s PVC okencem itd.). Pakiranje skupaj z izdelki, ki niso vključeni v obseg, predstavlja velik del njihovih stroškov in prodajne cene, medtem ko se stroški in cene zadevnega izdelka, vključenega v komplete strojne opreme, ne razlikujejo od ostalih. Poleg tega so kompleti strojne opreme namenjeni predvsem za uporabo v gospodinjstvih, medtem ko so pritrdilni elementi, ki jih proizvaja industrija Unije, namenjeni industrijski uporabi. Kompleti strojne opreme so distribuirani po različnih prodajnih kanalih, tj. pri trgovcih na drobno, medtem ko se pritrdilni elementi, namenjeni industrijski uporabi, prodajajo prek distributerjev. Nazadnje, ta proizvajalec izvoznik je trdil, da proizvajalci Unije pritožniki ne proizvajajo ali prodajajo kompletov strojne opreme.

(143)

Komisija opozarja, da so vsi uvozi takih kompletov, ki so v skladu s pravili o tarifni uvrstitvi uvrščeni pod opredelitev izdelka iz uvodne izjave 102 in ohranijo naravo tega izdelka, zajeti v preiskavi in morebitnih protidampinških ukrepih. Poleg tega je preiskava razkrila, da industrija Unije proizvaja in prodaja pritrdilne elemente za sektor izdelkov za domače mojstre, večinoma v obliki kompletov strojne opreme. Več proizvajalcev Unije ima svoje avtomatske pakirne linije, drugi pa oddajo storitve pakiranja v izvajanje nepovezanim ponudnikom storitev v Uniji. Zato ni razloga za izključitev kompletov strojne opreme.

(144)

Konzorcij ECAP je trdil, da nekateri izdelki ne bi smeli spadati v obseg preiskave, saj imajo različne osnovne končne uporabe in so podvrženi različnim postopkom označevanja z oznako CE. Ti izdelki so železna ali jeklena „sidra“ in „strukturni spojniki za beton, zidove, les in jeklo“, zlasti (i) strešni ali samovrtalni vijaki s priborom, (ii) strukturni spojniki za les ter (iii) kovinska sidra, vijačna sidra za beton in najlonska sidra ali čepi. Konzorcij ECAP se je skliceval na Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 602/2011 (15). Trdil je, da je treba v skladu s to uredbo nekatere izdelke, „ki sestoji[jo] iz vijaka s podložko, razteznega sidra in matice, vse iz nerjavečega jekla“, uvrstiti pod oznako KN 7318 19 00. Po analogiji bi se morala tudi železna ali jeklena sidra uvrstiti pod isto oznako KN, pri čemer je konzorcij ECAP trdil, da bi se morala logika in načelo Uredbe (EU) št. 602/2011 uporabljati za konstrukcijska sidra vseh materialov in oblik. Zato je konzorcij ECAP trdil, da železna in jeklena sidra ne bi smela spadati v obseg izdelka.

(145)

Konzorcij ECAP se je za zgoraj omenjene izdelke skliceval na številne evropske ocenjevalne dokumente (EAD). EAD so harmonizirane tehnične specifikacije za gradbene proizvode, ki jih je razvila Evropska organizacija za tehnična soglasja (EOTA) za primere, ko izdelek ni v celoti zajet s harmoniziranimi evropskimi standardi. Konzorcij ECAP ni zagotovil nobenih dodatnih podrobnosti, informacij ali dokazov, v kolikšni meri bi ti dokumenti pokazali, da izdelki, opisani v njih, ne spadajo v opredelitev trenutnega obsega izdelka. Vendar dejstvo, da nekateri izdelki spadajo v specifični EAD, ne pomeni, da ne bi bili zajeti v opredelitvi izdelka v tej preiskavi.

(146)

Izvedbena uredba (EU) št. 602/2011 se nanaša na izdelke iz nerjavnega jekla, ki niso zajeti v tej preiskavi. V vsakem primeru ta uredba določa le, da se zadevni izdelek, ki sestoji iz vijaka s podložko, razteznega sidra in matice, ne more šteti za sestavljeno blago za carinske namene, saj sestavni deli skupaj tvorijo enoten izdelek, tj. raztezni vijak. V vsakem primeru je vsak uvoz sornikov, ki je v skladu s pravili o tarifni uvrstitvi uvrščen pod opredelitev izdelka iz uvodne izjave 102, zajet v preiskavi in morebitnih protidampinških ukrepih. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(147)

Komisija poudarja, da so v skladu z oddelkom 2 obvestila o začetku v preiskavo zajeti le pritrdilni elementi iz železa in jekla (razen nerjavnega jekla). Tako izdelki iz nerjavnega jekla, plastike ali najlona ne spadajo v obseg izdelka te preiskave.

(148)

En proizvajalec sider v Uniji in z njim povezan proizvajalec izvoznik na Kitajskem sta podobno kot konzorcij ECAP trdila, da bi se morala vijačna sidra za beton izključiti iz obsega izdelka preiskave. Trdila sta, da so vijačna sidra za beton specifični, visoko specializirani izdelki, ki imajo enak namen kot kovinska sidra, tj. pritrditev konstrukcijskih elementov na beton v gradbeništvu. V podporo temu argumentu sta zainteresirani strani poudarili, da je bil izdelek razvit v skladu s smernico za evropsko tehnično soglasje (ETAG) za „kovinska sidra za uporabo v betonu“ (ETAG001) organizacije EOTA, pri čemer je bil njegov namen (delno) nadomestiti kovinska sidra. Strani sta poudarili, da sidra niso bila posebej omenjena v pritožbi in da pritožnik, združenje EIFI, ni zastopal proizvajalcev sider. Tako kot konzorcij ECAP sta poudarili, da morajo biti sidra uvrščena pod oznako KN 7318 19 00, ki ni zajeta v obvestilu o začetku.

(149)

Po dokončnem razkritju je ta družba ponovila svojo trditev, da bi se morala vijačna sidra za beton izključiti iz obsega izdelka, vendar ni predložila nobenih novih argumentov ali informacij v zvezi s tem. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(150)

Strani sta trdili še, da vijačna sidra za beton zaradi svojih posebnosti niso zamenljiva z drugimi pritrdilnimi elementi, kot so vijaki, sorniki in podložke, so pa konkurenčna zagozdnim sidrom ali sidrom s tulcem in zamenljiva z njimi.

(151)

Iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 146, je bila trditev v zvezi s posebnimi certifikati zavrnjena. Kar zadeva zamenljivost z drugimi vrstami izdelkov, ima Komisija široko diskrecijsko pravico, da določi obseg izdelka v preiskavi (zadevni izdelek). V osnovni uredbi ni nobene zahteve, da bi moral zadevni izdelek zajemati samo vrste izdelkov, ki so zamenljivi in so konkurenčni. Ti elementi se nanašajo na opredelitev podobnega izdelka.

(152)

Nazadnje, proizvajalec sider v Uniji iz uvodne izjave 148 je trdil, da je njegov povezani proizvajalec izvoznik na Kitajskem edini proizvajalec izvoznik z uradnim potrdilom EU (evropska tehnična ocena ali ETA), ki ga je EOTA izdala za vijačna sidra za beton, zato je tudi edini izvoznik tega izdelka v Unijo. Učinek izključitve tega izdelka bi bil zato omejen. Poudaril je še, da v OP ni bilo izvoza vijačnih sider za beton, zato industrija Unije ni mogla utrpeti škode.

(153)

Ker ta stran ni predložila nobenih dokazov v podporo svojim izjavam, se je Komisija odločila zavrniti to trditev, ne da bi analizirala njeno vsebino.

(154)

Po dokončnem razkritju je mednarodna skupina Simpson Strongtie, ki proizvaja vijačna sidra za beton na Kitajskem in jih distribuira prek povezanih družb v Uniji, pripomnila, da bi se morala vijačna sidra za beton izključiti iz obsega izdelka. Svoje pozno posredovanje v postopku je utemeljila s trditvijo, da se ji je zdelo samoumevno, da je bila ta vrsta izdelka že izključena. Predložila je tehnične značilnosti svojih vijačnih sider za beton, proizvedenih na Kitajskem, in trdila, da ne konkurirajo drugemu zadevnemu izdelku ali podobnemu izdelku.

(155)

Poznega prispevka te družbe ni bilo mogoče upoštevati. Obseg izdelka je bil opredeljen v obvestilu o začetku, vključno z oznakami KN, pod katerimi se uvažajo pritrdilni elementi. Komisija ni navedla, da bodo vijačna sidra za beton izključena iz obsega izdelka; zato zainteresirane strani niso imele razloga za domnevo, da niso bila vključena v obseg. Iz razlogov, navedenih v prejšnji uvodni izjavi, so bile zahteve zainteresiranih strani za izključitev vijačnih sider za beton zavrnjene.

(156)

En proizvajalec izvoznik je zahteval, da se vijaki konfirmat izključijo iz obsega izdelka. Trdil je, da so fizikalne in tehnične lastnosti vijakov konfirmat zaradi njihove posebne končne uporabe, tj. povezovalni elementi za montažo miz, omar, miz ali polic (predelani lesni materiali) v pohištveni industriji, edinstvene in bistveno drugačne od lastnosti drugih pritrdilnih elementov. Poleg tega je trdil, da je treba, če se Komisija odloči, da vijaka konfirmat ne bo izključila iz obsega izdelka, ugotovitve v zvezi s škodo in vzročno zvezo oblikovati ločeno za te vrste izdelkov.

(157)

Preiskava je pokazala, da imajo vijaki konfirmat podobne osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končno uporabo kot druge vrste pritrdilnih elementov, vključene v obseg izdelka. Zato ni razloga, da bi bila ta vrsta izdelka izključena iz preiskave. Ta zahteva je bila zato zavrnjena.

(158)

Trditev, da bi bilo treba za to vrsto izdelka ločeno oblikovati ugotovitve v zvezi s škodo in vzročno zvezo, je obravnavana v uvodni izjavi 398.

(159)

En uporabnik vijakov za medcelične povezave v Uniji je trdil, da bi se morali ti izključiti iz obsega izdelka, saj se uporabljajo le za en specifični namen, tj. v medceličnih povezavah industrijskih baterij, in jih ne proizvaja noben proizvajalec Unije. Ta družba je trdila, da so vijaki za medcelične povezave posebni vijaki, saj nimajo le jeklenega dela, temveč tudi plastično glavo in sredstvo za varovanje navojev. Vendar je preiskava pokazala, da imajo vijaki za medcelične povezave podobne osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končno uporabo kot druge vrste pritrdilnih elementov, vključene v obseg izdelka. Zato ni razloga, da bi bila ta vrsta izdelka izključena iz preiskave; trditev je bila zato zavrnjena.

(160)

Po dokončnem razkritju je ta uporabnik ponovil svojo trditev, da se vijaki za medcelične povezave uporabljajo izključno kot električne povezave za baterijske celice in se kot taki uporabljajo v industrijskih baterijah za izolacijo in zaščito pred kislinami in njihovimi hlapi. Zato vijaki za medcelične povezave niso zamenljivi z običajnimi pritrdilnimi elementi. Družba je v podporo svojim argumentom predložila sporočilo nemških carinskih organov z dne 7. marca 2016, da vijaki za medcelične povezave ne spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 91/2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske niti Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 924/2012 (16). Ker ta preiskava zajema isti obseg izdelka, je družba trdila, da se za vijake za medcelične povezave ne bi smelo šteti, da spadajo v obseg te preiskave.

(161)

Sporočilo, ki ga je predložil zadevni uporabnik, ni vsebovalo utemeljene odločitve carinskih organov, vključno z dejanskimi in pravnimi razlogi, ki bi upravičevali tako odločitev, in s tem, ali je temeljila na zavezujoči tarifni informaciji. Komisija ni mogla preveriti niti verodostojnosti predloženega dokumenta. Poleg tega je bilo sporočilo sestavljeno pred to preiskavo, zato ni bilo mogoče šteti, da vpliva na obseg izdelka. Ti argumenti so bili zato zavrnjeni.

(162)

Zbornica CCCME je trdila, da bi se morali nestandardni pritrdilni elementi, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji, izključiti iz obsega preiskave, pri čemer je trdila, da jih kitajski proizvajalci izvozniki ne izvažajo ali pa jih izvažajo v zelo omejenih količinah. Alternativno bi se lahko analiza škode in vzročne zveze izvedla ločeno za vsak tržni segment, tj. standardne in nestandardne pritrdilne elemente.

(163)

Nestandardni pritrdilni elementi, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji, spadajo v opredelitev izdelka iz uvodne izjave 102 in so zato zajeti v tej preiskavi. Preiskava je pokazala, da je izvoz iz Kitajske vključeval izvoz nestandardnih pritrdilnih elementov, namenjenih za avtomobilsko industrijo, in da je na Kitajskem več proizvajalcev pritrdilnih elementov za avtomobilsko industrijo. Zahteva za izključitev teh vrst izdelkov iz obsega preiskave je bila zato zavrnjena.

(164)

Zbornica CCCME je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ni izvedla nobene posebne analize edinstvenih značilnosti pritrdilnih elementov za avtomobilsko industrijo, ki bi upravičila izključitev teh izdelkov iz obsega preiskave. Trdila je, da se pritrdilni elementi za avtomobilsko industrijo v smislu industrijskih standardov in zahtev popolnoma razlikujejo od drugih pritrdilnih elementov.

(165)

Kar zadeva njeno trditev že pred dokončnim razkritjem, zbornica CCCME ni predložila nobenih dodatnih pojasnil o tehničnih in fizikalnih značilnostih, na katere se je sklicevala in ki bi te vrste pritrdilnih elementov razlikovale od drugih vrst pritrdilnih elementov. Zgolj izjava, da ti pritrdilni elementi niso zamenljivi z drugimi pritrdilnimi elementi, vključenimi v obseg izdelka, se ni štela za zadostno, da bi upravičila izključitev. Opozoriti je treba, da se v avtomobilski industriji uporabljajo različne vrste pritrdilnih elementov in ne le ena sama. V vsakem primeru in kot je že navedeno v uvodni izjavi 151 v zvezi z zamenljivostjo z drugimi vrstami izdelka, ima Komisija široko diskrecijsko pravico, da določi obseg izdelka v preiskavi. V osnovni uredbi ni nobene zahteve, da bi moral zadevni izdelek zajemati samo vrste izdelkov, ki so zamenljivi in so konkurenčni. Trditve zbornice CCCME v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(166)

Trditev, da bi bilo treba analizo škode in vzročnosti izvesti na podlagi različnih tržnih segmentov, je obravnavana v uvodnih izjavah 394 in 398.

(167)

Iz dokazov, ki so bili na voljo ob začetku preiskave, je bilo razvidno znatno izkrivljanje na Kitajskem v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Komisija je zato menila, da je primerno začeti preiskavo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(168)

Da bi zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija vse proizvajalce izvoznike iz zadevne države pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo pritrdilnih elementov. Ustrezne informacije je predložilo dvaindevetdeset proizvajalcev izvoznikov.

(169)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 87, je Komisija od kitajske vlade zahtevala tudi, naj odgovori na vprašalnik v zvezi z domnevnim izkrivljanjem v LRK. Vendar kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika, kot je bilo zahtevano.

(170)

Poleg tega je Komisija vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije.

(171)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku zainteresirane strani obvestila, da bi lahko bili na podlagi informacij, ki so bile takrat na voljo, možni primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe Brazilija in Turčija, če bi bili pogoji uporabe navedene določbe potrjeni. Navedla je še, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe proučila druge možne primerne reprezentativne države.

(172)

Komisija je 5. februarja 2021 izdala prvo obvestilo o virih za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 5. februarja ali prvo obvestilo), s katerim je zainteresirane strani obvestila o ustreznih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji pritrdilnih elementov. Poleg tega je kot možne primerne reprezentativne države opredelila Brazilijo, Rusijo, Tajsko in Turčijo. Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da predložijo pripombe. Komisija je prejela pripombe pritožnika, tj. združenja EIFI, dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, zbornice CCCME in združenja EFDA.

(173)

Komisija je 4. maja 2021 po analizi prejetih pripomb objavila drugo obvestilo o virih za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 4. maja ali drugo obvestilo). V tem obvestilu je oblikovala začasen seznam proizvodnih dejavnikov in zainteresirane strani obvestila, da bo na podlagi člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe kot reprezentativno državo uporabila Tajsko. Zainteresirane strani je obvestila še, da bo prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih finančnih podatkov iz podatkovne zbirke Dun & Bradstreet (17) (v nadaljnjem besedilu: D&B). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe. Prejela je pripombe pritožnika, enega vzorčenega proizvajalca izvoznika, zbornice CCCME in združenja EFDA.

(174)

Komisija je po analizi pripomb in informacij, ki jih je prejela v zvezi z drugim obvestilom, sklenila, da je Tajska ustrezna izbira za reprezentativno državo, iz katere bi izhajali neizkrivljene cene in stroški za določitev normalne vrednosti. Razlogi za to izbiro so podrobneje opisani v uvodnih izjavah 220 in naslednjih.

(175)

Kot je navedeno že v uvodnih izjavah 87 in 169, kitajska vlada ni predložila izpolnjenega vprašalnika v zvezi z izkrivljanji (18). Komisija je z verbalno noto z dne 2. junija 2021 skupino Jindal Group obvestila, da namerava zato uporabiti določbe člena 18 osnovne uredbe in v zvezi z informacijami, zajetimi v vprašalniku, uporabiti dostopna dejstva. Komisija je kitajsko vlado pozvala, naj predloži pripombe v zvezi z uporabo člena 18 osnovne uredbe. Prejela ni nobenih pripomb.

(176)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 61, je Komisija ob začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, vse znane proizvajalce izvoznike iz Kitajske pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili morda zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik. Javilo se je 92 proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so v OP predstavljali 51 % celotnega izvoza pritrdilnih elementov iz LRK v Unijo, kot je ocenil pritožnik na podlagi statističnih podatkov Eurostata. Komisija je menila, da je ta raven sodelovanja nizka.

(177)

Komisija je o tem z verbalno noto obvestila predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji, pri čemer je poudarila, da namerava zaradi te nizke ravni sodelovanja uporabiti določbe člena 18 osnovne uredbe v zvezi s stopnjo dampinga na ravni države (tj. preostala dajatev). Komisija je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj predloži pripombe o uporabi člena 18 osnovne uredbe.

(178)

Združenje EFDA je trdilo, da se raven sodelovanja ne bi smela šteti za nizko iz naslednjih razlogov:

(179)

Komisija je opozorila, da se na začetku preiskave (faza preverjanja reprezentativnosti in/ali vzorčenja) od proizvajalcev Unije in proizvajalcev izvoznikov zahteva enaka količina informacij. Te informacije so v glavnem omejene na kontaktne podatke družbe, njene prodajne in proizvodne količine ter povezane družbe. Na podlagi tega začetnega odgovora se vzpostavi sodelovanje. To pomeni, da so vse družbe (vključno z MSP) v Uniji in državi izvoznici obravnavane enako. Trditve strani so bile zato zavrnjene.

(180)

Komisija med navzkrižnimi preverjanji na daljavo ni mogla preveriti dejanske porabe dela za katerega koli od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Komisija je vsakega od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov z dopisom z dne 3. junija 2021 obvestila, da namerava v skladu z določbo člena 18 osnovne uredbe uporabiti dostopna dejstva v zvezi s porabo dela.

(181)

Družba Ningbo Jinding je menila, da informacije o dejansko opravljenih urah niso potrebne in da bi se morala Komisija opreti na standardni delovni čas. Trdila je, da bi se lahko standardni delovni čas uporabil za ocenjevanje stroškov dela, zlasti če ni zakonske obveznosti evidentiranja dejansko opravljenih ur. Ta proizvajalec izvoznik je trdil, da je ravnal po svojih najboljših zmožnostih, zato Komisija ne bi smela zanemariti predloženih podatkov o delu, saj bi še vedno omogočali sprejemljivo natančno ugotovitev. Dodal je, da je standardni delovni čas najprimernejši razpoložljiv podatek, saj noben drug vir ne bi mogel biti primernejši za posebne okoliščine proizvodnje zadevnega izdelka v družbi Ningbo Jinding.

(182)

Družba Wenzhou je trdila, da so bili dejanski delovni dnevi (pozneje preračunani v ure dela ob standardnem številu delovnih ur na dan) navedeni na mesečnih plačilnih listah in da bi se moral standardni dnevni delovni čas, kot ga omejuje kitajsko delovno pravo, obravnavati kot zanesljiv podatek, ki bi se moral uporabiti pri pretvorbi dejanskih delovnih dni v delovne ure. Tudi dejstva, da družba ni zabeležila dejansko opravljenih ur za proizvodnjo zadevnega izdelka, naj ne bi bilo mogoče šteti za nesodelovanje, zato bi bilo nerazumno uporabiti člen 18 osnovne uredbe za stroške dela v družbi Wenzhou.

(183)

Komisija se s tem ni strinjala. Obstoj zakona, ki omejuje standardno število ur, ki jih delavec lahko opravi, ni zadosten dokaz za prikaz dejansko opravljenih ur. Komisija med preiskavo ni odkrila nobenih dokazov, da se je spoštovalo ali izvrševalo kitajsko delovno pravo in da so se dejanski delovni dnevi, ki so jih sporočili proizvajalci izvozniki, odražali v plačah, izplačanih zaposlenim.

(184)

Poleg tega ni odkrila nobenih dokazov, da so dejanski delovni dnevi, preračunani v delovne ure ob standardnem številu delovnih ur, zajemali opravljene ure v zvezi s proizvodnim procesom zadevnega izdelka, saj ni bil predložen noben dokaz, na kakšni podlagi so bile določene standardne delovne ure za proizvodnjo pritrdilnih elementov.

(185)

Poleg tega sta dva proizvajalca izvoznika, ki sta preračunala svoje delovne dneve ob standardnem številu delovnih ur na dan, skoraj podvojila svojo stopnjo delovne produktivnosti (19) v primerjavi s proizvajalcem izvoznikom, ki je zabeležil dejansko opravljene ure. Visoka delovna produktivnost bi običajno pomenila večjo in učinkovitejšo uporabo delovne sile, ki bi se odražala v večjem številu dejansko opravljenih ur. Zato se v tem primeru standardni delovni čas ni mogel uporabiti za oceno stroškov dela zadevnega izdelka.

(186)

Na podlagi tega so bile trditve proizvajalcev izvoznikov zavrnjene, Komisija pa je v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila najboljša dostopna dejstva v zvezi s porabo dela.

(187)

Komisija je v nedavnih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK (20) ugotovila, da so nastala znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Jeklo je glavna surovina, ki se uporablja za proizvodnjo pritrdilnih elementov, zato je sektor pritrdilnih elementov tesno povezan z jeklarskim sektorjem. Komisija je v tej preiskavi sklenila, da je na podlagi razpoložljivih dokazov primerna uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe.

(188)

Komisija je v preteklih preiskavah o jeklarskem sektorju ugotovila znatno poseganje države v LRK, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (21). Sklenila je zlasti, da ne samo, da kitajska vlada v sektorju proizvodnje jekla, ki je glavna surovina za proizvodnjo zadevnega izdelka, ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (22), ampak ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške (23). Komisija je ugotovila tudi, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov dodaten učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (24). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (25). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (26) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (27).

(189)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK, proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, saj so nastala znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v pritožbi in v poročilu o LRK (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (28), ki temeljijo na javno dostopnih virih. Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev znatnih izkrivljanj v LRK, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(190)

V pritožbi je bilo poleg poročila navedenih še nekaj dodatnih dejavnikov, ki kažejo na izkrivljanja v sektorju pritrdilnih elementov. Kot prvi je bil naveden problem presežne zmogljivosti na trgu valjanih palic. Drugič, v pritožbi je bilo poudarjeno poseganje države v energetiko in električno energijo. Poleg tega so bila v pritožbi omenjena izkrivljanja v avtomobilskem in gradbenem sektorju na Kitajskem (dva pomembna uporabnika pritrdilnih elementov), kar dokazujeta dve publikaciji Gospodarske zbornice Evropske unije na Kitajskem: dokumenta o stališču z naslovom Business in China za obdobji 2018/2019 in 2019/2020. V pritožbi sta omenjeni tudi poročili, ki ju je pripravila družba Think!Desk China Research & Consulting: Končno poročilo z naslovom Assessment of the normative and policy framework governing the Chinese economy and its impact on international competition (Ocena normativnega in političnega okvira, ki ureja kitajsko gospodarstvo, in njegov vpliv na mednarodno konkurenco), in osnutek končnega poročila z naslovom The China Iron and Steel Association – Government Partner and Information Hub (Kitajsko združenje za železo in jeklo – vladni partner in informacijsko središče), ki razkrivata izkrivljanja zaradi nadzora države nad sektorjem železa in jekla, vključno s pritrdilnimi elementi. Nazadnje, v pritožbi je bilo poudarjeno, da je Komisija v pretekli preiskavi že ugotovila izkrivljanja na trgu jekla na Kitajskem.

(191)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 169, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa v zadevi, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o znatnih izkrivljanjih in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(192)

Zlasti v jeklarskem sektorju, iz katerega izhaja glavna surovina za proizvodnjo pritrdilnih elementov, kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva. Številni največji proizvajalci jekla so v državni lasti. Nekateri so posebej navedeni v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020. Kitajska družba v državni lasti Shanxi Taiyuan Iron & Steel Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Tisco) na primer na svojem spletnem mestu navaja, da je „velikan na področju železa in jekla“, ki se je „razvil v izjemno obsežen železarski in jeklarski kompleks, ki je povezan z dejavnostjo rudarjenja železa ter proizvodnjo, predelavo, dobavo in trgovanjem na področju železa in jekla“ (29). Baosteel je še ena pomembna kitajska družba v državni lasti, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla in je del nedavno konsolidirane skupine China Baowu Steel Group Co. Ltd. (prej Baosteel Group and Wuhan Iron & Steel) (30) .. Nominalni števili družb v državni in v zasebni lasti sta skoraj enaki, ob tem pa so med petimi kitajskimi proizvajalci jekla, ki se uvrščajo med deset vodilnih proizvajalcev jekla na svetu, štiri podjetja v državni lasti (31). Čeprav je deset vodilnih proizvajalcev leta 2016 predstavljalo samo okrog 36 % celotne industrijske proizvodnje, je kitajska vlada istega leta določila cilj, da do leta 2025 konsolidira 60 % do 70 % proizvodnje jekla v približno desetih velikih družbah (32). To namero je ponovila aprila 2019, ko je napovedala objavo smernic o konsolidaciji jeklarske industrije (33). Posledica take konsolidacije so lahko prisilne združitve dobičkonosnih zasebnih družb z neuspešnimi podjetji v državni lasti (34). Ker je sektor pritrdilnih elementov zelo razdrobljen in je večina proizvajalcev družb v državni lasti, je nemogoče določiti točno razmerje med proizvajalci pritrdilnih elementov v državni in zasebni lasti, vendar je preiskava pokazala, da so nekateri proizvajalci pritrdilnih elementov, na primer Zhoushan 7412 Factory, podjetja v državni lasti.

(193)

Kar zadeva to, da lahko kitajska vlada zaradi svoje prisotnosti v družbah vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe, se v preiskavi niso proučile posamezne družbe, ker je sektor pritrdilnih elementov zelo razdrobljen ter sestoji predvsem iz MSP in podjetij v državni lasti. Vendar so bile osebne povezave med proizvajalci zadevnega izdelka in KKP ugotovljene na ravni industrijskih združenj. Združenja industrije pritrdilnih elementov poudarjajo svojo osebno povezavo s KKP, v statutu združenja industrije pritrdilnih elementov Ningbo se na primer zahteva naslednje: „Predsednik, podpredsednik in generalni sekretar tega združenja morajo izpolnjevati naslednje pogoje: (1) upoštevati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti“ (35).

(194)

Tako javne kot zasebne družbe v sektorju pritrdilnih elementov so podvržene političnemu nadzoru in navodilom. Naslednji primeri kažejo zgoraj opisano gibanje krepitve poseganja kitajske vlade v sektor pritrdilnih elementov in jeklarski sektor. Industrija pritrdilnih elementov je zelo razdrobljena in sestavljena predvsem iz MSP, vendar je preiskava razkrila povezave med stranko in združenji industrije pritrdilnih elementov, ki združujejo in zastopajo proizvajalce pritrdilnih elementov. Na primer, združenje industrije pritrdilnih elementov Ningbo na svojem spletnem mestu jasno navaja: „Združenje zadnjih nekaj let promovira ter izvaja strankarske in nacionalne smernice in politike.“ Tesna povezanost z vlado je poudarjena tudi v statutu te organizacije, na primer v členu 3: „Namen tega združenja: delovanje v skladu z nacionalno ustavo, zakoni, predpisi in nacionalnimi politikami […], delovanje kot most ter vez med vlado in člani za pospeševanje tehnološkega napredka industrije pritrdilnih elementov in spodbujanje razvoja industrije pritrdilnih elementov. To združenje v skladu z ustavo kitajske komunistične partije vzpostavlja partijsko organizacijo in prevzema odgovornosti zagotavljanja politične usmeritve, združevanja množic, spodbujanja razvoja, ustvarjanja napredne kulture, služenja razvoju talentov in krepitve samogradnje“ in še v členu 6.xviii: „Opravljanje drugih nalog, ki jih je zaupala vlada“ (36). Glede na spletno mesto podružnice za pritrdilne elemente kitajskega združenja za splošne strojne komponente ima industrija pritrdilnih elementov v Ningbu koristi od različnih podpornih politik in prizadevanj, ki jih izvajajo občinska vlada Ningba (tudi v provinci Zhejiang) in funkcionalni oddelki na vseh ravneh (37). Povezava med industrijo pritrdilnih elementov in KKP je očitna tudi v okrožju Haiyan (provinca Zhejiang): „Haiyan je ena od treh glavnih proizvodnih baz pritrdilnih elementov v državi. Za zagotovitev stabilnega in urejenega razvoja industrije pritrdilnih elementov okrožje Haiyan spoštuje vodstvo partijske rasti […], poglablja ‚industrijsko verigo + rast partije‘, razume ‚rdečo interakcijo‘ ter celovito spodbuja delo in proizvodnjo družb, ki proizvajajo pritrdilne elemente. […] Okrožje Haiyan v celoti igra vlogo […] okrožnega odbora partije. […] Zato je v Haiyanu navedenih 15 družb različnih velikosti […], ki delujejo kot pilotne predstavitvene družbe, in podeljuje finančno jamstvo v višini do 50 % stroškov obnove.“ In še: „Haiyan v celoti prevzema vlogo partijske organizacije provincialnega (okrožnega) združenja industrije pritrdilnih elementov pri usklajevanju vseh strani, pri čemer prevzema vodilno vlogo pri usklajevanju povpraševanja in rušenju informacijskih ovir. […] Zaradi epidemije je bila ustavljena prvotna dobava jeklenih surovin za družbe, ki se nahajajo v parku pritrdilnih elementov dveh inovacijskih središč na ulici Qinshan. Ko je bila partijska organizacija okrožnega združenja industrije pritrdilnih elementov obveščena o situaciji, je takoj uskladila družbe, ki proizvajajo vrhunske jeklene surovine v okrožju, da bi družbam, ki proizvajajo pritrdilne elemente, zagotovila nizkostandardne surovine in omogočila komplementarnost. V samo enem mesecu so te družbe dosegle približno 100 milijonov RMB (38).“

(195)

Poleg tega so v sektorju pritrdilnih elementov vzpostavljene politike, ki diskriminirajo v korist domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe.

(196)

Med preiskavo je bilo mogoče opredeliti številne politične dokumente, ki posebej usmerjajo razvoj industrije pritrdilnih elementov. Industrija pritrdilnih elementov je v obvestilu ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo o izdaji kataloga smernic za promocijo in uporabo prve (skupine) pomembne tehnične opreme (izdaja iz leta 2019) (39) ter v katalogu smernic za prestrukturiranje industrije (nacionalna komisija za razvoj in reforme, 2019) (40) navedena kot spodbujana industrija.

(197)

Poleg zgoraj omenjenih dokumentov na centralni ravni obstajajo tudi številni usmerjevalni dokumenti na lokalni, provincialni ali občinski ravni, ki usmerjajo in podpirajo razvoj industrije pritrdilnih elementov. Na primer, v politikah spodbud za industrijo pritrdilnih elementov v okrožju Hayan iz leta 2019 je predvideno naslednje: „Haiyan je ‚domači kraj pritrdilnih elementov‘, industrija pritrdilnih elementov pa je ena od pomembnih tradicionalnih industrij v okrožju Haiyan. […] Da bi […] spodbudili inovativnost in razvoj industrije pritrdilnih elementov v našem okrožju, je okrožje pred kratkim izdalo ‚Triletno politiko posebnih ukrepov za digitalizacijo in pametno preobrazbo industrije pritrdilnih elementov v okrožju Haiyan‘. Obseg povezanih posebnih skladov zajema družbe, ki izvajajo digitalno in pametno preobrazbo v industriji pritrdilnih elementov (41).“ Sklad za subvencioniranje industrije pritrdilnih elementov v okrožju Haiyan se je leta 2020 še povečal (42).

(198)

Industrija pritrdilnih elementov ima nadalje koristi od vladnih smernic in poseganja v zvezi z glavno surovino za proizvodnjo pritrdilnih elementov, tj. jeklom. Kitajska vlada šteje jeklarsko industrijo za ključno (43). To je potrjeno v številnih načrtih, smernicah in drugih dokumentih, osredotočenih na jeklo, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni, na primer v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarske industrije za obdobje 2016–2020, veljavnem v obdobju preiskave. V njem je bilo navedeno, da je jeklarstvo „pomemben, temeljni sektor kitajskega gospodarstva, nacionalni temelj“ (44). Glavne naloge in cilji, določeni v tem načrtu, zajemajo vse vidike razvoja industrije (45). V 13. petletnem načrtu za gospodarski in družbeni razvoj (46), ki se je uporabljal v OP, je bila predvidena podpora za družbe, ki proizvajajo vrhunske vrste jeklenih izdelkov (47). Osredotočen je tudi na doseganje kakovosti, vzdržljivosti in zanesljivosti izdelkov s podporo družbam, ki uporabljajo tehnologije, povezane s proizvodnjo čistega jekla, natančnim valjanjem in izboljšanjem kakovosti (48). V katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013) (49) (v nadaljnjem besedilu: katalog) je jeklarstvo navedeno kot spodbujana industrija.

(199)

Kot je razvidno iz zgornjih primerov v zvezi z jeklom, ki je pomembna surovina za proizvodnjo pritrdilnih elementov, kitajska vlada nadalje usmerja razvoj sektorja pritrdilnih elementov v skladu z raznovrstnimi orodji in smernicami politike ter nadzira praktično vse vidike razvoja in delovanja sektorja. Tako ima industrija pritrdilnih elementov koristi od vladnih smernic in poseganja v zvezi z glavno surovino za proizvodnjo pritrdilnih elementov, tj. jeklom.

(200)

Poleg naštetega so proizvajalci pritrdilnih elementov tudi prejemniki državnih subvencij, kar jasno nakazuje na interes države v tem sektorju. Komisija je med preiskavo ugotovila, da so bili proizvajalcem pritrdilnih elementov na voljo številni programi finančnih spodbud, vključno s politikami spodbud za industrijo pritrdilnih elementov za leto 2019 v okrožju Haiyan: „Izrazito spodbujanje digitalne in pametne preobrazbe družb, ki proizvajajo pritrdilne elemente: Za uporabo digitalnih sistemov upravljanja in programske opreme integriranih krmilnih naprav bodo dodeljene posebne finančne spodbude glede na leto izvajanja […], družbe, ki v letu 2019 izvajajo digitalno in pametno preobrazbo (ali nove nakupe) in nadgrajujejo svojo opremo, bodo prejele enkratno subvencijo v višini do 20 % dejanske naložbe v osnovno opremo in največ 2 milijona RMB, za izvedbo v letu 2020 bodo prejele enkratno subvencijo v višini do 15 % dejanske naložbe v osnovno opremo in največ 1,5 milijona RMB, za izvedbo v letu 2021 bodo prejele enkratno subvencijo v višini do 12 % dejanske naložbe v osnovno opremo in največ 1 milijona RMB (50).“ Subvencije so bile na voljo tudi v letu 2020: „Na podlagi provincialnega pilotnega posebnega sklada v višini 20 milijonov se sredstva na ravni okrožja, dodeljena v razmerju 1:1, uporabljajo za preobrazbo in nadgradnjo industrije pritrdilnih elementov. Skupaj s ‚Triletno politiko posebnih ukrepov za pritrdilne elemente‘ se je začetni osnovni znesek subvencije v višini 3 % ali 6 % naložbe v projekte preobrazbe industrijske programske opreme povečal na več kot 12 % in do največ 20 % […], delež naložbenih subvencij za projekte čiste programske opreme v industriji pritrdilnih elementov pa je dosegel več kot 30 % in največ 50 %. Do zdaj je bilo izplačanih več kot 12 milijonov RMB posebnih sredstev za pritrdilne elemente, kar je koristilo več kot 30 družbam. […] Kar zadeva (naložbene) projekte tehnološkega preoblikovanja, mora naložba v proizvodno opremo presegati 3 milijone RMB (51).“

(201)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo jekla kot glavne surovine za proizvodnjo pritrdilnih elementov. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(202)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju pritrdilnih elementov iz uvodne izjave 188 ne bi vplivala na proizvajalce zadevnega izdelka.

(203)

Na sektor pritrdilnih elementov vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je tudi navedeno zgoraj v uvodni izjavi 188. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK) (52).

(204)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor pritrdilnih elementov, kot je tudi navedeno v uvodni izjavi 188. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(205)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo pritrdilnih elementov potrebni številni vložki. Ko proizvajalci pritrdilnih elementov kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim sistemskim izkrivljanjem, kot so navedena zgoraj. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Morda si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja planski sistem, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(206)

Posledica tega je, da domače prodajne cene pritrdilnih elementov niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, to pa vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko opazna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem številnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(207)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(208)

Skratka, razpoložljivi dokazi so pokazali, da cene ali stroški zadevnega izdelka, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga, ker nanje vpliva znatno poseganje države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato računsko določila normalno vrednost izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

(209)

Po dokončnem razkritju sta kitajska vlada in zbornica CCCME predložili pripombe, v katerih sta med drugim izpodbijali zakonitost člena 2(6a) osnovne uredbe in znatna izkrivljanja, ki jih je opisala Komisija. Pripombe so podrobno obravnavane v nadaljevanju.

(210)

Kitajska vlada je najprej v zvezi s poročilom navedla, da ni dokazov, da je Komisija odobrila ali podprla poročilo, zaradi česar se pojavljajo dvomi, ali je lahko poročilo uradno stališče Komisije. Kar zadeva dejansko podlago, je poročilo po navedbah kitajske vlade zavajajoče, enostransko in popolnoma neusklajeno z dejanskim stanjem. Poleg tega dejstvo, da je Komisija izdala poročila za posamezne države le za nekaj izbranih držav, po mnenju kitajske vlade vzbuja zaskrbljenost glede obravnave po načelu največjih ugodnosti. Poleg tega se Komisija po mnenju kitajske vlade ne bi smela opirati na dokaze v poročilu, ker to ne bi bilo v skladu z duhom poštenega in pravičnega prava, saj dejansko pomeni presojo zadeve pred sojenjem.

(211)

Zbornica CCCME je podobno trdila, da se člen 2(6a) uporablja diskriminatorno do Kitajske, s čimer se krši načelo največjih ugodnosti, saj je Komisija izdala poročila za posamezne države samo za Kitajsko in Rusijo. Zbornica CCCME je izpodbijala tudi dokazno moč poročila.

(212)

Drugič, kitajska vlada in zbornica CCCME sta trdili, da računska določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe ni v skladu s protidampinškim sporazumom STO, zlasti s členom 2.2 sporazuma, ki določa izčrpen seznam primerov, v katerih se lahko računsko določi normalna vrednost, pri čemer ti primeri ne vključujejo znatnega izkrivljanja. Poleg tega uporaba podatkov iz primerne reprezentativne države po mnenju kitajske vlade ni v skladu s členom VI.1(b) GATT in členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO, ki zahtevata, da se pri računski določitvi normalne vrednosti uporabijo stroški proizvodnje v državi porekla.

(213)

Poleg tega je zbornica CCCME spomnila, da oddelek 15 Protokola o pristopu Kitajske k STO dovoljuje odstopanja od standardne metodologije pri določanju normalne vrednosti in primerljivosti cen v skladu s členom VI GATT iz leta 1994 in protidampinškim sporazumom STO, vendar so bila ta odstopanja časovno omejena, saj so prenehala veljati 11. decembra 2016. Po mnenju zbornice CCCME se Unija po prenehanju veljavnosti ne bi smela oddaljiti od standardne metodologije za določitev normalne vrednosti proizvajalcev v državi izvoznici ter od uporabe le domačih cen in stroškov države izvoznice, razen če druge določbe sporazumov STO, vključno s protidampinškim sporazumom STO, določajo drugače. Zbornica CCCME je trdila, da je člen 2(6a) osnovne uredbe v tem, da Uniji omogoča uporabo podatkov primerne reprezentativne države, v nasprotju z zavezo Unije iz sporazumov STO, zlasti z njeno zavezo v skladu z oddelkom 15 Protokola o pristopu Kitajske k STO.

(214)

Tretjič, kitajska vlada je trdila, da preiskovalne prakse Komisije iz člena 2(6a) osnovne uredbe niso v skladu s pravili STO, ker Komisija v nasprotju s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO ni upoštevala evidenc kitajskega proizvajalca, ne da bi določila, ali so te evidence v skladu s splošno veljavnimi knjigovodskimi načeli na Kitajskem. V zvezi s tem je kitajska vlada opozorila, da sta pritožbeni organ v zadevi DS473 in panel za reševanje sporov v zadevi DS494 trdila, da se v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO, kadar se evidence izvoznika ali proizvajalca v preiskavi v sprejemljivih mejah natančno in zanesljivo ujemajo z vsemi dejanskimi stroški določenega proizvajalca ali izvoznika za obravnavani izdelek, za te evidence lahko šteje, da „razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka“, preiskovalni organ pa bi moral uporabiti take evidence za določitev proizvodnih stroškov proizvajalcev v preiskavi.

(215)

Zbornica CCCME je podobno trdila, da je člen 2(6a) osnovne uredbe nezdružljiv s pravili STO, saj določa, da je treba stroške in cene proizvajalca izvoznika in v državi izvoznici zanemariti zaradi znatnih izkrivljanj. Zbornica CCCME je spomnila tudi, da je Pritožbeni organ STO v zadevi Evropska unija – protidampinški ukrepi za biodizel iz Argentine ugotovil, da Unija ni ravnala v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO, saj evidenc preiskovanih proizvajalcev ni uporabila kot podlago za izračun stroškov proizvodnje izdelka v preiskavi. Zbornica CCCME je navedla zlasti, da glede na navedeno odločbo izkrivljanja v Argentini, ki so povzročila razliko med domačimi in mednarodnimi cenami glavne surovine zadevnega izdelka, v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO samo po sebi niso zadostovala kot podlaga za sklep, da v poročilih proizvajalca niso bili razumno upoštevani stroški surovin, povezani s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, ali za neupoštevanje navedenih stroškov pri računski določitvi normalne vrednosti zadevnega izdelka.

(216)

V zvezi z argumentom o statusu poročila v skladu z zakonodajo EU je Komisija opozorila, da člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe ne predpisuje določene oblike poročil o znatnih izkrivljanjih niti ne opredeljuje načina njihove objave. Poročilo je tehnični dokument, ki temelji na dejstvih in se uporablja samo v okviru preiskav trgovinske zaščite. Zato je bilo ustrezno izdano kot delovni dokument služb Komisije, saj je zgolj opisno in ne izraža političnih stališč, preferenc ali sodb. To ne vpliva na njegovo vsebino, in sicer objektivne vire informacij o znatnih izkrivljanjih v kitajskem gospodarstvu, pomembnih za uporabo člena 2(6a), točka (c), osnovne uredbe. V zvezi s pripombami, da je poročilo enostransko in zavajajoče, je Komisija opozorila, da je poročilo izčrpen dokument, ki temelji na obsežnih objektivnih dokazih, vključno z zakonodajo, predpisi in drugimi uradnimi dokumenti politike, ki jih je objavila kitajska vlada, poročilih tretjih strani, ki so jih pripravile mednarodne organizacije, akademskih študijah in člankih strokovnjakov ter drugih zanesljivih neodvisnih virih. Poročilo je javno dostopno že od decembra 2017, da bi imele vse zainteresirane strani dovolj možnosti za njegovo ovrženje oziroma dopolnitev ali predložitev pripomb v zvezi s poročilom in dokazi, na katerih temelji. Komisija je v zvezi s tem nadalje ugotovila, da kitajska vlada kljub temu, da je opozorila na povsem splošne in abstraktne pomanjkljivosti v poročilu, ni nikoli izpodbijala vsebine ali dokazov v poročilu. Komisija je v odgovor na trditev v zvezi s kršitvijo obravnave po načelu največjih ugodnosti opozorila, da se poročilo o državi, kot določa člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe, lahko pripravi za katero koli državo le, kadar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega znatnega izkrivljanja v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi. Decembra 2017, ko so začele veljati nove določbe člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija imela take informacije glede znatnega izkrivljanja za Kitajsko. Komisija je oktobra 2020 objavila tudi poročilo o izkrivljanju v Rusiji (53), temu bodo lahko po potrebi sledila še druga poročila. Poleg tega je opozorila, da poročila niso obvezna za uporabo člena 2(6a). V členu 2(6a), točka (c), so navedeni pogoji, pod katerimi Komisija objavi poročila o državi, v skladu s členom 2(6a), točka (d), pa pritožnikom ni treba uporabiti poročila, niti ni v skladu s členom 2(6a), točka (e), obstoj poročila o državi pogoj za začetek preiskave na podlagi člena 2(6a). V skladu s členom 2(6a), točka (e), za začetek preiskave na navedeni podlagi zadoščajo že zadostni dokazi glede znatnih izkrivljanj v kateri koli državi, ki jih predložijo pritožniki ob izpolnitvi pogojev iz člena 2(6a), točka (b). Pravila glede znatnih izkrivljanj v posameznih državah se torej uporabljajo za vse države brez kakršnih koli razlik in ne glede na poročilo o državi. Zato ta pravila sama po sebi ne kršijo obravnave po načelu največjih ugodnosti.

(217)

Kar zadeva drugi in tretji argument kitajske vlade in zbornice CCCME o domnevni nezdružljivosti člena 2(6a) osnovne uredbe s pravom STO, zlasti z določbami člena 2.2 in člena 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO, ter ugotovitvami v zadevah DS473 in DS494, je Komisija ponovila svoje stališče iz uvodnih izjav 72 in 73 začasne uredbe, da je člen 2(6a) osnovne uredbe popolnoma v skladu z obveznostmi EU v okviru STO. Poleg tega je Komisija je v zvezi s trditvijo, da pojem „znatno izkrivljanje“ iz člena 2(6a) osnovne uredbe ni naveden med primeri, v katerih je dovoljeno računsko določiti normalno vrednost v skladu s členom 2.2 protidampinškega sporazuma STO, opozorila, da v notranjem pravu ni treba uporabljati popolnoma enakih pojmov iz zajetih sporazumov, da bi se zagotovila skladnost z navedenimi sporazumi, in da je po njenem mnenju člen 2(6a) v celoti skladen z ustreznimi pravili protidampinškega sporazuma STO (zlasti kar zadeva možnosti za računsko določitev normalne vrednosti iz člena 2.2 protidampinškega sporazuma STO). Poleg tega je Komisija v zvezi z zadevo DS494 opozorila, da sta se EU in Ruska federacija pritožili na ugotovitve panela za reševanje sporov, ki niso dokončne in zato v skladu s sodno prakso STO nimajo pravnega statusa v sistemu STO, saj jih ni sprejel Organ za reševanje sporov. V vsakem primeru je bilo v poročilu panela za reševanje sporov v navedenem sporu izrecno navedeno, da določbe člena 2(6a) osnovne uredbe ne spadajo v okvir spora. V primeru zadeve DS473 se odločba ni nanašala na uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, temveč na specifično določbo člena 2(5) osnovne uredbe. Komisija meni, da pravo STO, kot ga razlagata panel STO za reševanje sporov in Pritožbeni organ STO v zadevi DS473, dovoljuje uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, kadar je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Zaradi znatnega izkrivljanja stroški in cene v državi izvoznici niso primerni za izračun normalne vrednosti. V teh okoliščinah člen 2(6a) osnovne uredbe predvideva računsko določitev stroškov proizvodnje in prodaje na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, vključno s tistimi v primerni reprezentativni državi s stopnjo razvitosti, ki je podobna stopnji v državi izvoznici. V zvezi s tem lahko zdajšnje razmere v zvezi s trgom podobnega izdelka ali njegovih vložkov (kot je na Kitajskem) povzročijo, da izvoznikova domača prodaja podobnega izdelka ne omogoča ustrezne primerjave z izvoznikovim izvozom obravnavanega izdelka.

(218)

Kar zadeva zaveze v skladu z oddelkom 15 Protokola o pristopu Kitajske k STO, Komisija opozarja, da se v protidampinških postopkih v zvezi z izdelki s poreklom iz Kitajske, deli oddelka 15 protokola, ki se niso iztekli, še naprej uporabljajo pri določanju normalne vrednosti glede na standard tržnega gospodarstva in v zvezi z uporabo metodologije, ki ne temelji na strogi primerjavi s kitajskimi cenami ali stroški.

(219)

Komisija je zato zavrnila argumente kitajske vlade in zbornice CCCME.

(220)

V skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe je izbira reprezentativne države temeljila na naslednjih merilih:

(221)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 172 in 173, je dala Komisija na voljo dve obvestili k spisu o virih za določitev normalne vrednosti, v zvezi s katero so bile zainteresirane strani pozvane k predložitvi pripomb: obvestilo z dne 5. februarja (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) in obvestilo z dne 4. maja (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo). V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe, prejete od strani o navedenih elementih in ustreznih virih. Presojo dejstev in dokazov ter sklepe Komisije je mogoče povzeti na naslednji način.

(222)

V prvem obvestilu je Komisija opredelila petinpetdeset držav s podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot Kitajska. V obdobju preiskave je Svetovna banka te države opredelila kot države z višjim srednjim dohodkom na podlagi bruto nacionalnega dohodka. Vendar je bilo znano, da obsežna proizvodnja izdelka v preiskavi poteka le v osmih od teh držav, in sicer v Braziliji, Kolumbiji, Indoneziji, Maleziji, Mehiki, Rusiji, Turčiji in na Tajskem.

(223)

Komisija je v prvem obvestilu predložila informacije o ustreznih in takoj razpoložljivih podatkih, zlasti o finančnih informacijah družb, ki proizvajajo izdelek v preiskavi v Braziliji, Rusiji, Turčiji in na Tajskem, ter o uvozu surovin v te države za proizvodnjo izdelka v preiskavi. V drugem obvestilu je potrdila razpoložljivost finančnih informacij ene družbe, ki proizvaja izdelek v preiskavi v Maleziji, kot so ga opredelile zainteresirane strani. V Kolumbiji, Indoneziji in Mehiki niso bile najdene nobene družbe, ki bi proizvajale izdelek v preiskavi s takoj razpoložljivimi finančnimi informacijami.

(224)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da je po podatkih podatkovne zbirke Global Trade Atlas (GTA) več kot 75 % uvoza žice iz legiranega jekla (HS 722790) v Brazilijo in Malezijo izviralo iz LRK in držav, ki niso članice STO, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (55). Žica iz legiranega jekla predstavlja več kot 45 % stroškov proizvodnje pritrdilnih elementov. Na podlagi tega je Komisija menila, da je bila uvozna vrednost žice iz legiranega jekla verjetno zmanjšana in nereprezentativna v primerjavi z drugimi primernimi reprezentativnimi državami, kot je Turčija ali Tajska. Zato je sklenila, da imata Brazilija in Malezija nižji kakovostni niz takoj razpoložljivih podatkov za neizkrivljeno vrednost in se nista šteli za primerni reprezentativni državi v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(225)

V drugem obvestilu je Komisija izključila Rusijo kot primerno reprezentativno državo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, ker so se vse zainteresirane strani strinjale, da Rusija ni primerna reprezentativna država za to preiskavo.

(226)

Komisija je v drugem obvestilu opozorila, da je Tajska največji trg, ki proizvaja standardne in nestandardne pritrdilne elemente v primerjavi z vsemi drugimi morebitnimi reprezentativnimi državami, pri čemer je dvakrat večji od Turčije glede na vrednost proizvodnje in notranje povpraševanje. Na podlagi teh premislekov je Komisija uradno sporočila, da namerava uporabiti Tajsko kot primerno reprezentativno državo in finančne podatke, ki so na voljo za šest družb na Tajskem, navedenih v drugem obvestilu, v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(227)

Združenje EIFI je po drugem obvestilu trdilo, da Tajska ni primerna reprezentativna država, in sicer na podlagi naslednjih argumentov:

(228)

Nobena potekajoča protidampinška preiskava ni potrdila domnevnih nepoštenih trgovinskih praks na Tajskem, zato te niso bile dodatno obravnavane. Kar zadeva raven socialne zaščite in varstva okolja na Tajskem, se v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe ta ocenjuje le, če je na voljo več kot ena morebitna reprezentativna država. Ker v tej preiskavi ni bilo tako, kot je podrobno opisano v tem razdelku, so bili argumenti združenja EIFI v zvezi s tem zavrnjeni.

(229)

Zbornica CCCME je trdila, da so številni proizvajalci pritrdilnih elementov na Tajskem v lasti japonskih proizvajalcev avtomobilov. Navedeni proizvajalci naj bi proizvajali predvsem nestandardne pritrdilne elemente za avtomobilsko industrijo na Japonskem in v ta namen uvažali visokokakovostne surovine iz svojih povezanih družb na Japonskem. Povprečna uvozna cena na Tajskem naj bi torej odražala ta dražji uvoz in ne bi bila reprezentativna za stroške kitajskih proizvajalcev, ki proizvajajo standardne pritrdilne elemente predvsem z uporabo cenejših surovin. Poleg tega je trdila, da uvozne cene iz Japonske niso določene pod običajnimi tržnimi pogoji, saj so večinoma posledica transakcij med povezanimi družbami. Na podlagi teh argumentov je zahtevala, da se v primeru uporabe Tajske kot reprezentativne države podatki o uvozu prilagodijo tako, da se uvoz iz Japonske odšteje od celotnega uvoza. Ta zahtevek sta podprla vzorčeni proizvajalec izvoznik Ningbo Jinding in združenje EFDA.

(230)

Zbornica CCCME ni predložila nobenih dokazov o obsegu japonskega uvoza surovin na Tajsko, namenjenih za proizvodnjo nestandardnih pritrdilnih elementov, ki se uporabljajo posebej v avtomobilskem sektorju. Ni predložila niti dokazov, da so uvoz opravile povezane stranke ali da so bile uvozne cene izkrivljene. Zgolj razlika v ceni med japonskim uvozom in uvozom drugih tretjih držav na Tajsko se ni štela za zadostno za sklep, da so uvozne cene iz Japonske izkrivljene.

(231)

Združenje EIFI je trdilo, da so informacije in argumenti, ki sta jih predložila zbornica CCCME in združenje EFDA, dokazali, da Tajska ni primerna reprezentativna država. Vendar je poudarilo, da kitajski proizvajalci izvozniki proizvajajo in izvažajo v Unijo vse vrste pritrdilnih elementov, zlasti nestandardne pritrdilne elemente.

(232)

Komisija je na podlagi podatkov GTA analizirala japonske izvozne cene štirih glavnih surovin (tj. 7228 30 (palice iz legiranega jekla (razen nerjavnega jekla), vroče valjane, vroče vlečene ali iztiskane, brez nadaljnje obdelave), 7227 90 (palice iz legiranega jekla (razen nerjavnega jekla), vroče valjane, v ohlapno navitih kolobarjih), 7213 99 (palice, vroče valjane, v ohlapno navitih kolobarjih, iz železa ali nelegiranega jekla, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu), 7213 91 (palice, vroče valjane, v ohlapno navitih kolobarjih, iz železa ali nelegiranega jekla, s krožnim prečnim prerezom premera manj kot 14 mm)). V OP je bila Tajska eden od petih največjih izvoznih trgov Japonske, saj je predstavljala 17 % njenega celotnega izvoza teh materialov, pri čemer je pet največjih trgov skupaj (brez Kitajske) predstavljalo več kot 60 %. Povprečna izvozna cena za Tajsko je bila za 17 % višja kot za preostalih pet največjih držav (cena za Tajsko je bila 0,90 EUR/kg, za preostalih pet največjih držav izvoznic pa 0,77 EUR/kg). Na podlagi teh informacij ni mogoče sklepati, da so japonske izvozne cene za Tajsko nerazumno visoke in nereprezentativne.

(233)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija zavrnila trditev zainteresiranih strani, da so uvozne cene proizvodnih dejavnikov za Tajsko nereprezentativne ali nerazumne.

(234)

Zbornica CCCME, združenje EFDA in en vzorčeni proizvajalec izvoznik so trdili, da je Malezija najprimernejša reprezentativna tretja država, in sicer na podlagi naslednjih argumentov:

(235)

Komisija je ugotovila, da je bil uvoz v Malezijo pod oznako HS 722790 iz neizkrivljenih virov (tj. virov, ki niso Kitajska in države, ki niso članice STO) nižji od obsega uvoza v druge morebitne reprezentativne države in se je štel za manj zanesljivega v smislu cen. V nasprotju s trditvijo zbornice CCCME je uvoz pod oznako HS 722790 na Tajsko znašal približno 187 000 ton in je bil torej skoraj dvanajstkrat večji od obsega uvoza v Malezijo, ki je znašal 16 000 ton.

(236)

Poleg tega Komisija ni našla nobene družbe v Maleziji, ki bi imela na voljo finančne podatke za leto 2019. Kar zadeva družbo Chin Well Fasteners Co. Sdn. Bhd., ki so jo predlagale zainteresirane strani, je bilo letno poročilo njenega holdinga (Chin Well Holdings Berhad) res dostopno na spletnem mestu družbe. Vendar pa je letno poročilo vsebovalo izkaze finančnega položaja skupine in holdinga na dan 30. junija 2020 (56). Na podlagi tega poročila (57) je skupina izvajala naslednje dejavnosti:

(237)

Izkaz poslovnega izida skupine je torej vključeval druge dejavnosti poleg proizvodnje pritrdilnih elementov v Maleziji, zlasti proizvodnjo pritrdilnih elementov v Vietnamu. Zato je Komisija menila, da za namene te preiskave ni primerno uporabiti letnega poročila družbe Chin Well Holdings Berhad. Argumenti zainteresiranih strani v zvezi s tem so bili zato zavrnjeni.

(238)

Združenje EIFI in združenje EFDA sta kot primerno reprezentativno državo predlagala Tajvan, pri čemer sta trdila, da gre za enega največjih proizvajalcev pritrdilnih elementov na svetu.

(239)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 220, je bilo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe eno od meril za izbiro reprezentativne države podobna stopnja gospodarske razvitosti kot na Kitajskem. Komisija je za ta namen uporabila države, ki imajo glede na podatkovno zbirko Svetovne banke podoben bruto nacionalni dohodek na prebivalca kot Kitajska. Ker Tajvan ni bil med temi državami, je bil predlog zainteresiranih strani zavrnjen.

(240)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta trdila še, da zainteresirane strani niso mogle ustrezno uveljavljati svojih pravic do obrambe, saj brez naročnine niso mogle opraviti poizvedb v podatkovnih zbirkah, kot sta GTA in D&B. Poleg tega Komisija ni predložila nobenih izvlečkov iz podatkovne zbirke D&B ali opisa metodologije, ki jo je družba D&B uporabila za pridobitev ustreznih podatkov. Posledično zainteresirane strani niso prejele podatkov, na podlagi katerih je temeljila določitev primerne reprezentativne države.

(241)

Komisija je te pomisleke obravnavala tako, da je v odprti spis v zadevi dodala izvlečke iz podatkovne zbirke D&B o družbah na Tajskem in izvlečke iz podatkovne zbirke GTA o uvozu glavnih proizvodnih dejavnikov v Malezijo (ker jih v prvem obvestilu ni bilo) (58). Izvleček iz podatkovne zbirke D&B je vseboval povezave do spletnega mesta D&B, ki so se nanašale na splošno metodologijo, in sicer na zbirko bilance stanja, dobiček in izgube ter ključne kazalnike iz številnih družb po vsem svetu glede na državo, vključno z razlago teh ključnih kazalnikov.

(242)

Nazadnje, zbornica CCCME in združenje EFDA sta trdila, da od šestih družb na Tajskem, navedenih v drugem obvestilu, katerih finančni podatki naj bi se uporabili za določitev prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov ter dobička za računsko določeno normalno vrednost, nekatere niso bile primerne iz naslednjih razlogov:

(243)

Združenje EIFI se je strinjalo z oceno teh strani in opozorilo, da so bili prodajni, splošni in administrativni stroški ter dobiček nekaterih navedenih prenizki (tj. stopnja dobička pod 6-odstotnim minimalnim ciljnim dobičkom, kot je določeno v členu 7(2c) osnovne uredbe).

(244)

Komisija je pregledala informacije, ki so bile na voljo za šest družb na Tajskem, in na podlagi njihovih spletnih mest potrdila naslednje:

(245)

Predloženi niso bili nobeni utemeljeni dokazi o tem, zakaj naj bi bila raven prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov v tajskih podjetjih prenizka. Poleg tega je bila najnižja stopnja dobička, na katero se sklicuje združenje EIFI, stopnja dobičkonosnosti, ki jo industrija Unije lahko razumno pričakuje v normalnih konkurenčnih pogojih v Uniji pred povečanjem dampinškega uvoza iz države v preiskavi (ciljni dobiček), in ni pomembna za določitev primerne reprezentativne države.

(246)

Na podlagi zgornje analize se je Komisija odločila, da bo uporabila Tajsko kot primerno reprezentativno državo in finančne podatke petih družb (59) za računsko določeno normalno vrednost v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(247)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Tajska primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, zadnji stavek, osnovne uredbe.

(248)

Glede na zgornjo analizo se je Komisija odločila, da bo Tajsko štela za primerno reprezentativno državo za namene člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(249)

Komisija je na podlagi informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani, in drugih ustreznih informacij, ki so na voljo v spisu, v prvem obvestilu določila prvotni seznam proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija in delo, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelka v preiskavi.

(250)

Komisija je v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredelila tudi vire, ki jih je treba uporabljati za določitev neizkrivljenih cen in referenčnih vrednosti. Glavni vir, uporabo katerega je predlagala Komisija, je vključeval podatkovno zbirko Global Trade Atlas (GTA). Nazadnje, Komisija je v istem obvestilu določila oznake harmoniziranega sistema (HS) za proizvodne dejavnike, ki naj bi se po informacijah, ki so jih predložile zainteresirane strani, prvotno uporabljali za analizo GTA.

(251)

Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsakega od proizvodnih dejavnikov, omenjenih v navedenem obvestilu.

(252)

Komisija je nato v drugem obvestilu posodobila seznam proizvodnih dejavnikov na podlagi pripomb strani in informacij, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki v izpolnjenem vprašalniku.

(253)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bili v zvezi s Tajsko za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri.

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki in viri informacij

(254)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno (CIF) za reprezentativno državo, kot je navedeno v GTA, iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav iz Priloge 1 k Uredbi (EU) 2015/755 (61). Komisija se je odločila izključiti uvoz iz LRK, saj je ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov na Kitajskem zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe (uvodne izjave 187 do 208). Ker ni dokazov, da isto izkrivljanje ni vplivalo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da je isto izkrivljanje vplivalo na izvoz. Tehtana povprečna uvozna cena je bila po potrebi prilagojena za uvozne dajatve. Po izključitvi uvoza na Tajsko iz LRK in držav, ki niso članice STO, je obseg uvoza surovin iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen (v razponu od 27,1 % do 99,9 %).

(255)

Za malo proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, predstavljali zanemarljiv delež skupnih stroškov surovin v OP. Ker vrednost, ki se je zanje uporabljala, ne glede na uporabljeni vir ni znatno vplivala na izračun stopnje dampinga, je Komisija navedene proizvodne dejavnike štela za potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 268 in 269. Enak pristop je bil uporabljen za paro, ki jo je uporabljal eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Para je predstavljala zanemarljiv del njegovih proizvodnih stroškov, na splošno pa ni blago, s katerim se trguje na mednarodni ravni ali kotira na borzi. Zato ustrezna referenčna vrednost ni bila takoj razpoložljiva.

(256)

Komisija je stroške prevoza vzorčenih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(257)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah k drugemu obvestilu trdila, da Komisija pri računski določitvi normalne vrednosti ne bi smela vključiti uvoznih dajatev na surovine, plačane v reprezentativni državi, ker (i) za to ni bilo pravne podlage in (ii) kitajski proizvajalci izvozniki večinoma nabavljajo surovine na Kitajskem. Trdila je, da morajo biti, če se Komisija opira na reprezentativno državo, stroški, ki jih obravnava, v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „ustrezn[i] strošk[i] proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi“. Ustrezni stroški na Kitajskem pa ne bi vključevali uvoznih dajatev. Poleg tega je zbornica CCCME trdila, da podatki GTA temeljijo na cenah CIF in zato že vključujejo dodatne stroške, kot so mednarodni prevoz, zavarovanje in manipulativni stroški, ki ne nastanejo, če kitajski proizvajalci izvozniki kupujejo na domačem trgu.

(258)

Komisija je menila, da bi morala normalna vrednost v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe odražati neizkrivljeno ceno surovin v reprezentativni državi (v tem primeru Tajski) kot ustrezni približek za računsko določitev normalne vrednosti v državi porekla. Zato bi morala odražati ceno, ki bi jo proizvajalec pritrdilnih elementov plačal na Tajskem za surovine, dostavljene do vrat tovarne. Če uvozne dajatve ne bi bile dodane, nastala referenčna vrednost ne bi odražala neizkrivljene cene na tajskem trgu, temveč le povprečno ceno CIF v državah, ki izvažajo zadevne surovine. To bi bilo v nasprotju s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, zato so bile te trditve zavrnjene.

(259)

Za določitev referenčne vrednosti za stroške dela je Komisija uporabila najnovejše statistične podatke, ki jih je objavil tajski nacionalni statistični urad (62) in ki so zagotavljali podrobnejše informacije o plačah in neplačnih prejemkih v različnih gospodarskih sektorjih po četrtletjih kot Mednarodna organizacija dela (MOD). Tajski nacionalni statistični urad objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih na Tajskem. Komisija je določila referenčno vrednost na podlagi sektorja proizvodne industrije in informacij iz dokumenta, ki ga je pripravila družba KPMG o davkih in dajatvah na Tajskem (63). Komisija je te informacije uporabila za določitev davka za socialno zaščito, ki ga plača delodajalec. Komisija je izračunala urno postavko v proizvodnji, ki so ji bili dodani dodatni stroški, povezani z delom, ki jih krije delodajalec.

(260)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 183, Komisija med navzkrižnimi preverjanji na daljavo ni mogla preveriti dejanskih ur dela, ki so jih zaposleni treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov porabili za zadevni izdelek. Zato je poraba dela pri vseh treh vzorčenih proizvajalcih izvoznikih temeljila na najboljših dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Za enega od teh proizvajalcev izvoznikov pa je Komisija lahko zbrala informacije o razliki med sporočenimi urami dela in dejanskimi opravljenimi njegovih zaposlenih. Povprečne delovne ure na kilogram proizvedenega izdelka v preiskavi so bile uporabljene za vse tri proizvajalce izvoznike kot najboljša dostopna dejstva.

(261)

Komisija je za določitev referenčne cene električne energije uporabila navedeno ceno električne energije za podjetja ter industrijska in državna podjetja, ki je na voljo na spletnem mestu družbe Metropolitan Electricity Authority (64), 4.2 Tarifa glede na čas porabe. Referenčna vrednost je bila določena na podlagi cene električne energije, objavljene za obračunski mesec november 2018, in veljavne letne stopnje inflacije (65). Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijske uporabnike v ustrezni skupini porabe 4.2.3: pod 12 kV.

(262)

Referenčna vrednost je bila določena za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na podlagi zadevne konične in zunajkonične porabe, kadar je bila na voljo. Dobljena poraba je bila dodeljena koničnim in zunajkoničnim tarifam. Če vzorčeni proizvajalec izvoznik ni ločeval med konično in zunajkonično porabo, so bile uporabljene konične tarife.

(263)

Cena odjema je bila določena v kW na podlagi števila zaposlenih v proizvodnji zadevnega izdelka, s čimer se je ugotovilo povprečno število opravljenih ur za določitev fiksnih stroškov. Tehtana povprečna stopnja za konično in zunajkonično porabo je bila določena kot ustrezna referenčna vrednost za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika.

(264)

Za določitev referenčne vrednosti plina je Komisija uporabila cene plina za družbe (industrijski uporabniki) na Tajskem, ki jih je objavil urad za energetsko politiko in načrtovanje tajskega ministrstva za energijo (66). Cene so se razlikovale glede na količino porabe. Komisija je uporabila ustrezne cene iz preglednice 7.2–4: Končna poraba energije na prebivalca. Komisija je kot referenčno vrednost uporabila najnovejše podatke za leto 2019.

(265)

Komisija je pretvorila porabo iz 1 000 ton ekvivalenta nafte v kubični meter (67), da bi določila referenčno vrednost za zemeljski plin.

(266)

Komisija je za električno energijo in plin uporabila cene na neto ravni (brez DDV).

(267)

Ceno vode na Tajskem objavlja tajski provincialni organ za vodo (68). Komisija je za določitev referenčne cene vode uporabila povprečno tarifo v vseh regijah, za katere so bile ustrezne informacije javno dostopne.

(268)

Zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih so bile nekatere surovine, ki so imele zgolj zanemarljiv vpliv pri skupnih proizvodnih stroških proizvajalca izvoznika in na raven vrste izdelka, združene pod postavko Potrošno blago.

(269)

Komisija je izračunala odstotek potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih cen.

(270)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(271)

Za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček je Komisija uporabila tovrstne stroške in dobiček petih družb na Tajskem, ki so bile opredeljene kot proizvajalci pritrdilnih elementov, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 246. Kot je opisano v navedeni uvodni izjavi, je Komisija uporabila zneske, povezane s finančnimi podatki za leti 2019 in 2020, saj so to bili najnovejši podatki, ki jih je imela na voljo. Uporabljeni so bili podatki teh petih družb:

(272)

Na podlagi neizkrivljenih cen in referenčnih vrednosti, opisanih zgoraj, je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(273)

Za določitev neizkrivljenih stroškov proizvodnje za vsak pravni subjekt, ki proizvaja in izvaža zadevni izdelek, je Komisija za vsakega proizvajalca izvoznika nadomestila proizvodne dejavnike, kupljene od nepovezanih strank, s proizvodnimi dejavniki, opredeljenimi v preglednici 1.

(274)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje na podlagi proizvodnih dejavnikov, ki jih je kupila vsaka od družb. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika je nato uporabila neizkrivljene stroške na enoto.

(275)

Drugič, da bi določila celotne neizkrivljene stroške proizvodnje, je Komisija prištela režijske stroške proizvodnje. Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli vzorčeni proizvajalci izvozniki, so se povečali za stroške surovin in potrošnega materiala iz uvodnih izjav 268 in 269, nato pa so bili izraženi kot delež proizvodnih stroškov, ki jih je dejansko imel vsak vzorčeni proizvajalec izvoznik. Ta odstotek je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(276)

Nazadnje, Komisija je dodala prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobiček, ki so bili določeni na podlagi petih tajskih družb (glej uvodni izjavi 486 in 487). Prodajni, splošni in administrativni stroški, ki so bili izraženi kot odstotek stroškov proizvodnje in uporabljeni za celotne neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 12,4 %. Dobiček, ki je bil izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za celotne neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 6,2 %.

(277)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(278)

Trije vzorčeni proizvajalci izvozniki so izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, zato je bila njihova izvozna cena določena na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za izdelek, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(279)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na podlagi franko tovarna. Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe prilagodila normalno vrednost in/ali izvozno ceno za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Na podlagi dejanskih podatkov sodelujoče družbe je opravila prilagoditve za manipulativne stroške, prevoz, zavarovanje, pakiranje, stroške kredita in bančne stroške.

(280)

Komisija je za določitev stopnje dampinga za vzorčene proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(281)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vzorčeni, je Komisija v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe izračunala tehtano povprečno stopnjo dampinga, določeno za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(282)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 176, se je raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem štela za nizko. Komisija je zato menila, da je za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem primerno določiti stopnjo dampinga na podlagi najvišje stopnje dampinga, določene za najbolj reprezentativno vrsto izdelka, ki jo prodajajo vzorčeni proizvajalci izvozniki. Zato se je Komisiji zdelo primerno, da stopnjo dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge nesodelujoče proizvajalce izvoznike, določi na ravni 86,5 %.

(283)

Ob upoštevanju pripomb zainteresiranih strani po dokončnem razkritju iz oddelka 3.9 v nadaljevanju je določila naslednje dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve:

(284)

Združenje EIFI je znova poudarilo, da zbornice CCCME ni mogoče šteti za reprezentativno organizacijo in se ji ne bi smel dodeliti status zainteresirane strani v tej preiskavi iz naslednjih razlogov:

(285)

Zbornica CCCME je Komisiji predložila 20 pooblastil (69), ki so jih izdali proizvajalci pritrdilnih elementov na Kitajskem in s katerimi zbornico CCCME pooblaščajo, da jih zastopa v tej preiskavi. Te informacije so bile zainteresiranim stranem na voljo za pregled. Razlogi, ki jih je navedlo združenje EIFI, ne postavljajo pod vprašaj dejstva, da je zbornica CCCME pooblaščena za zastopanje proizvajalcev v tej preiskavi, zato se njegova trditev zavrne. Zato je zbornica CCCME po mnenju Komisije zainteresirana stran, saj je zastopala navedene proizvajalce posebnih pritrdilnih elementov na Kitajskem.

(286)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta ponovila svojo trditev, da najprimernejša reprezentativna tretja država v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe ni Tajska, ampak Malezija. Med drugim sta trdila, da družbe v Maleziji proizvajajo predvsem standardne pritrdilne elemente, zato je njihov nabor izdelkov podoben kot pri kitajskih proizvajalcih.

(287)

V zvezi z uvozno ceno žice iz legiranega jekla (HS 722790), surovine za proizvodnjo pritrdilnih elementov v Maleziji, je zbornica CCCME trdila, da je reprezentativna, saj je zelo podobna ravni uvozne cene za druge države, kot sta Turčija ali EU, uvozne cene iste surovine za Tajsko (če je vključen japonski uvoz) pa niso v skladu z uvozno ceno v teh drugih državah in se zato ne morejo šteti za reprezentativne.

(288)

Zbornica CCCME je trdila še, da v zvezi z obsegom uvoza iste surovine (žica iz legiranega jekla (HS 722790)) v Malezijo relativno gledano večina uvoza v Malezijo in Tajsko poteka iz Kitajske in držav, ki niso članice STO. Relativna kvantitativna analiza torej ne more biti tehten razlog, zakaj je Komisija namesto Malezije izbrala Tajsko. Dejstvo, da je preostali obseg uvoza žice iz legiranega jekla (po izključitvi uvoza iz Kitajske in drugih držav, ki niso članice STO) v Maleziji manjši kot na Tajskem, ne pomeni, da je nereprezentativen, saj bi še vedno znašal 16 000 ton, kar je lahko dovolj, da se šteje za reprezentativnega. Poleg tega Komisija ni predložila nobenega dokaza, da uvozna cena za Malezijo na tej podlagi ni reprezentativna ali da bi bila uvozna cena za Tajsko bolj reprezentativna zgolj zaradi večje količine uvoza.

(289)

Zbornica CCCME je dodala, da se je Komisija neupravičeno osredotočila le na obseg uvoza žice iz legiranega jekla (HS 722790), da bi izključila Malezijo, pri čemer uvoz drugih surovin (HS 721391, HS 721399 in HS 722830) skupaj predstavlja približno enak delež skupnih proizvodnih stroškov kitajskih proizvajalcev pritrdilnih elementov. Če se združijo vse štiri surovine, 70 % uvoza v Malezijo dejansko prihaja iz držav, ki niso LRK ali države, ki niso članice STO, na Tajskem pa le 54 % uvoza teh štirih surovin prihaja iz virov, ki niso LRK ali države, ki niso članice STO.

(290)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 224, je več kot 75 % uvoza žice iz legiranega jekla (HS 722790) v Malezijo izviralo iz LRK in držav, ki niso članice STO. Poleg tega je bil, kot je navedeno v uvodni izjavi 235, uvoz iste surovine na Tajsko skoraj dvanajstkrat večji. Komisija je menila, da ta dejstva sama po sebi zadostujejo za sklep, da je malezijski uvoz manj primeren v smislu cen kot tajski uvoz, saj je na ta uvoz očitno vplivala konkurenca z uvozom iz LRK in držav, ki niso članice STO, ki je skupaj predstavljal več kot 80 % celotnega uvoza te surovine v Malezijo. Dejansko je Komisija v drugem obvestilu navedla, da je bila uvozna cena iz drugih virov v Malezijo usklajena z zelo nizko uvozno ceno iz LRK in drugih držav, ki niso članice STO. Ta cena v višini 4,43 CNY/tono je bila bliže uvozni ceni iz LRK in drugih držav, ki niso članice STO (3,9 CNY/tono), kot uvozni ceni za Turčijo (4,93 CNY/tono), kot je trdila stran.

(291)

Poleg tega so na podlagi podatkov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v LRK preostale tri glavne surovine skupaj (HS 721391, HS 721399 in HS 722830) predstavljale za vsaj 10 % manjši delež proizvodnih stroškov za pritrdilne elemente kot žica iz legiranega jekla (HS 722790). Kljub temu je Komisija v drugem obvestilu razkrila relativno težo uvoza teh drugih surovin iz LRK in držav, ki niso članice STO, ki je bila z izjemo ene od njih (HS 721391) višja v Maleziji kot na Tajskem. Na podlagi navedenega se Malezija ni štela za primerno reprezentativno državo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Nabor izdelkov pritrdilnih elementov, proizvedenih v Maleziji, zato ni bil analiziran, trditve v zvezi s tem pa so bile zavrnjene.

(292)

Zbornica CCCME je trdila še, da neobstoj podatkov D&B za malezijske proizvajalce predstavlja vrzel v analizi Komisije, in sicer Komisija zainteresiranim stranem ni nikoli predložila podatkov D&B za Malezijo, kot je to storila za države, opredeljene v prvem obvestilu. Čeprav je zbornica CCCME v svojih pripombah k drugemu obvestilu poudarila pomen zanašanja na revidirane računovodske izkaze družb namesto na podatke D&B, se zdi, da Komisija ni skušala poiskati takih podatkov za Malezijo ali Tajsko.

(293)

Združenje EFDA je ugotovilo, da je domnevni neobstoj finančnih podatkov za malezijske družbe posledica neukrepanja Komisije, saj je Komisija zagotovila izvlečke iz podatkovne zbirke D&B za več držav, za Malezijo pa je to zavrnila. Združenje EFDA je opozorilo tudi, da ni mogoče, da podatkovna zbirka D&B ne vsebuje nobenih informacij o malezijskih proizvajalcih pritrdilnih elementov, in navedlo, da je na spletnem mestu D&B dejansko navedenih petinosemdeset družb pod eno od oznak NACE, ki se nanašajo na izdelek v preiskavi.

(294)

Vzorčeni proizvajalec izvoznik Ningbo Jinding je pridobil revidirane računovodske izkaze 11 malezijskih proizvajalcev pritrdilnih elementov iz malezijskega registra in Komisiji predlagal tri (ki so bili dobičkonosni).

(295)

Zbornica CCCME je dodala, da so podatki, ki jih ima Komisija zdaj na voljo o revidiranih računovodskih izkazih malezijskih družb, veliko zanesljivejši od podatkov D&B za tajske družbe, in sicer iz naslednjih razlogov:

(296)

v zvezi s podatki, ki so na voljo za proizvajalce pritrdilnih elementov v Maleziji, kot je navedeno v uvodni izjavi 223, je Komisija v drugem obvestilu potrdila razpoložljivost finančnih informacij ene družbe v Maleziji, ki proizvaja izdelek v preiskavi. Zato predložitev podatkov D&B te družbe ni bila potrebna, saj so tudi nekatere zainteresirane strani opredelile to družbo in predložile revidirane računovodske izkaze skupine v spisu, ki je na voljo vsem zainteresiranim stranem v tej zadevi. Poleg tega je treba opozoriti, da Komisija v skladu s svojo običajno prakso uporablja podatkovne zbirke, ki jih ima na voljo (kot sta Bloomberg in D&B), za opredelitev proizvajalcev v vseh morebitnih reprezentativnih državah, vključno z Malezijo in Tajsko. Komisija si v svoji raziskavi prizadeva opredeliti proizvajalce izdelka v preiskavi s celotnim sklopom finančnih podatkov, pomembnih za OP, da bi določila prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobiček za računsko določeno normalno vrednost. Dejstvo, da so zainteresirane strani našle proizvajalce v Maleziji pod oznakami NACE, ki se nanašajo na izdelek v preiskavi, ne potrjuje, da so to dejansko proizvajalci izdelka v preiskavi s celotnim nizom finančnih podatkov, pomembnih za OP. Čeprav Komisija ne dvomi o uporabnosti revidiranih računovodskih izkazov, ko so ti na voljo, opozarja, da zbornica CCCME ni uspela dokazati, kako standardizirana osnova podatkov za poročanje v podatkovni zbirki D&B povečuje negotovost glede točnega obsega podatkov. Razlike v podatkih iz revidiranih računovodskih izkazov družbe Ningbo Jinding in podatkih družbe iz podatkovne zbirke D&B, so dejansko posledica dejstva, da se informacije o prihodkih, vključene v podatkovno zbirko D&B, nanašajo na ocenjene prihodke v letu 2014, prihodki v revidiranih računovodskih izkazih pa se nanašajo na dejanske prihodke v letu 2014. Nazadnje, revidirani računovodski izkazi treh malezijskih proizvajalcev, predloženi po dokončnem razkritju, niso bili dodatno obravnavani, saj se Malezija, kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 291, ni štela za primerno reprezentativno državo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Trditve strani so zato zavrnjene.

(297)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta znova zahtevala, naj se, če bo Tajska uporabljena kot reprezentativna država, podatki o uvozu za štiri glavne surovine (HS 721391, HS 721399, HS 722790 in HS 722830) prilagodijo tako, da se od celotnega uvoza odšteje uvoz iz Japonske, saj je nerazumno drag. Vzorčeni proizvajalec izvoznik Wenzhou je zahtevek podprl. Strani so trdile, da japonski uvoz valjane žice na Tajsko zadeva predvsem žico visokokakovostnega razreda, ki se uporablja za pritrdilne elemente v avtomobilski industriji. Je veliko dražja od valjane žice nižje kakovosti, ki jo uporabljajo vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, ki večinoma proizvajajo standardne pritrdilne elemente. Te strani so trdile, da ima Tajska močno avtomobilsko proizvodnjo, za katero so potrebne znatne količine pritrdilnih elementov, proizvedenih z valjano žico posebne kakovosti, vendar na Tajskem deluje samo en domači dobavitelj žice take posebne kakovosti, ki ima omejeno zmogljivost. Zato je potreben uvoz znatnih količin valjane žice posebne kakovosti. Ker v regiji ASEAN ni drugih proizvajalcev valjane žice posebne kakovosti, razen Japonske (z izjemo prej navedenega domačega proizvajalca na Tajskem), je bil nujen uvoz iz navedene države.

(298)

Te strani so trdile še, da uvozne cene štirih glavnih surovin iz Japonske na Tajsko niso reprezentativne, saj bi bile njihove uvozne cene višje od uvoznih cen ali cen na domačem trgu za te surovine na drugih trgih (kot so Turčija, EU, ZDA itd.). Zbornica CCCME je dodala, da Komisija ne bi smela analizirati japonskih izvoznih cen za različne trge, temveč primerjati japonske uvozne cene za Tajsko s cenami uvoza iz drugih držav. Zato je zahtevala, naj se Komisija opre na tajske podatke o uvozu z izključitvijo japonskega uvoza ali na podatke o uvozu iz regije ASEAN na Tajsko ali pa uporabi tajsko domačo ceno za te materiale.

(299)

Kitajska vlada je podprla trditev, da se valjane žice, uvožene iz Japonske, uporabljajo za proizvodnjo pritrdilnih elementov, namenjenih avtomobilski industriji na Tajskem, in da je zato njihova raven cen neobičajno visoka. Ker se iz LRK v EU izvaža majhna količina pritrdilnih elementov za avtomobilsko industrijo, referenčna vrednost, uporabljena za določitev normalne vrednosti, ne odraža ustreznih stroškov za valjano žico, ki se uporablja za pritrdilne elemente, izvoženo iz Kitajske v EU.

(300)

Združenje EFDA je trdilo še, da je razlika med HS 721391 in HS 721399 zgolj velikost valjane žice, ki kot taka ne more upravičiti znatne razlike v povprečni uvozni ceni na oznako HS. Trdilo je, da ta razlika v ceni verjetneje temelji na dejstvu, da je uvoz iz Japonske pod oznako HS 721391 predstavljal le 9 %, uvoz pod oznako HS 721399 pa 65 %. Družba Wenzhou je dodala, da je bila njena nabavna cena za surovine pod oznakama HS 721391 in HS 721399 podobna.

(301)

Nobena od zgoraj navedenih zainteresiranih strani ni utemeljila svojih trditev glede deleža, ki jo predstavlja valjana žica posebne kakovosti, uporabljena za proizvodnjo nestandardnih pritrdilnih elementov, ki se uporabljajo v avtomobilskem sektorju, v razmerju do celotnega japonskega uvoza na Tajsko ali kako razlikovati med surovinami posebne kakovosti v okviru štirih oznak HS, čeprav so bili nestandardni pritrdilni elementi tudi zajeti v tej preiskavi in se zanje lahko uporabi surovina posebne kakovosti. Na podlagi zaupnih podatkov, ki jih je predložila ena od strani, so pritrdilni elementi za avtomobilski sektor leta 2018 predstavljali manj kot 50 % skupnega povpraševanja po industrijskih pritrdilnih elementih na Tajskem, kar pomeni, da je na Tajskem obstajalo povpraševanje po surovinah za standardne in nestandardne pritrdilne elemente. Hkrati japonski uvoz štirih glavnih surovin na Tajsko predstavlja približno 33 % celotnega uvoza teh materialov, strani pa v svojih prispevkih niso predložile dokazov o tem, koliko teh surovin je bilo namenjenih za nestandardne pritrdilne elemente ali nasploh za pritrdilne elemente (ker je bil material uporabljen tudi za druge izdelke).

(302)

Kar zadeva razliko v ceni med japonskim uvozom in uvozom iz drugih tretjih držav na Tajsko, so, prvič, tajske uvozne cene iz Japonske, ki so jih primerjale strani, vključevale dajatve, cene na drugih trgih pa ne. Drugič, Komisija je menila, da primerjava cen med povprečno japonsko uvozno ceno za Tajsko in povprečnimi ravnmi cen na drugih trgih, kot so jo predložile zainteresirane strani, ni smiselna, saj se ni primerjalo podobno s podobnim. Japonske cene za Tajsko, kot so trdile te strani, niso vključevale valjane žice navadne kakovosti, povprečna cena na drugih trgih pa je vključevala valjano žico posebne in navadne kakovosti, zato taka primerjava ni privedla do uporabnih rezultatov in je bila zavrnjena. Komisija je zavoljo primerjave zato upoštevala cene celotnega uvoza na Tajsko (vključno z valjano žico posebne in navadne kakovosti) z uvoznimi ali domačimi cenami na drugih trgih, kot so jih predložile strani. Primerjava na podlagi povprečne cene vseh vrst valjane žice pod ustreznimi oznakami HS je pokazala, da so bile znatne razlike v cenah samo za dve vrsti, ki ju je vzorčeni proizvajalec izvoznik uporabljal v manjših količinah. Zato razlika v ceni ni bila pomembna. Nazadnje, strani niso utemeljile, zakaj razlika v velikosti valjane žice ni mogla znatno vplivati na cene. Nakupna cena družbe Wenzhou je bila izkrivljena in je zato ni bilo mogoče upoštevati.

(303)

Glede na to, da (i) strani niso predložile bolj utemeljenih podatkov o tem, koliko surovin, uvoženih iz Japonske, je bilo namenjenih za nestandardne pritrdilne elemente, in kako razlikovati med surovinami posebne kakovosti v okviru štirih oznak HS, (ii) je zadostno povpraševanje po surovinah za proizvodnjo standardnih in nestandardnih pritrdilnih elementov na Tajskem in (iii) razlika v povprečni ceni med uvozom na Tajsko in povprečno ceno valjane žice na drugih trgih ni bila pomembna, kot je navedeno v zgornji uvodni izjavi, ni bilo razloga za sklep, da japonski izvoz na Tajsko ni bil reprezentativen in bi ga bilo zato treba izključiti. Trditve strani v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(304)

Zbornica CCCME je poudarila še, da se finančni podatki nekaterih tajskih proizvajalcev ne bi smeli uporabiti za določitev prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov ter dobička. Topy Thailand, Thaisin Metals Industries Co., Ltd. in S.J Screwthai niso proizvajali izdelkov, primerljivih z izdelki kitajskih proizvajalcev, zato je osredotočenost teh proizvajalcev na druge izdelke neizogibno pomenila, da so bili njihovi stroški in finančni podatki zelo drugačni in neprimerljivi z vzorčenimi kitajskimi proizvajalci.

(305)

Združenje EFDA je trdilo še, da družba Topy Thailand ni proizvajala izdelka v preiskavi, zato bi jo bilo treba izključiti. Družba Topy Thailand je po podatkih spletnega mesta skupine družb na Japonskem proizvajala naletne podložke, ki so popolnoma drugačne od podložk, ki so bile predmet te preiskave. Poleg tega so se podatki družbe Topy Thailand zdeli nezanesljivi, saj je konsolidirani dobiček skupine Topy Group v letnem poročilu za leto 2020 ustrezal konsolidiranemu dobičku, ki ga je Komisija uporabila za Topy Thailand.

(306)

Zbornica CCCME je trdila, da so podatki v podatkovnih zbirkah D&B in Orbis (v nadaljnjem besedilu: Orbis) (71) na splošno in zlasti za izbrane tajske proizvajalce popolnoma nezanesljivi zaradi neskladij med obema zbirkama podatkov. Trdila je, da so podatki, vključeni v ti podatkovni zbirki, le ocena, in menila, da ni primerno, da se Komisija opre nanje, saj finančni podatki zasebnih družb na Tajskem niso javno dostopni, zato se ti podatkovni zbirki ne moreta zanašati na dejanske podatke. Zbornica CCCME je dodala, da sta lahko podatkovni zbirki D&B in Orbis zanesljivi le, kadar so računovodski izkazi javno objavljeni.

(307)

Kar zadeva proizvajalce na Tajskem, preiskava ni potrdila trditev, da niso proizvajali izdelka v preiskavi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 244, je bilo v naboru izdelkov teh družb proizvedenih več vrst pritrdilnih elementov, ki so spadali pod izdelek v preiskavi. S spletnega mesta družbe Topy Thailand (72) je bilo razvidno tudi, da je družba proizvajala standardne podložke, ki so del izdelka v preiskavi, in ne samo naletne podložke, kot je bilo navedeno. Komisija je zato potrdila, da so bile izbrane družbe na Tajskem neposredno ali posredno povezane s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi, vse trditve v zvezi s tem pa so bile zavrnjene.

(308)

Poleg tega Komisija v zvezi s trditvijo, da so bili podatki v podatkovni zbirki D&B nezanesljivi, kot je navedeno v uvodnih izjavah zgoraj, opozarja, da je konsolidirani dobiček skupine Topy Group rezultat prihodkov in stroškov skupine v povezavi s strankami zunaj skupine in da se dobički znotraj skupine izločijo na ravni skupine. Glede na to podoben znesek dobička na ravni ene družbe skupine in skupine kot celote ni neobičajen in ne potrjuje nezanesljivosti podatkov o družbi Topy Thailand v podatkovni zbirki D&B. Letno poročilo skupine Topy Group, ki ga je predložilo združenje EFDA, ne razkriva nobenih novih dejstev o zadevi, saj zagotavlja le konsolidirane podatke o skupini in zato ne postavlja pod vprašaj uspešnosti tajskega subjekta.

(309)

Neskladja med podatki v podatkovnih zbirkah Orbis in D&B so lahko posledica različnega opisa finančne postavke, ki jo je zbrala podatkovna zbirka, ali različne ravni poročila družbe/skupine, zato sama po sebi niso dokaz, da so podatki nezanesljivi. Poleg tega se ti podatki zbirajo od družb in ni nujno, da so javno dostopni. Stran tudi ni dokazala, da sta bili podatkovni zbirki Orbis in D&B zanesljivi le, ko so bili računovodski izkazi javno objavljeni. Trditve v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(310)

Nazadnje, zbornica CCCME je trdila, da bi bilo treba, če bi Komisija uporabila finančne podatke tajskih družb, prilagoditi stopnje dobička, da bi se upoštevali stroški surovin brez uvoza iz LRK in drugih držav, ki niso članice STO. V zvezi s tem stran ni dokazala, kako bi bila taka prilagoditev pomembna za te specifične družbe na Tajskem, in da je izključitev uvoza iz LRK in drugih držav, ki niso članice STO, pomembna za te družbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(311)

Kar zadeva najboljša dostopna dejstva, uporabljena v zvezi s porabo dela v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je družba Jiangsu trdila, da ure, ki jih je Komisija uporabila za izračun, niso odražale časa, ko zaposleni vstopi v proizvodno linijo ali jo zapusti, temveč čas, ko zaposleni vstopi v prostore tovarne ali jih zapusti. Načelo osemurnega delovnega dne bi bilo treba razlagati kot najdaljši delovni čas v delovnem dnevu, prilagoditve, ki jih je uporabila Komisija, pa so bile nerazumne in so privedle do absurdnih rezultatov. Komisija bi morala uporabiti osemurni delovni dan, saj je to določeno v Konvenciji o delovnem času v industriji (73), ki so jo ratificirale države članice EU. Poleg tega Kitajska sprejema načelo osemurnega delovnega dne, zato bi bilo treba osemurni delovni dan razlagati kot najdaljši delovni čas v delovnem dnevu.

(312)

Komisija je menila, da sta bila čas prihoda v tovarno Jiangsu in odhoda iz nje razumna za izračun dejanskih opravljenih ur, ker ni drugih razlogov, da bi bil zaposleni v tovarni, razen dejanskega dela, ali pa družba Jiangsu ni navedla teh drugih razlogov. Opozoriti je treba, da je bilo povprečno število opravljenih ur na dan, kot ga je izračunala Komisija, nad standardom osemurnega delovnega dne, kar je bilo smiselno, ker je tudi družba Jiangsu sama evidentirala nadure. Trditve strani v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(313)

Družba Jiangsu je trdila še, da Komisija ni predložila nobenega pojasnila, na podlagi česa je določila urne stroške dela, temveč je zgolj zagotovila povezavo do vira. Dejansko število opravljenih ur na teden v proizvodni industriji na Tajskem je veliko daljše od štirideset ur na teden. Družba Jiangsu je navedla, da je na podlagi vira, ki ga je uporabila Komisija, približno 67 % zaposlenih v proizvodnem sektorju na Tajskem delalo od 40 do 49 ur. Poleg tega trenutno veljavni zakon o varstvu delavcev na Tajskem določa, da je najdaljši delovni čas v enem tednu 48 ur, zato bi bila to ustreznejša podlaga za določitev urnih stroškov dela.

(314)

Komisija je za izračun urnih stroškov dela uporabila štirideset ur na teden (tj. mesečni stroški dela v reprezentativni državi so bili deljeni s štirimi tedni, nato pa s 40 urami na teden), kar je standardno število opravljenih ur na teden (osem ur na dan pomnoženo s petimi delovnimi dnevi). Dejstvo, da 67 % zaposlenih v proizvodnem sektorju na Tajskem dela od 40 do 49 ur na teden, ne razkriva, koliko zaposlenih dela 40 ur ali več, zakon o zaščiti delavcev na Tajskem pa določa najdaljši delovni čas, ne število dejansko opravljenih ur. Trditev strani v zvezi s tem je bila zato zavrnjena.

(315)

Družba Ningbo Jinding je trdila, da Komisija ne bi smela uporabiti fiksnega števila opravljenih ur na kilogram proizvedenih pritrdilnih elementov v družbi Jiangsu, ker je produktivnost družbe Jiangsu znatno višja od produktivnosti družbe Ningbo Jinding, saj v proizvodnem procesu uporablja vroče kovanje. Ta stran je dodala, da bi morala Komisija razumno uporabiti dostopna dejstva, predvsem pa ta uporaba ne bi smela privesti do popolnoma nerazumnih izidov, zlasti kadar uporaba dostopnih dejstev ni posledica nesodelovanja, kot velja v tem primeru. Združenje EFDA je podprlo to trditev in opozorilo, da je Komisija napihnila stroške dela in s tem stopnje dampinga.

(316)

Ob tem je družba Ningbo Jinding ponovila svojo zahtevo po uporabi standardnega delovnega časa, pri čemer je trdila, da so bili predloženi dokazi, da je družba spoštovala in izvrševala delovno pravo LRK, ki določa osemurni delovni dan. Poleg tega v spisu ni dokazov, da se kitajsko delovno pravo ni spoštovalo ali izvrševalo, zato bi morala Komisija domnevati, da je bila zakonodaja upoštevana.

(317)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 180, Komisija ni mogla preveriti dejanske porabe dela za katerega koli od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, zato je v zvezi s tem uporabila dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 260, informacije o razliki med dejanskimi sporočenimi urami in časom prihoda/odhoda, ugotovljenega v družbi Jiangsu, niso pomenile dejanske porabe dela v družbi Jiangsu. Komisija je kot dostopno dejstvo za oceno dejanskih delovnih ur uporabila le evidenco o časih prihoda/odhoda. Zato Komisija ni mogla določiti razlike med opravljenimi urami, potrebnimi za različne proizvodne metode (vroče in hladno kovanje) za katerega koli vzorčenega proizvajalca izvoznika, niti ni stran sama predložila dokazov o tem, kako bi jih bilo treba oceniti. Sedemnajst opravljenih ur, izračunanih na podlagi dostopnih dejstev, je bilo podobnih običajnemu delovnemu času, ki se zahteva v nekaterih proizvodnih oddelkih v družbi Ningbo Jinding, poleg tega pa ni bilo dokazov, da nadure niso bile neobvezne.

(318)

Poleg tega je Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi 183, med preiskavo ugotovila, da se dejanski delovni čas ni odražal v plačah, izplačanih zaposlenim. V nasprotju z navedenim družba ni predložila nobenega dokaza o povezavi med opravljenimi urami in plačo, zato ni mogla dokazati, da se je standardni delovni čas dejansko izvrševal, temveč je predložila le obvestila družbe za zaposlene, v katerih je bilo določeno največje število ur. Zato je Komisija menila, da je metodologija za določitev dejanskega delovnega časa razumna, trditve strani v zvezi s tem pa so bile zavrnjene.

(319)

Po dokončnem razkritju je družba Jiangsu trdila, da se prilagoditev glede na inflacijo, ki jo je Komisija uporabila za prilagoditev tarife za električno energijo od novembra 2018, ni uresničila, saj se tajska tarifa za električno energijo od takrat ni spremenila na način, ki bi odražal inflacijo. Družba Jiangsu je trdila še, da Komisija ni navedla razlogov, zakaj je prilagoditev potrebna. Poleg tega Komisija ni prilagodila cen vode in zemeljskega plina glede na inflacijo, za kar ni navedla nobenega razloga.

(320)

Družba Ningbo Jinding je trdila, da ker je bila referenčna vrednost za stroške električne energije določena na podlagi cene električne energije, objavljene za obračunski mesec november 2018, prilagojene glede na veljavno stopnjo inflacije do sredine OP, ni odražala dejanskih stroškov, ki so jih odjemalci električne energije na Tajskem plačali v OP. Stran je poudarila, da je v pogojih v zvezi s tarifami električne energije, navedenih na spletnem mestu (74), od koder je Komisija vzela ceno električne energije, ki se je uporabljala v OP, navedeno, da se „pristojbine za električno energijo zaračunavajo za vsak mesec, pri čemer zajemajo osnovno ceno električne energije v skladu s tukaj navedenimi tarifami, in prilagodljivo ceno električne energije“. Zato bi morala Komisija namesto prilagoditve glede na inflacijo uporabiti prilagodljivo ceno električne energije.

(321)

Komisija je pregledala pogoje za tarife električne energije na Tajskem in potrdila, da je dobavitelj električne energije na Tajskem dejansko redno spreminjal prilagodljivo ceno električne energije (ki vključuje elemente spreminjajoče se cene). Zato je prilagodila referenčno vrednost za električno energijo za tri vzorčene proizvajalce izvoznike, pri čemer je uporabila prilagodljivo ceno električne energije namesto prilagoditve glede na inflacijo. V nasprotju z referenčno vrednostjo za električno energijo, ki je temeljila na obračunavanju za november 2018 in jo je bilo zato treba prilagoditi OP, kot je pojasnjeno zgoraj, so se referenčne vrednosti za vodo in zemeljski plin, ki jih je uporabila Komisija, že nanašale na OP, zato se niso uporabile nobene dodatne prilagoditve.

(322)

Družba Ningbo Jinding je trdila še, da je Komisija uporabila napačno raven napetosti za tarife električne energije, zaračunane družbi Ningbo Jinding v OP, saj dejanska raven napetosti družbe presega 12 kV. Komisija je pregledala in prilagodila referenčno vrednost v zvezi z ravnjo napetosti družbe Ningbo Jinding, kot je potrjeno z dokazi, zbranimi pri navzkrižnem preverjanju na daljavo, ki so relevantni za tarife električne energije, zaračunane družbi Ningbo Jinding v OP.

(323)

Družba Ningbo Jinding je trdila, da je Komisija napačno izračunala notranji prevoz na podlagi odstotka vrednosti surovin, čeprav se prevoz za nabavo surovin običajno določi na podlagi obsega nabave. Ta stran je opozorila, da ima Komisija ustaljeno prakso razporejanja stroškov prevoza glede na obseg in ne na vrednost materiala. Poleg tega bi morala Komisija upoštevati dejansko razdaljo prevoza do družbe Ningbo Jinding.

(324)

Družba Wenzhou je trdila, da zadostuje zagotovilo, da cena surovin na podlagi franko tovarna ni izkrivljena, in da bi moralo biti vsako dodajanje stroškov prevoza skladno z dejanskim dobavnim rokom za nabavo surovin s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Zato bi bilo treba poleg cene franko tovarna upoštevati le dejanske stroške prevoza od dobaviteljev do družbe Wenzhou. Poleg tega je bilo po mnenju družbe Wenzhou nerazumno, da so stroški prevoza surovin izraženi kot odstotek sporočenih stroškov surovin, čeprav bi se dejanski stroški prevoza izračunali na podlagi količine in ne vrednosti.

(325)

Družba Ningbo Jinding je trdila še, da ni razloga, da se ceni surovine doda uvozna dajatev, saj je družba Ningbo Jinding svoje surovine kupila na Kitajskem in ni plačala uvoznih dajatev. Poleg tega podatki GTA temeljijo na cenah CIF, zato vključujejo dodatne stroške, kot so stroški mednarodnega prevoza, zavarovalni stroški in manipulativni stroški, ki se niso uporabljali za nabave na domačem trgu in bi jih bilo zato treba odšteti.

(326)

Družba Wenzhou Junhao je ob tem ponovila svojo pripombo k prvemu obvestilu, da je vse svoje surovine za izdelek v preiskavi kupila na domačem trgu. Trdila je, da lahko uvozna cena (CIF) za Tajsko, na podlagi katere je Komisija določila neizkrivljeno ceno surovin, vključuje višje stroške dobave kot pri surovinah, kupljenih na domačem trgu.

(327)

Komisija je menila, da bi morala normalna vrednost v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe odražati neizkrivljeno ceno surovin v reprezentativni državi (v tem primeru Tajski) kot ustrezni približek za računsko določitev normalne vrednosti v državi porekla. Zato bi morala odražati ceno, ki bi jo proizvajalec pritrdilnih elementov plačal na Tajskem za surovine, dostavljene do vrat tovarne. Če stroški mednarodnega prevoza ali uvozne dajatve ne bi bili dodani, referenčna vrednost, ki izhaja iz tega, ne bi odražala neizkrivljene cene na tajskem trgu, ampak le povprečno ceno CIF v državah, ki izvažajo zadevne surovine. To bi bilo v nasprotju s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(328)

Poleg tega je Komisija, ker ni bila na voljo referenčna vrednost za stroške prevoza (na podjetje, na vrsto surovine, na različne načine prevoza itd.), uporabila razmerje med stroški prevoza in stroški surovin proizvajalca izvoznika. To razmerje se uporabi za referenčno vrednost za surovino, ki se nato pomnoži s količino surovin, ki jih porabi proizvajalec izvoznik. Taka metodologija odraža strukturo stroškov proizvajalca izvoznika, saj se razmerje med stroški prevoza in stroški surovin ohrani in se nadalje uporablja za neizkrivljeno referenčno vrednost.

(329)

Vse trditve strani v zvezi z izračunom notranjega prevoza in prilagoditvijo uvoznih dajatev, ki se uporablja za referenčno vrednost surovin, so bile zato zavrnjene.

(330)

Družba Wenzhou je trdila, da se ne bi smelo razlikovati med dvema vrstama valjane žice, ki se uporabljata za proizvodnjo pritrdilnih elementov, tj. HS 721391 in HS 721399, saj se razlikujeta samo po premeru (več ali manj kot 14 mm), njuna cena pa je skoraj enaka, kot je razvidno iz več virov. Poleg tega premer nad ali pod 14 mm ni kazalnik, opredeljen v strukturi kontrolne številke izdelka v preiskavi.

(331)

Kar zadeva surovine, so bili proizvajalci izvozniki v vprašalniku pozvani, naj vsako vrsto surovine, ki jo uporabljajo za proizvodnjo izdelka v preiskavi, opredelijo z najtočnejšo carinsko oznako (osem- ali desetmestna raven). Določena surovina se nato čim natančneje uskladi s carinsko oznako referenčne vrednosti za isto surovino v reprezentativni državi. Pri določanju uporabljenih surovin sta cena teh surovin in struktura kontrolne številke izdelka nepomembni, saj se nobena ne uporablja za usklajevanje s carinsko oznako referenčne vrednosti za isto surovino v reprezentativni državi. V tej preiskavi je družba Wenzhou opredelila obe vrsti uporabljenih surovin. Na podlagi tega sta bili obe vrsti surovin, ki ju uporablja družba Wenzhou, usklajeni z referenčno vrednostjo za isto surovino na Tajskem. Komisija je zato zavrnila to trditev.

(332)

Družba Wenzhou je trdila še, da so bili prodajni, splošni in administrativni stroški, uporabljeni za računsko določitev normalne vrednosti, določeni na podlagi petih tajskih družb brez razčlenitve tovrstnih stroškov posameznih družb. Poleg tega neposredni prodajni stroški, kot so stroški prevoza, niso bili odšteti od prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov. Zato je izjava Komisije v končnem razkritju, da je računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna, netočna. Ker je bila izvoz določen na podlagi franko tovarna brez stroškov prevoza, bi se morali navedeni stroški odšteti tudi od normalne vrednosti v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(333)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 276, je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna, kar vključuje razumen znesek prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov. Nobene razpoložljive informacije ne kažejo, da so prodajni, splošni in administrativni stroški tajskih družb, ki jih uporablja Komisija, vključevali stroške prevoza za dostavo strankam. Komisija je zato zavrnila to trditev.

(334)

Združenje EIFI je menilo, da je stopnja dampinga, ugotovljena za družbo Jiangsu, temeljila na nasprotujočih si informacijah. Po podatkih podatkovne zbirke D&B je imela družba Jiangsu le 15 zaposlenih, kar ustreza običajni ravni zaposlenih v trgovski družbi in ni v skladu s količinami pritrdilnih elementov, ki jih proizvaja družba Jiangsu. Poleg tega je povprečna izvozna cena pritrdilnih elementov družbe Jiangsu v OP nižja od skupne povprečne cene izvoza iz LRK v istem obdobju. Ker je družba trdila, da proizvaja predvsem pritrdilne elemente s proizvodnimi procesi vročega kovanja, ki povzročajo višje proizvodne stroške kot pritrdilni elementi, proizvedeni z drugimi proizvodnimi procesi, bi morala biti njena prodajna cena v povprečju višja od povprečne cene izvoza iz Kitajske. Poleg tega je družba Jiangsu povezana z dvema drugima družbama v LRK, ki proizvajata pritrdilne elemente in ju ni navedla v izpolnjenem vprašalniku, zato obstaja veliko tveganje, da bosta ti družbi svoj izvoz usmerili prek družbe Jiangsu, ki bo imela koristi od nižjih stopenj dajatev.

(335)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 92, je Komisija izvedla navzkrižno preverjanje na daljavo in potrdila podatke, ki jih je predložila družba Jiangsu, vključno s številom zaposlenih in izvozno ceno. Dejstvo, da je lahko povprečna izvozna cena družbe Jiangsu nižja od povprečne cene celotnega izvoza iz LRK, je lahko posledica odstopanja od povprečja, ob upoštevanju števila proizvajalcev izvoznikov v LRK in števila vrst izdelka v preiskavi, uvoženih iz LRK, ki so zajeti v izračunu povprečne cene celotnega izvoza iz LRK. Podobno preiskava ni razkrila nobenih povezanih družb, ki proizvajajo zadevni izdelek na Kitajskem. Trditve združenja EIFI v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(336)

Združenje EFDA je trdilo, da bi bila stopnja za nevzorčene sodelujoče izvoznike previsoka, kar bi pomenilo kršitev člena 9(6) osnovne uredbe. Komisija je namreč uporabila dostopna dejstva v zvezi s porabo dela v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zato bi morala pri izračunu povprečne stopnje dampinga v vzorcu zanemariti stopnje, ugotovljene v okoliščinah iz člena 18. Združenje EFDA je predlagalo, naj se za določitev stopnje dampinga, ki se uporablja za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike, uporabi stopnja dampinga družbe Jiangsu, saj je bila to edina družba, za katero se niso uporabila dostopna dejstva.

(337)

Komisija je menila, da se člen 9(6) osnovne uredbe uporablja le, če so stopnje v celoti ugotovljene v okoliščinah iz člena 18. Komisija je opozorila, da se je, kot je navedeno v uvodni izjavi 260, v skladu s členom 18 osnovne uredbe delno oprla na dostopna dejstva v zvezi s porabo dela za vse tri vzorčene proizvajalce izvoznike, vključno z družbo Jiangsu. Zato je Komisija, namesto da bi zanemarila vse stopnje, ugotovljene za sodelujoče izvoznike, menila, da se je pri določitvi stopnje dampinga za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerno opreti na vse navedene stopnje. Trditev strani je bila zato zavrnjena.

(338)

Združenje EFDA je ponovilo svojo trditev, da bi bilo treba raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov obravnavati kot visoko, pri čemer bi se morali upoštevati: razdrobljenost industrije pritrdilnih elementov, ki jo sestavljajo predvsem MSP, ki izvažajo prek trgovcev, logistične težave med pandemijo COVID-19, poslovni odnosi med proizvajalci izvozniki v LRK in pritožnikom, raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov, ki presega 50 % in je dvakrat višja od ravni sodelovanja proizvajalcev Unije v prejšnji preiskavi o pritrdilnih elementih, za katere se je kljub temu trdilo, da „predstavljajo glavni delež industrije Unije“ (75), pristop Komisije v obravnavani zadevi glede nesodelovanja proizvajalcev Unije in, nazadnje, splošni pristop Komisije v zvezi z MSP v Uniji ter zlasti poenostavljenimi vprašalniki, namenjenimi MSP.

(339)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 179, je raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov določena na podlagi odgovorov kitajskih proizvajalcev izvoznikov v obrazcu za vzorčenje. Zahtevane informacije so omejene na osnovne informacije o družbi, kot so kontaktni podatki, svetovna prodaja in obseg proizvodnje ter povezane družbe. Te informacije bi morale biti zlahka in takoj dostopne vsem družbam, vključno z MSP. Nobeden od proizvajalcev izvoznikov se ni javil, da ima logistične težave pri predložitvi zahtevanih informacij, poleg tega pa združenje EFDA ni utemeljilo svoje trditve. Združenje EFDA ni pojasnilo niti, v kolikšni meri bi morali domnevni poslovni odnosi med proizvajalci izvozniki in pritožnikom vplivati na določitev ravni sodelovanja. Poleg tega se je raven sodelovanja industrije Unije v prejšnji protidampinški preiskavi štela za nepomembno v okviru te preiskave. Trditev, da so bili nesodelujoči proizvajalci Unije obravnavani drugače kot nesodelujoči proizvajalci izvozniki, je že obravnavana v uvodni izjavi 46 in se poleg tega ni štela za element, ki bi vplival na raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. V vsakem primeru je pojem „glavni delež“ industrije Unije nepomemben pri upoštevanju ravni sodelovanja proizvajalcev izvoznikov, saj se pojma nanašata na popolnoma različni situaciji. Glavni delež industrije Unije se nanaša na položaj ob začetku preiskave, namen stopnje dampinga na ravni države pa je preprečiti neupravičeno nagrajevanje nesodelovanja. Trditev, da so imeli MSP v Uniji v nasprotju s proizvajalci izvozniki koristi od poenostavljenih vprašalnikov, je v fazi vzorčenja nepomembna. Trditve strani so bile zato zavrnjene.

(340)

Združenje EFDA je poleg tega trdilo, da čeprav je Komisija ugotovila nizko raven sodelovanja, v svojem pristopu ne bi smela biti kaznovalna, pri čemer se je sklicevalo na sodno prakso STO (76). V zvezi s tem je trdilo, da je bila stopnja dajatve za „vse druge proizvajalce izvoznike“ določena na podlagi nereprezentativnega obsega izvoza zgolj ene vrste izdelka.

(341)

Komisija ima pri uporabi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 široko diskrecijsko pravico, če je uporabljena metoda razumna. Poleg tega in da se prepreči neupravičeno nagrajevanje nesodelovanja, so lahko v skladu s členom 18(6) osnovne uredbe rezultati preiskave pri uporabi dostopnih dejstev za stranko manj ugodni, kot bi bili, če bi sodelovala. V tej zadevi je morala Komisija utemeljiti izračun stopnje dajatve na ravni države na dejstvih, ki so na voljo v spisu. Metodologija je bila razumna, saj je temeljila na dejanskih preverjenih informacijah vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, izračun pa je temeljil na izbrani vrsti izdelka, ki je bila najbolj reprezentativna v smislu obsega izvoza navedenega proizvajalca izvoznika. Združenje EFDA ni utemeljilo izjave, da te posebne vrste izdelka niso izvažali nesodelujoči proizvajalci izvozniki, zato je ni bilo mogoče preveriti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(342)

Združenje EIFI je trdilo, da se nekateri proizvajalci izvozniki, ki so dobili status sodelujočega proizvajalca izvoznika, ne bi smeli obravnavati kot taki, ker niso bili proizvajalci, temveč trgovci z zadevnim izdelkom. Pri nekaterih proizvajalcih izvoznikih se imena, navedena na obrazcu za vzorčenje, niso ujemala z imeni, povezanimi z registrirano identifikacijsko številko za DDV navedene družbe, nekateri drugi proizvajalci izvozniki pa so imeli neobičajno nizko izvozno ceno za Unijo. Združenje EIFI je v podporo svoji trditvi predložilo informacije iz javno dostopnih virov.

(343)

Komisija opozarja, da so informacije, ki jih je predložilo združenje EIFI, prispele v zelo pozni fazi postopka, seznam sodelujočih proizvajalcev izvoznikov pa je bil vključen v spis v zadevi, ki se je 6. januarja 2021 (77) odprl za vse zainteresirane strani, in ga ni bilo več mogoče preveriti. Komisija posledično ni mogla ugotoviti, ali so razlogi, ki jih je navedlo združenje EIFI za črtanje nekaterih družb s seznama proizvajalcev izvoznikov, upravičeni, zato je morala te trditve zavrniti.

(344)

Trgovska družba v LRK, Changshu 5. Rich Trading Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Changshu Rich) je trdila, da bi morala biti dodana na seznam sodelujočih proizvajalcev izvoznikov skupaj s svojim povezanim proizvajalcem na Kitajskem, saj je sodelovala v preiskavi. Komisija opozarja, da nobena od teh strani ni izpolnila obrazca za vzorčenje v danih rokih. Družba Changshu Rich je predložila le izpolnjen obrazec za vzorčenje za nepovezane uvoznike v Uniji, ki ni bil namenjen stranem v LRK in je bil predložen šele po poteku danega roka. Zahtevek za vključitev na seznam sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je bil zato zavrnjen. Drug proizvajalec izvoznik, ki ga je družba Changshu Rich imenovala za svojega partnerja, je predložil obrazec za vzorčenje v danem roku in je bil zato vključen na seznam.

(345)

Tudi tretji proizvajalec izvoznik Bulten Fasteners (China) Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Bulten Fasteners) je zahteval vključitev na seznam sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, pri čemer je trdil, da je sodeloval v preiskavi, saj je predložil informacije o vložkih, namenjenih proizvajalcem izvoznikom v LRK, v roku, zahtevanem v obvestilu o začetku. Trdil je, da so bile zahteve za opredelitev kot sodelujočo stran nejasne, in da je s predložitvijo informacij o vložkih potrdil svojo namero, da bo sodeloval in ravnal v dobri veri.

(346)

Komisija je opozorila, da družba Bulten Fasteners ni predložila izpolnjenega obrazca za vzorčenje, kot je bilo zahtevano v obvestilu o začetku, ki je vseboval tudi soglasje za vključitev med družbe, ki se bodo vzorčile in preiskovale. Kot eden od proizvajalcev izvoznikov, navedenih v pritožbi, je na začetku preiskave v dvostranski komunikaciji prejel tudi posebna navodila Komisije, v katerih je bilo jasno navedeno, da je zagotovitev informacij za vzorčenje pogoj za to, da se šteje za sodelujočo stran. Poleg tega družba ni predložila nobenih pripomb k seznamu sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz uvodne izjave 345, ki je bil v spisu od začetka preiskave, ko je Komisija izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov. Družba Bulten Fasteners je v zvezi s tem zahtevala zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje. Na zaslišanju, ki je potekalo 7. decembra 2021, je pooblaščenec za zaslišanje sklenil, da postopek ni vplival na procesne pravice družbe Bulten Fasteners, saj je od Komisije prejela informacije, na katere pa se ni odzvala. Na podlagi teh premislekov se družba Bulten Fasteners v nasprotju s proizvajalci izvozniki, ki so pravočasno predložili obrazec za vzorčenje in izrecno soglašali s sodelovanjem v preiskavi, ne more šteti za sodelujočega proizvajalca izvoznika, zahtevek te strani pa je bil zavrnjen.

(347)

Komisija je po dokončnem razkritju opazila nekaj tiskarskih napak na seznamu sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki pa so bile popravljene. Ti popravki so temeljili na informacijah, ki so jih zadevne strani predložile v obrazcu za vzorčenje. Tako je bila družba Shanghai Foreign Trade (Pudong) Co., Ltd., ki je predložila informacije za vzorčenje za svoja povezana proizvajalca Shanghai Rongdun Industry Co., Ltd., in Shanghai Chunri New Energy Technology Co., Ltd., črtana s seznama in nadomeščena z njenima povezanima proizvajalcema. Podobno je bila trgovska družba BSC Corporation, ki izvaža izdelek, ki ga proizvaja njena povezana družba Liaocheng BSC Metal, črtana s seznama in nadomeščena s svojim povezanim proizvajalcem.

(348)

Po dokončnem razkritju je uporabnik vijakov za medcelične povezave iz uvodnih izjav 154 in 155 trdil, da Komisija ni upoštevala njegove trditve, da njegov glavni konkurent v Indiji proizvaja vijake za medcelične povezave in jih prodaja v Uniji po cenah, ki so podobne tistim, uvoženim iz Kitajske. Uporabnik je trdil, da to kaže, da kitajske uvozne cene niso dampinške. Poleg tega je trdil, da bi morala Komisija primerjati indijske uvozne cene za vijake za medcelične povezave z normalno vrednostjo. Ker Komisija tega ni storila, ni mogoče skleniti, da je bil kitajski uvoz vijakov za medcelične povezave dampinški.

(349)

Komisija najprej poudarja, da taka trditev ni bila predložena pred dokončnim razkritjem. Zgolj neutemeljena izjava, da so bile ravni cen vijakov za medcelične povezave indijskih proizvajalcev enake kot kitajske preprodajne cene na trgu Unije, sama po sebi ne pomeni, da cene kitajskega izvoza niso dampinške. Drugič, stopnje dampinga, ugotovljene zgoraj v oddelku 3, temeljijo na izvoznih cenah zadevnega izdelka kot celote, ločene stopnje dampinga za različne vrste izdelka pa niso bile določene. Kot je podrobno navedeno v oddelku 3, so bile pri primerjavi izvoznih cen kitajskih proizvajalcev izvoznikov z normalno vrednostjo na podlagi podatkov reprezentativne države ugotovljene znatne stopnje dampinga. Ta uporabnik ni predložil nobenih pripomb glede izračuna stopenj dampinga niti ni izpodbijal nobenega elementa, uporabljenega za izračuna. Tretjič, opozoriti je treba, da je obseg te preiskave omejen na izvoz zadevnega izdelka iz Kitajske, zato Komisija ni bila obvezana ali celo upravičena preiskati domnevnega dampinškega uvoza iz Indije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(350)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 96 in 97, se je prehodno obdobje za izstop Združenega kraljestva končalo 31. decembra 2020, tako pravo Unije za Združeno kraljestvo od 1. januarja 2021 ne velja več. Ker je bil končni rok za predložitev izpolnjenih vprašalnikov in drugih informacij poznejši od prehodnega obdobja, je Komisija od zainteresiranih strani zahtevala, naj informacije predložijo na podlagi EU-27. Ugotovitve o škodi, vzročni zvezi in interesu Unije so bile zato ocenjene na podlagi podatkov EU-27.

(351)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave proizvajalo več kot 70 proizvajalcev Unije. Ti predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(352)

Ugotovljeno je bilo, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala 1 060 569 ton. Komisija je to količino določila na podlagi podatkov, ki so jih predložili pritožnik in vzorčeni proizvajalci Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 49, je bilo v končni vzorec vključenih šest proizvajalcev Unije. Predstavljali so 9,5 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(353)

Komisija je ugotovila potrošnjo Unije tako, da je seštela ocenjeni celotni obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije (glej preglednico 6) in celotni obseg uvoza v skladu s podatki Eurostata (glej preglednici 3 in 12).

(354)

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(355)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala. Na splošno se je potrošnja Unije zmanjšala za 18 %, z 2 134 778 ton v letu 2017 na 1 748 012 ton v OP.

(356)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi obsega uvoza in celotne potrošnje Unije.

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(357)

Obseg uvoza iz Kitajske se je med letoma 2017 in 2019 povečal za 54 %, med letom 2019 in OP pa je ostal razmeroma stabilen. V celoti se je obseg uvoza v obravnavnem obdobju povečal za 55 %.

(358)

Ob upadajoči potrošnji Unije je tržni delež uvoza iz Kitajske med letom 2017 in OP stalno naraščal, in sicer se je povečal s 6 % na 12 %.

(359)

Združenje EIFI je po dokončnem razkritju trdilo, da bi morala biti na podlagi statističnih podatkov, ki so mu na voljo, obseg uvoza in tržni delež uvoza iz Kitajske večja. Na voljo je imelo statistične podatke, ki so vključevali uvoz izdelkov, ki niso bili predmet preiskave, in je celotni obseg uvoza ocenilo na podlagi poznavanja trga. Statistični podatki, ki jih je Komisija uporabila za določitev obsega uvoza v preglednici 3, pa so temeljili na dejanskem obsegu uvoza zadevnega izdelka, kot je evidentiran na ravni oznake TARIC, pri tem pa je upoštevan le zadevni izdelek. Količine v preglednici 3 torej prikazujejo dejanski obseg uvoza zadevnega izdelka v obravnavanem obdobju. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(360)

Združenje EFDA in zbornica CCCME sta po dokončnem razkritju zahtevala pojasnilo o tem, kateri podatki so bili uporabljeni za določitev obsega uvoza v Unijo. Po zagotovitvi tega pojasnila, sta ti stranki zahtevali, da bi bilo treba razkriti tudi natančne podatke po posameznih oznakah TARIC. Zaradi zaupnosti teh podatkov ni mogoče razkriti, zato je bila ta zahteva zavrnjena.

(361)

Komisija je določila povprečne cene uvoza na podlagi podatkov Eurostata, tako da je celotni obseg uvoza iz Kitajske delila s celotno vrednostjo tega uvoza.

(362)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države se je gibala, kot sledi:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(363)

Uvozne cene iz zadevne države so se med letoma 2017 in 2018 povišale za 11 %, leta 2019 pa so se znižale za 1 % in v OP še za 3 %. Na splošno so se cene uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju povečale za 7 %. Vendar to povišanje še zdaleč ni sledilo povišanju cen stroškov surovin, ki je v istem obdobju znašalo 30 %. Poleg tega so uvozne cene ves čas ostale nižje od prodajnih cen Unije, kot je navedeno v preglednici 8.

(364)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(365)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 28 % in 46 %.

(366)

Združenje EFDA in zbornica CCCME sta trdila, da standardni pritrdilni elementi niso zamenljivi z nestandardnimi pritrdilnimi elementi in da si ne konkurirajo. Poudarila sta, da so nestandardni pritrdilni elementi običajno dražji od standardnih. Kitajski proizvajalci izvozniki večinoma izvažajo standardne pritrdilne elemente, industrija Unije pa proizvaja in prodaja pretežno nestandardne pritrdilne elemente. Zato bi morala vsaka primerjava cen temeljiti na pazljivem razlikovanju med standardnimi in nestandardnimi pritrdilnimi elementi. Zbornica CCCME je poudarila še, da se tri glavne vrste izdelkov, zajete v tej preiskavi, in sicer vijaki, sorniki in podložke, medsebojno razlikujejo, kar bi bilo treba ustrezno upoštevati pri primerjavi cen.

(367)

Podobno je Evropsko združenje trgovcev na drobno na področju izdelkov za domače mojstre (European DIY Retail Association, v nadaljnjem besedilu: EDRA) trdilo, da bi bilo treba pri primerjavi cen med prodajno ceno Unije na trgu Unije in kitajsko uvozno ceno upoštevati razliko med standardnimi in nestandardnimi pritrdilnimi elementi. Eden od uvoznikov je trdil, da interne oznake izdelkov proizvajalcev industrije Unije ne razlikujejo med standardnimi in nestandardnimi pritrdilnimi elementi ter da bi bila zato primerjava med prodajnimi cenami industrije Unije in kitajskim uvozom neustrezna.

(368)

Združenje EFDA je trdilo, da lahko pritrdilni elementi, tudi če so proizvedeni na podlagi mednarodno priznanih standardov, izpolnjujejo tudi posebne dodatne zahteve strank, tj. zahteve, ki so drugačne kot v standardu ali ki jih tak standard ne obravnava ali ki so strožje kot v standardu. Te pritrdilne elemente bi bilo treba obravnavati kot nestandardne. Podobno je zbornica CCCME trdila, da se kot nestandardni pritrdilni elementi ne bi smeli obravnavati le tisti, izdelani na podlagi strankinih risb, temveč tudi tisti, pri katerih se upoštevajo druge zahteve strank, tudi če je tak pritrdilni element popolnoma skladen z mednarodnimi standardi za izdelke.

(369)

Združenje EFDA je opozorilo tudi na razliko med „standardi za izdelke“ in „inšpekcijskimi standardi“ ter med „osnovnimi“ standardi za izdelke in „posebnimi“ standardi za izdelke. Trdila sta, da čeprav se lahko pritrdilni elementi, ki so skladni z osnovnimi standardi za izdelke, štejejo za standardne pritrdilne elemente, se lahko pritrdilni elementi, ki so skladni z inšpekcijskimi standardi in posebnimi standardi za izdelke, štejejo za nestandardne pritrdilne elemente za namen te preiskave, ker imajo te zahteve enako vlogo kot specifične zahteve strank.

(370)

Poleg tega sta združenje EFDA in zbornica CCCME poudarila, da industrija Unije pritrdilne elemente pogosto proizvaja s standardnimi proizvodnimi rešitvami, onadva pa imata zahteve, ki presegajo mednarodno priznane standarde. Te pritrdilne elemente bi bilo treba obravnavati kot nestandardne.

(371)

Nazadnje, združenje EFDA in zbornica CCCME sta se sklicevala na specifične zahteve za certificiranje v nekaterih industrijah (večinoma avtomobilski industriji). To so zahteve za skladnost za dobavitelje pritrdilnih elementov in na primer vključujejo obveznost dokumentiranja proizvodnega postopka pritrdilnih elementov ter evidentiranja nekaterih podatkov in korakov nadzora kakovosti (78). Združenje EFDA je trdilo, da se potrebne naložbe v proizvodni postopek dobaviteljev za izpolnjevanje takih zahtev izražajo v višjih stroških in cenah, zato bi morali pritrdilne elemente, proizvedene pod takimi pogoji, šteti za nestandardne pritrdilne elemente. Zbornica CCCME je trdila, da bi bilo treba vse pritrdilne elemente, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji, šteti za nestandardne pritrdilne elemente.

(372)

Komisija je opozorila, da so standardni pritrdilni elementi podrobno opisani v industrijski standardih, kot so na primer Deutsches Institut für Normung (DIN), Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) ali evropski standardi (EN), ki jih pripravlja in vzdržuje Evropski odbor za standardizacijo (CEN). Nestandardni pritrdilni elementi pa so tisti, ki se razlikujejo od industrijsko priznanih standardov in pogosto ustrezajo posebni zasnovi in/ali zahtevam uporabnika. Zaradi strankinih risb, ki odstopajo od priznanega mednarodnega standarda, je torej pritrdilni element poseben oziroma nestandarden. Podobno se pritrdilni elementi, proizvedeni na standardnih proizvodnih linijah, štejejo za posebne pritrdilne elemente, kadar niso popolnoma v skladu s specifičnim mednarodno priznanim industrijskim standardom.

(373)

Komisija je opozorila, da industrija Unije dejansko ni izpodbijala nobeni trditev o tem, katere vrste pritrdilnih elementov bi bilo treba šteti za nestandardne, razen tistih iz uvodnih izjav 374 in 375, ter da se vse te trditve ujemajo tudi s pojmovanjem, da čim standarden pritrdilni element ni popolnoma skladen z industrijskim standardom za izdelek, bi ga bilo treba šteti za nestandarden/poseben pritrdilni element.

(374)

Komisija je v zvezi s posebnimi standardi za izdelke in inšpekcijskimi standardi, omenjenimi v uvodni izjavi 369, menila, da če je pritrdilni element proizveden popolnoma v skladu s tehničnimi specifikacijami mednarodno priznanega standarda, bi ga bilo treba šteti za standarden pritrdilni element, zato so bile trditve v zvezi s tem zavrnjene.

(375)

Zahteve za certificiranje, navedene v uvodni izjavi 371, so specifične zahteve strank za skladnost, ki nimajo nujno neposrednega vpliva na tehnične zahteve glede pritrdilnega elementa samega, kot so določene v mednarodno priznanih standardih. Zato se zahteve za skladnost, če ne posegajo v fizikalne in tehnične lastnosti pritrdilnih elementov ali ne pomenijo specifične strankine risbe, temveč se nanašajo večinoma na zadeve, kot so na primer zahteve dokumentiranja v proizvodnem postopku ali evidentiranje pregledov kakovosti, niso štele za merilo za razlikovanje med standardnimi in nestandardnimi pritrdilnimi elementi in trditve v zvezi s tem so bile zavrnjene.

(376)

Zbornica CCCME je trdila še, da se pritrdilni elementi končnim uporabnikom prodajajo skoraj izključno prek distributerjev in da bi bilo treba to ustrezno upoštevati pri primerjavi cen, ki bi morala biti opravljena na ravni trgovanja distributerjev. Kot je navedeno v uvodni izjavi 278, je bil ves izvoz opravljen neposredno neodvisnim strankam v Uniji, zato so bile pri primerjavi upoštevane cene, ki so bile plačane ali se plačujejo, ne računsko določene izvozne cene. Poleg tega je industrija Unije večinoma prodajala prek distributerjev in primerjava cen med uvoznimi cenami in prodajnimi cenami industrije Unije na trgu Unije je bila opravljena na isti ravni trgovanja. Ta trditev torej v tej preiskavi ni bila upoštevna.

(377)

Po dokončnem razkritju so združenje EFDA, zbornica CCCME in predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji trdili, da bi bilo treba pri izračunu stopenj nelojalno znižanih prodajnih cen uporabiti prilagoditve za stroške nadzora kakovosti in upravljanja dokumentov. Združenje EFDA in zbornica CCCME sta trdila, da za industrijo Unije veljajo specifične zahteve za certificiranje iz uvodne izjave 371, za kitajske proizvajalce izvoznike pa take zahteve običajno ne veljajo. Združenje EFDA in zbornica CCCME sta se sklicevala na člen 3(2) osnovne uredbe, v skladu s katerim mora ocena škode temeljiti na objektivnem preverjanju in pozitivnih dokazih (vključno s preverjanjem učinka na cene v skladu s členom 3(2) osnovne uredbe), ter na člen 3.1 protidampinškega sporazuma STO, ki se nanaša na primerljivost cen. Ker zahteve za certificiranje precej vplivajo na stroške in cene, so združenje EFDA, zbornica CCCME in predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji trdili, da bi bilo treba pri izračunu stopnje nelojalno znižanih prodajnih cen uporabiti ustrezno prilagoditev.

(378)

Te stranke so se sklicevale na javno razpoložljive informacije in na informacije, ki jih je zagotovil eden od vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so kazale, da je vsaj za enega vzorčenega proizvajalca Unije veljalo certificiranje v zvezi s postopkom odobritve proizvodnega dela in da je torej napačno prijavil del svoje proizvodnje kot standardne pritrdilne elemente.

(379)

Komisija je v zvezi s trditvami glede javno razpoložljivih informacij za enega od domnevno vzorčenih proizvajalcev Unije opozorila, da je bila vsem proizvajalcem Unije odobrena anonimnost in da je zato kakršno koli komentiranje takih informacij neupravičeno. Vendar je Komisija potrdila, da pri preiskavi ni bilo mogoče ugotoviti nobenih bistvenih razlik v stroških med proizvodnimi postopki, za katere veljajo zahteve za certificiranje, in drugimi proizvodnimi postopki. Tudi če bi bila taka prilagoditev utemeljena in upravičena, bi bil torej njen vpliv na stopnjo nelojalno znižanih prodajnih cen zanemarljiv, tako da bi ugotovitve Komisije o znatnem nelojalnem nižanju prodajnih cen ostale enake. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(380)

V zvezi s trditvijo, da je eden od vzorčenih proizvajalcev Unije napačno prijavil nestandardne pritrdilne elemente kot standardne, je treba opozoriti, da – kot je navedeno v uvodni izjavi 375 – te zahteve za certificiranje same po sebi ne določajo, ali je treba pritrdilni element šteti za nestandardnega. Zato je Komisija v isti uvodni izjavi ugotovila, da se zahteve za skladnost, če ne posegajo v fizikalne in tehnične lastnosti pritrdilnih elementov ali ne pomenijo specifične strankine risbe, temveč se nanašajo večinoma na zadeve, kot so na primer zahteve dokumentiranja v proizvodnem postopku ali evidentiranje pregledov kakovosti, niso štele za merilo za razlikovanje med standardnimi in nestandardnimi pritrdilnimi elementi. Komisija je preverila, da so bile vrste izdelkov vseh vzorčenih proizvajalcev Unije pravilno sporočene. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(381)

Združenje EFDA in zbornica CCCME sta po dokončnem razkritju trdila, da je bila prodaja industrije Unije večinoma izvedena končnim uporabnikom prek povezanih distributerjev. Ker kitajski proizvajalci izvozniki prodajajo neposredno nepovezanim distributerjem v Uniji, bi bilo treba uporabiti ustrezne prilagoditve za različne ravni trgovanja. Ta trditev ni temeljila na informacijah iz dokumentacije, niti ni bila podprta z dokazi. Združenje EFDA in zbornica CCCME sta med preiskavo zahtevala dodatne informacije glede deleža prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije distributerjem, ki jih je Komisija zagotovila in ki so potrdile ugotovitve iz uvodne izjave 376. Komisija pojasnjuje še, da je bila prodaja vzorčenih proizvajalcev Unije, upoštevana pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen, opravljena nepovezanim strankam v Uniji. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(382)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(383)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 26 do 49, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(384)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov, ki jih je predložil pritožnik, navzkrižno preverjenih s podatki, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. Makroekonomski podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije.

(385)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ni razkrila obsega proizvodnje in prodaje proizvajalcev Unije, ki so zagotovili podatke, vključene v makroekonomske kazalnike. Komisija je med preiskavo na zahtevo pojasnila, da so bili ti podatki zagotovljeni za posamezna podjetja in torej zaupni. Združenje EFDA je trdilo še, da Komisija ni želela zagotoviti informacij o tem, kako so bili podatki ekstrapolirani, pri čemer bi bil to bistven vidik, saj je le majhen del vseh proizvajalcev Unije zagotovil makroekonomske podatke.

(386)

Viri in metodologija, ki jih je uporabila Komisija za ugotavljanje makroekonomskih podatkov, so navedeni v uvodni izjavi 384. Makroekonomski podatki so bili zbrani od posameznih proizvajalcev Unije in posredovani Komisiji prek pritožnika. Skupni znesek za makroekonomske podatke je ocenil pritožnik z ekstrapoliranjem podatkov na podlagi deleža teh proizvajalcev v celotni proizvodnji Unije. Pritožnik je celotno proizvodnjo Unije določil na podlagi informacij, ki so na voljo v okviru Prodcoma. Predloženi podatki so bili prilagojeni na podlagi navzkrižnega preverjanja s podatki, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. Pri prilagoditvah so bile upoštevane le nekatere nedoslednosti podatkov in podatki, ki jih je predložil pritožnik, niso bili bistveno spremenjeni.

(387)

Združenje EFDA je Komisiji očitalo še, da ni zadostno preverila podatkov in da so bili nezaupni povzetki makroekonomskih podatkov zagotovljeni le dan pred dokončnim razkritjem. Kot je navedeno v uvodni izjavi 384, je Komisija zagotovljene podatke navzkrižno preverila z informacijami, ki so jih dali na voljo vzorčeni proizvajalci Unije, in s temeljitim postopkom dopolnitve v zvezi z odgovorom združenja EIFI na vprašalnik o makrokazalnikih. Narava vprašanj, postavljenih združenju EIFI, je bila na voljo za stranke v nezaupni dokumentaciji. Komisija je bila zadovoljna s točnostjo podatkov in je torej menila, da so ustrezna podlaga za določitev makroekonomskih kazalnikov. Trditev o nezadostnem preverjanju je bila zato zavrnjena. Nezaupni povzetek posameznih prispevkov proizvajalcev Unije je bil razkrit dovolj zgodaj za predložitev pripomb. Poleg tega je bilo združenju EFDA in zbornici CCCME odobreno izjemno podaljšanje roka za predložitev pripomb. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(388)

Komisija je mikroekonomske kazalnike škode ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(389)

Za oba sklopa podatkov je ugotovila, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(390)

Makroekonomski kazalniki so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(391)

Mikroekonomski kazalniki so povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(392)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 68, je en proizvajalec izvoznik trdil, da je vzorec proizvajalcev izvoznikov večinoma sestavljen iz podjetij, ki proizvajajo sornike (v nasprotju s proizvajalci vijakov), in da zato ni reprezentativen za kitajsko industrijo in izvoz v celoti. Analiza škode bi morala biti torej opravljena ločeno za vijake in ločeno za sornike.

(393)

Poleg tega sta en proizvajalec izvoznik vijakov za lesene konstrukcije in en proizvajalec izvoznik vijakov konfirmat, kot je navedeno v uvodnih izjavah 115 in 156, trdila, da ti vrsti izdelkov nista vključeni v obseg te preiskave. Zainteresirane strani so trdile, da bi bilo treba alternativno analizo škode opraviti ločeno za ti vrsti izdelkov.

(394)

Kot je bilo omenjeno v uvodni izjavi 162, je zbornica CCCME zahtevala, da se makroekonomski kazalniki škode zberejo in ocenijo ločeno za standardne pritrdilne elemente na eni strani in nestandardne pritrdilne elemente na drugi strani, ker industrija Unije proizvaja in prodaja pretežno nestandardne pritrdilne elemente, proizvajalci izvozniki iz Kitajske pa pretežno proizvajajo in izvažajo standardne pritrdilne elemente.

(395)

Predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji je po dokončnem razkritju trdilo, da zainteresirane strani na noben način ne morejo preveriti zbirnih podatkov za industrijo Unije, ki so bili uporabljeni za določitev makroekonomskih kazalnikov, in sicer zaradi anonimnosti, odobrene vzorčenim proizvajalcem Unije.

(396)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 16 do 20, je Komisija menila, da je zahteva za anonimnost ustrezno utemeljena. Vsi zahtevki zoper to zaupno obravnavo so bili zato zavrnjeni. Zato Komisija tudi ne more razkriti informacij po posameznih imenih podjetij, ki so prispevala k makroekonomskim kazalnikom škode. Metodologija je pojasnjena v uvodni izjavi 384. Trditev predstavništva Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji je bila zato zavrnjena.

(397)

Pripombe glede reprezentativnosti vzorca proizvajalcev izvoznikov so bile obravnavane že v uvodni izjavi 70. Podobno so bile pripombe in trditve zainteresiranih strani glede obsega izdelka v preiskavi obravnavane že v uvodnih izjavah 113 do 166.

(398)

Komisija v zvezi s trditvami, da bi bilo treba analizo škode opraviti ločeno po vrstah izdelkov, spominja, da je bilo v uvodni izjavi 110 ugotovljeno, da se za namene te preiskave vse vrste izdelkov štejejo za en sam izdelek, ker imajo enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter so namenjene enaki osnovni končni uporabi. Kakršno koli določanje dampinga, škode in vzročne zveze je torej temeljilo na izdelku kot celoti. Niso bili predloženi dokazi, ki bi utemeljevali ločeno analizo po vrstah izdelka. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(399)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta trdila, da bi bilo tehtanje makroekonomskih kazalnikov škode vzorčenih proizvajalcev Unije, ki so bila MSP, v nasprotju z osnovno uredbo in določbami STO ter da se zato ne bi smelo uporabiti. Trdila sta, da bi bila s tako metodologijo umetno povečana teža podatkov, ki so jih predložila MSP, ob umetnem znižanju teže podatkov, ki so jih zagotovila velika podjetja. Ker Komisija ni tehtala kazalnikov škode, ni bila potrebna nadaljnja analiza te trditve.

(400)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta po dokončnem razkritju trdila, da bi bilo treba analizo škode opraviti ločeno za standardne pritrdilne elemente na eni strani in nestandardne pritrdilne elemente na drugi strani. Trdila sta še, da bi bilo treba za vsako kategorijo izdelkov, tj. lesne vijake, samovrezne vijake, sornike in podložke, opraviti ločeno analizo škode, ter sta se v zvezi s tem sklicevala na Poročilo pritožbenega organa, ZDA, z naslovom Hot-rolled Steel (Vroče valjano jeklo) (79) in Poročilo pritožbenega organa, Kitajska, z naslovom HP-SSST (Visokozmogljive brezšivne cevi iz nerjavnega jekla) (80) ter na sodno prakso Sodišča (81).

(401)

Glede standardnih in nestandardnih pritrdilnih elementov sta zbornica CCCME in združenje EFDA najprej znova poudarila, da posebni in standardni pritrdilni elementi pripadajo dvema različnima trgoma glede na razlike v fizikalnih lastnosti in kakovosti in končno uporabo ter da niso medsebojno zamenljivi. Nato sta ponovila, da se kitajski proizvajalci izvozniki osredotočajo na standardne pritrdilne elemente, proizvajalci Unije pa se večinoma ukvarjajo s proizvodnjo posebnih pritrdilnih elementov. Zbornica CCCME in združenje EFDA sta poudarila, da je Sodišče v zadevi T-254/18 potrdilo, da „je lahko ocena po segmentih utemeljena, če izdelki, zajeti s preiskavo, niso medsebojno zamenljivi in če je za enega ali več segmentov verjetneje, da se bo dampinški izvoz nanašal nanj kot na druge segmente“.

(402)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 109 in 110, so imeli vsi pritrdilni elementi podobne fizikalne in tehnične lastnosti ter so bili namenjeni enaki osnovni končni uporabi. Kot je bilo tudi že opozorjeno v uvodni izjavi 151, ni nujno, da so vse vrste izdelkov popolnoma medsebojno zamenljive, če imajo vse vrste enake fizikalne in tehnične lastnosti ter so namenjene enaki osnovni končni uporabi. Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno, kot je navedeno v uvodni izjavi 47, da je industrija Unije proizvajala in prodajala standardne in nestandardne pritrdilne elemente, ob tem so proizvajalci izvozniki industriji Unije izvažali standardne in nestandardne pritrdilne elemente. V preiskavi je bilo odkrito še, da je nastalo prekrivanje pri končni uporabi. Industrija Unije je prodajala pritrdilne elemente za raznovrstne namene uporabe in sektorje. Komisija je kljub nizki ravni sodelovanja ugotovila, da dampinški uvoz konkurira s prodajo industrije Unije za enake namene rabe in uporabe. Čeprav je bil delež posebnih pritrdilnih elementov v vzorcu sodelujočih izvoznikov majhen, je iz dokazov v dokumentaciji razvidno, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki zmogljivosti za proizvodnjo in izvoz nestandardnih pritrdilnih elementov (kitajski proizvajalci izvozniki so na primer na sejmih ponujali vrsto nestandardnih pritrdilnih elementov in številni kitajski proizvajalci so proizvajali pritrdilne elemente za avtomobilski sektor). Vzorec proizvajalcev Unije je bil sestavljen iz podjetij, ki so enakomerno predstavljala prodajo tako standardnih kot nestandardnih pritrdilnih elementov. V resnici je večina podjetij v vzorcu proizvajala tako standardne kot posebne pritrdilne elemente, samo eno podjetje je bilo osredotočeno na posebne pritrdilne elemente, eno pa na standardne. Kot je navedeno v uvodni izjavi 36, je torej vzorec industrije Unije zagotavljal širok nabor vrst izdelkov. Vrste izdelkov, uvožene od kitajskih proizvajalcev izvoznikov, so se več kot 90-odstotno ujemale z vrstami izdelkov, ki so jih proizvedli in prodali vzorčeni proizvajalci Unije, kar je vključevalo primerjavo cen standardnih in nestandardnih pritrdilnih elementov, ki je vedno pokazala nelojalno nižanje prodajnih cen in nelojalno nižanje ciljnih cen. Komisija je, brez poseganja v dejstvo, da je treba analizo škode opraviti na ravni industrije Unije, ugotovila, da so vsi proizvajalci Unije, vključno s tistimi, ki proizvajajo posebne pritrdilne elemente, ne glede na nabor izdelkov, poročali o trendih upadanja obsega proizvodnje in prodaje ter stopenj dobička. To je pokazalo, da je na vse proizvajalce Unije, izbrane v vzorec, vplival uvoz iz Kitajske. Poleg tega so, kot je navedeno v uvodni izjavi 552, v spisu dokazi, da proizvajalci Unije niso mogli razširiti proizvodnje in prodaje standardnih pritrdilnih elementov, ker je uvoz iz Kitajske ustvarjal cenovni pritisk na trg Unije. Na makroekonomski ravni je večina proizvajalcev Unije, ki so zagotavljali individualne podatke, proizvajala tako standardne kot nestandardne pritrdilne elemente. Poslabšanje makroekonomskih kazalnikov škode sočasno s povečanjem uvoza iz Kitajske in trendom upadanja mikroekonomskih kazalnikov vseh vzorčenih proizvajalcev Unije kaže, da je na ravni podobnega izdelka na trgu obstajala konkurenca med industrijo Unije in uvozom iz Kitajske, in s preiskavo niso bile potrjene nasprotne trditve v zvezi s tem. To samo po sebi dokazuje da je industrija Unije utrpela znatno škodo. Ne zbornica CCCME ne združenje EFDA nista predložila nobene dodatne informacije ali dokaza, ki bi upravičeval izvedbo ločene analize za standardne pritrdilne elemente na eni strani in nestandardne na drugi strani. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(403)

Ti stranki sta v zvezi z lesnimi vijaki, samovreznimi vijaki, sorniki in podložkami trdili, da ker so ti izdelki uvrščeni v različne podštevilke KN, to pomeni, da imajo vsi specifične lastnosti in niso medsebojno primerljivi. Združenje EFDA je trdilo še, da je to potrjeno z dejstvom, da je en proizvajalec lesnih vijakov v Uniji nasprotoval pritožbi, ker ni videl nobenega pozitivnega vpliva ukrepov.

(404)

Sklepi iz uvodnih izjav 109 in 110 veljajo tudi za zgoraj navedene kategorije izdelkov. Predložen ni bil noben dokaz o tem, da bi bili trgi za te kategorije ločeni, razen dejstva, da so uvrščeni pod različne oznake KN. To se samo po sebi ne more šteti za zadosten dokaz, saj si lahko izdelki medsebojno konkurirajo, čeprav spadajo pod različne oznake KN. Dejstvo, da je en proizvajalec Unije nasprotoval pritožbi sami po sebi, ne dokazuje ali kaže na to, da obstaja segmentacija trga po vrstah izdelka. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(405)

Skupna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(406)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije stalno zmanjševal, in sicer v celoti za 25 %.

(407)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala stabilna in je znašala približno 2 300 000 ton. Izkoriščenost zmogljivosti pa se je bistveno zmanjšala zaradi znatnega upada obsega proizvodnje, in sicer se je zmanjšala z 61 % leta 2017 na samo 46 % v OP.

(408)

Združenje EFDA je po dokončnem razkritju navedlo, da se indeksi v preglednici 5 za proizvodno zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti v obdobju OP nekoliko razlikujejo od nezaupnega povzetka makroekonomskih kazalnikov, kot jih je predložilo združenje EIFI, in da to kaže, da je Komisija prilagodila podatke, ki jih je zagotovilo združenje EIFI.

(409)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 386, so bile informacije, ki jih je zagotovil pritožnik, navzkrižno preverjene s podatki, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, in zaradi popravkov na tej podlagi so indeksi nekoliko drugačni.

(410)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(411)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 27 %, kar je bilo znatno več od zmanjšanja potrošnje, ki je v istem obdobju upadla za 18 %.

(412)

Posledično se je tržni delež industrije Unije zmanjšal s 66 % v letu 2017 na 59 % v OP, kar je zmanjšanje za 10 % ali 7 odstotnih točk.

(413)

Industrija Unije zaradi zmanjševanja potrošnje ni izgubila le obsega prodaje na trgu Unije, temveč tudi tržni delež.

(414)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(415)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala, in sicer zaradi zmanjšanja proizvodnje in prodaje. Delovna sila se je zato zmanjšala za 4 %, pri čemer niso upoštevane morebitne posredne zaposlitve.

(416)

Ker je obseg proizvodnje upadal še hitreje od števila zaposlenih, se je produktivnost industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 22 %.

(417)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta po dokončnem razkritju trdila, da Komisija ni zagotovila jasnih informacij o tem, kako so bili ti kazalniki izračunani.

(418)

Komisija je med preiskavo na zahtevo zgoraj navedenih strank pojasnila, da makroekonomski kazalniki temeljijo na individualnih podatkih proizvajalcev Unije, ki jih zastopa združenje EIFI, ti podatki pa so bili navzkrižno preverjeni s podatki, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije. Metodologija v zvezi z makroekonomskimi kazalniki je opisana tudi v uvodni izjavi 384. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(419)

Stopnje dampinga, ugotovljene v tej preiskavi, so bile precej nad stopnjo de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znatno vplivala na industrijo Unije.

(420)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo, kot sledi:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(421)

Prodajne cene industrije Unije na enoto so se med letom 2017 in OP zvišale za 11 %. To je bilo znatno manj od povečanja proizvodnih stroškov industrije Unije na enoto (+15 %) v obravnavanem obdobju. Posledično so prodajne cene v OP postale nižje od proizvodnih stroškov na enoto, in sicer zaradi znatnega cenovnega pritiska zaradi uvoza iz Kitajske, ki je v OP nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 37 %.

(422)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta po dokončnem razkritju te številke izpodbijala in navedla, da ni jasno, kako so bili določeni stroški na enoto. Opozorila sta tudi na napako v razkriti preglednici, ki jo je Komisija popravila. Stroški na enoto so bili v skladu s prakso Komisije določeni kot celotni stroški, vključno s stroški proizvodnje ter prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški.

(423)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(424)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zmanjšali za 6 %.

(425)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 10

Zaloge

(426)

Raven končnih zalog se je med letoma 2017 in 2019 povečala za 16 %, med letom 2019 in OP pa se je zmanjšala za 9 %. V celoti se je v obravnavanem obdobju obseg končnih zalog povečal za 7 %.

(427)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(428)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(429)

Dobičkonosnost se je zmanjšala vsako leto med letom 2017 in OP, ko je postala negativna. Vzrok za to gibanje je predvsem to, da industrija Unije v svojih prodajnih cenah ni mogla upoštevati povečanja stroškov proizvodnje, in sicer zaradi pritiska dampinškega uvoza, ki je nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije povprečno za 37 %.

(430)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševal, v celoti pa je upadel za 63 %, predvsem zaradi manjšega dobička pred obdavčitvijo v istem obdobju.

(431)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. Upadala je še hitreje kot dobičkonosnost in denarni tok, v obravnavanem obdobju se je zmanjšala vsako leto in v OP postala negativna zaradi učinka negativne dobičkonosnosti. V istem obdobju je industrija Unije več kot prepolovila raven naložb, kar je pomenilo padec za 57 %. Na zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala je močno vplival upad dobičkonosnosti in denarnega toka v obravnavanem obdobju.

(432)

Vsi glavni kazalniki škode so v obravnavanem obdobju kazali negativno gibanje. Obseg proizvodnje industrije Unije se je zmanjšal za 25 %, njen obseg prodaje pa za 27 %. Ob zmanjšanju potrošnje za 18 % je tržni delež industrije Unije upadel za 10 % in v OP dosegal 59 %.

(433)

Čeprav so se prodajne cene v obravnavanem obdobju zvišale za 11 %, to ni bilo dovolj za izravnavo povečanja stroškov proizvodnje na enoto (+17 %), zaradi česar se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju stalno zmanjševala. Zaradi takega padca cen je v OP nastala izguba. Podoben trend upadanja je bil ugotovljen za zaposlenost, povprečne stroške dela, naložbe, donosnost naložb in denarni tok, ki so se v obravnavanem obdobju zmanjšali.

(434)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(435)

Združenje EFDA in zbornica CCCME sta trdila, da industrija Unije ni utrpela škode, in sta se sklicevala na javno dostopne informacije, ki so kazale pozitivno dobičkonosnost za nekatere proizvajalce Unije leta 2019, oziroma pozitivna gibanja nekaterih kazalnikov škode.

(436)

Analiza škode, ki jo je opravila Komisija, je temeljila na zbirnih podatkih vzorčenih proizvajalcev Unije v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka v Uniji pri mikroekonomskih kazalnikih ter na podatkih za celotno industrijo Unije pri makroekonomskih kazalnikih. Nasprotno so informacije, ki sta jih predložila združenje EFDA in zbornica CCCME, temeljile na javno dostopnih podatkih, ki so se nanašali le na posamezne proizvajalce Unije. Zato se niso štele za reprezentativne. Podobno je analiza Komisije zajemala vse kazalnike škode v več letih (obravnavanem obdobju), informacije, ki sta jih predložila združenje EFDA in zbornica CCCME, pa so zajemale le eno poslovno leto ali le določene specifične kazalnike škode, kot je dobičkonosnost. Nazadnje, podatki, ki jih je zbrala Komisija, so se nanašali le na izdelek v preiskavi in so bili preverjeni. Informacije, ki sta jih predložila združenje EFDA in zbornica CCCME, se torej niso štele za ustrezne za določitev položaja celotne industrije Unije v obravnavanem obdobju in niso razvrednotile ugotovitev, ki temeljijo na natančnejših podatkih, ki jih je Komisija preverila. Zato so bile trditve združenja EFDA in zbornice CCCME v zvezi s tem zavrnjene.

(437)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta po dokončnem razkritju navedla, da dobičkonosnosti industrije Unije iz preglednice 11 ni mogoče uskladiti s prodajnimi cenami na enoto in stroški proizvodnje na enoto iz preglednice 8. Kot je navedeno v uvodni izjavi 422, je Komisija popravila tiskarsko napako pri stroških proizvodnje na enoto. Negativno gibanje dobičkonosnosti od 6 % leta 2017 do –1 % v OP je bilo kljub temu potrjeno.

(438)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so uvoz iz drugih tretjih držav, zmanjšanje potrošnje Unije, strukturne spremembe v avtomobilskem sektorju, uvoz pritrdilnih elementov s strani industrije Unije, gibanje cen surovin in morebitne konkurenčne prednosti kitajskih proizvajalcev izvoznikov, pandemija COVID-19 ter domnevno slabo upravljanje industrije Unije.

(439)

Poslabšanje položaja industrije Unije je sovpadalo z znatnim povečanjem uvoza iz Kitajske, ki je v OP stalno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije in oviral dvig cen na trgu Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 421, so uvozne cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave nelojalno znižale prodajne cene Unije povprečno za 37 %.

(440)

Obseg uvoza iz Kitajske se je s približno 135 000 ton leta 2017 povečal na približno 209 000 ton v obdobju preiskave, tj. za 55 %. Tržni delež se je povečal za 6 odstotnih točk, in sicer s 6 % leta 2017 na 12 % v obdobju preiskave. V istem obdobju se je prodaja industrije Unije na prostem trgu zmanjšala za 27 %, njen tržni delež pa se je zmanjšal s 66 % na 59 %, tj. za 7 odstotnih točk.

(441)

Cene dampinškega uvoza so se v obravnavnem obdobju zvišale za 7 %, kar je bilo znatno manj od sočasnega zvišanja cen surovin (večinoma valjana žica). Nizke uvozne cene so povzročile cenovni pritisk na trgu Unije in so bile stalno nižje od cen industrije Unije v celotnem obravnavnem obdobju. Industrija Unije zato ni mogla dvigniti cen na vzdržne ravni, kar je povzročilo upadanje dobičkonosnosti in izgube v OP.

(442)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije. Pri tem je šlo za škodo v smislu obsega in učinkov na cene.

(443)

Združenje EFDA in zbornica CCCME sta ob sklicevanju na dokaze prima facie v pritožbi trdila, da so nekateri proizvajalci Unije že v letih 2016 in 2017, tj. pred povečanjem uvoza iz Kitajske, vložili predlog za začetek stečajnega postopka. Zbornica CCCME je poudarila, da so bili protidampinški ukrepi, ki so veljali za uvoz pritrdilnih elementov s poreklom iz Kitajske, odpravljeni šele marca 2016 (82) in da pred tem datumom na trgu Unije ni bilo nobenega uvoza iz Kitajske. To naj bi dokazovalo, da je morebitna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, obstajala že pred povečanjem uvoza iz Kitajske med letom 2017 in OP. Zato škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni mogoče pripisati uvozu iz Kitajske.

(444)

Poleg tega je združenje EFDA, ki se je sklicevalo na javno dostopne informacije, trdilo, da je bilo več proizvajalcev Unije v zdravem finančnem stanju kljub uvozu iz Kitajske. Trdilo je še, da ker bi morali biti vsi proizvajalci Unije zaradi takega uvoza prizadeti na enak način, morebitne znatne škode industriji Unije kot celote ni mogoče pripisati uvozu iz Kitajske, temveč so jo morali nujno povzročiti drugi dejavniki.

(445)

Zgornje trditve med preiskavo niso bile potrjene. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 439 do 441, je povečanje dampinškega uvoza jasno časovno sovpadalo s poslabšanjem položaja industrije Unije. Rast uvoza se je nadaljevala še precej po razveljavitvi ukrepov, ki so veljali proti uvozu iz Kitajske, in taka rast se zato ni štela le za posledico razveljavitve. Komisija opozarja tudi, da je bil ocenjen položaj industrije Unije kot celote in da se lahko položaj posameznih proizvajalcev Unije razlikuje, ne more pa se šteti za reprezentativnega za celotno industrijo Unije. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(446)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta po dokončnem razkritju zahtevala nadaljnje razkritje gibanja cen valjane žice, na podlagi katerih je Komisija sprejela zgornje sklepe. Ti stranki sta izpodbijali ustreznost uporabljenega vira, pri čemer sta trdili, da se podatki nanašajo na drugo obdobje kot na obravnavano obdobje. Komisija je svojo oceno oprla na javno dostopne podatke (83), ki prikazujejo ravni uvoznih cen valjane žice v OP in so potrdili sklepe, navedene v zgornji uvodni izjavi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(447)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta po dokončnem razkritju trdila, da obseg in cenovni učinek uvoza iz Kitajske nista vplivala na znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Prvič, menila sta, da leto 2017 ni ustrezno izhodišče za določitev povečanja obsega uvoza, ker so bili protidampinški ukrepi za uvoz pritrdilnih elementov s poreklom iz Kitajske uvedeni leta 2009 (84) in so ostali v veljavi do leta 2016, zato se obseg uvoza iz Kitajske leta 2017 še ni znova vzpostavil in je bil neobičajno majhen. Komisija opozarja, da je leta 2017 uvoz iz Kitajske predstavljal 6 % potrošnje Unije, kar se ne more šteti za neznatno, saj je to druga najvišja raven izvoza na trg Unije za Tajvanom. Poleg tega ta naraščajoči trend ni viden le med letoma 2017 in 2018, temveč tudi med letoma 2018 in 2019, ko se je uvoz iz Kitajske povečal za približno 50 %, kar je daleč največja rast v primerjavi z drugimi tretjimi državami.

(448)

Ti stranki sta trdili še, da je bilo zvišanje cen uvoza iz Kitajske na enaki ravni kot povečanje cen prodaje industrije Unije na trgu Unije. Cene uvoza iz Kitajske so se, kot je navedeno v preglednici 4, v obravnavanem obdobju zvišale za 7 %, prodajne cene industrije Unije pa so se, kot je navedeno v preglednici 8, v istem obdobju zvišale za 11 %. Opozoriti je treba še, da so cene uvoza iz Kitajske znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije in da je na trgu Unije obstajal cenovni pritisk, ki industriji Unije ni dopuščal dviga cen v skladu s povečanjem stroškov (+15 % v obravnavanem obdobju). Zgolj dejstvo, da so se cene zvišale na enaki ravni, torej ni moglo razvrednotiti ugotovitev iz uvodne izjave 441, zato so bile trditve teh strank v zvezi s tem zavrnjene.

(449)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 152, je proizvajalec sider v Uniji trdil, da je njegov povezani proizvajalec izvoznik na Kitajskem edini proizvajalec izvoznik z uradnim potrdilom EU za vijačna sidra za beton, zato je tudi edini izvoznik tovrstnega izdelka v Unijo. Ker tega izdelka v obdobju preiskave ni izvažal, ni mogel povzročiti škode industriji Unije.

(450)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 115, 152 in 156, so en proizvajalec izvoznik vijakov za lesene konstrukcije, en proizvajalec izvoznik vijakov konfirmat in ena skupina proizvajalcev izvoznikov vijačnih sider za beton trdili, da te vrste izdelkov niso vključene v obseg te preiskave. Te zainteresirane strani so trdile, da bi bilo treba alternativno vzročno zvezo določiti ločeno. V primeru vijakov konfirmat in vijakov za lesene konstrukcije sta stranki trdili, da ne konkurirajo z nobeno vrsto izdelkov, ki jih proizvaja industrija Unije, v primeru vijačnih sider za beton pa je skupina proizvajalcev izvoznikov zatrdila, da v obdobju preiskave ni izvažala izdelka in torej ni mogla povzročiti škode industriji Unije.

(451)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 110, so se za namene te preiskave vse vrste izdelkov štele za en izdelek, ker so imele enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter so bile namenjene enaki osnovni končni uporabi. Kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 398, je kakršno koli določanje dampinga, škode in vzročne zveze torej temeljilo na izdelku kot celoti. Niso bili predloženi dokazi, ki bi utemeljevali ločeno analizo po vrstah izdelka. Niti ni pomembno, ali so se vse vrste izdelkov v obdobju preiskave izvažale. Nazadnje, kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 151, ni pomembno, da so vse vrste izdelkov popolnoma medsebojno zamenljive, če imajo vse vrste enake fizikalne in tehnične lastnosti ter so namenjene enaki osnovni končni uporabi. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(452)

Zbornica CCCME je trdila, da prodaja industrije Unije ni konkurirala uvozu iz Kitajske, ker so kitajski proizvajalci izvozniki proizvajali in izvažali pretežno standardne pritrdilne elemente, medtem ko je industrija Unije proizvajala in prodajala pretežno nestandardne pritrdilne elemente. Zbornica CCCME je na tej podlagi trdila, da morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni mogoče pripisati uvozu kitajskih pritrdilnih elementov.

(453)

Preiskava je pokazala, da je izvoz iz Kitajske vključeval izvoz nestandardnih pritrdilnih elementov in da je na Kitajskem več proizvajalcev nestandardnih pritrdilnih elementov. Poleg tega več proizvajalcev Unije proizvaja standardne pritrdilne elemente, vključno z dvema vzorčenima proizvajalcema Unije. Uvoz iz Kitajske in prodaja industrije Unije sta si torej konkurirala, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(454)

Predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji je po dokončnem razkritju trdilo, da je skoraj celoten izvoz iz Kitajske predstavljal standardne pritrdilne elemente, medtem ko je industrija Unije proizvajala in prodajala pretežno nestandardne pritrdilne elemente, ter da zato na trgu Unije ni bilo konkuriranja med kitajskim uvozom in prodajo industrije Unije. Analiza vzročne zveze torej ne more temeljiti na izdelku kot celoti. Predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji je trdilo, da je bilo za izračun stopenj nelojalno znižanih prodajnih cen uporabljenih manj kot 20 % prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije, kar potrjuje, da na trgu Unije ni konkuriranja med uvozom iz Kitajske in prodajo industrije Unije.

(455)

Združenje EFDA in zbornica CCCME sta po dokončnem razkritju trdila, da je preiskava pokazala cenovne učinke (nelojalno nižanje prodajnih cen) uvoza iz Kitajske le pri majhnem delu industrije Unije, tj. pri tistih proizvajalcih iz vzorca, ki so proizvajali standardne pritrdilne elemente. Po drugi strani je bila škoda ocenjena za celotno industrijo Unije, ki pa je osredotočena na nestandardne pritrdilne elemente. Majhen obseg uvoza nestandardnih pritrdilnih elementov iz Kitajske je mogoče pripisati uvozu industrije Unije. Zato je treba morebitni cenovni učinek na ta uvoz šteti za samopovzročeno škodo. Posledično morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni mogoče pripisati dampinškemu uvozu iz Kitajske. Enako naj bi veljalo za podložke, vijake in sornike.

(456)

Te trditve so podobne tistim v zvezi z določitvijo škode iz uvodnih izjav 400 in 401 ter so bile v celoti obravnavane že v uvodnih izjavah 402 do 404. Kar zadeva izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, se Komisija ne strinja s podanimi trditvami. Preiskava je pokazala precejšnje prekrivanje med vrstami izdelkov, uvoženimi od vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, in vrstami izdelkov, ki jih proizvaja in prodaja industrija Unije, na trgu Unije. Tako je 90 % vrst izdelkov, izvoženih iz Kitajske, proizvajala in prodajala tudi vzorčena industrija Unije na trgu Unije. Tudi ta trditev je bila zato zavrnjena.

(457)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal, kot sledi:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(458)

Uvoz iz drugih tretjih držav je bil zlasti uvoz iz Tajvana, Vietnama in Turčije. Celotni obseg uvoza iz vseh tretjih držav, razen iz Kitajske, se je med letom 2017 in OP zmanjšal za 14 %, in sicer s 585 000 ton na približno 500 000 ton. Zadevni tržni delež se je ob padajoči potrošnji na trgu Unije povečal s 27 % v letu 2017 na 29 % v OP. V celoti so se povprečne uvozne cene v obravnavanem obdobju dvignile za 7 % in so bile v povprečju precej višje od cen uvoza iz Kitajske (72 % višje v OP), skladno s cenami industrije Unije. Edina izjema je bil Vietnam, katerega cene so bile le 8 % višje od uvoza iz Kitajske. Vendar je bil tržni delež uvoza iz Vietnama v obdobju preiskave (5 %) znatno manjši od tržnega deleža uvoza iz Kitajske v istem obdobju (12 %). Poleg tega se je med letom 2017 in obdobjem preiskave obseg uvoza iz Vietnama zmanjšal za 10 %, obseg uvoza iz Kitajske pa se je povečal za 55 %.

(459)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da uvoz iz drugih tretjih držav ni povzročil znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(460)

Zbornica CCCME je na začetku trdila, da je povečanje uvoza iz drugih tretjih držav med letoma 2017 in 2018 časovno sovpadlo s škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, ter da bi bilo zato treba škodo pripisati uvozu iz tretjih držav, ne Kitajski.

(461)

Ta trditev ne upošteva razvoja industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju, temveč se osredotoča le na dve leti tega obdobja, medtem ko škodljivih razmer za industrijo Unije ni mogoče omejiti samo na leti 2017 in 2018. Ob tem je v nasprotju z ugotovitvami te preiskave, ki je pokazala, da je v obravnavanem obdobju dampinški uvoz iz Kitajske postopno in znatno naraščal, kar je časovno sovpadalo z upadom prodaje industrije Unije in negativnim gibanjem kazalnikov škode. Poleg tega so bile cene uvoza iz drugih tretjih držav precej višje od cen uvoza iz Kitajske. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(462)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 18 %. Komisija je zato proučila, ali bi lahko to zmanjšanje potrošnje zmanjšalo vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar kot je navedeno v preglednici 3, je kitajski izvoz kljub zmanjšanju potrošnje v obravnavanem obdobju stalno naraščal, in to skupno za 55 %. Zaradi tega povečanja je tržni delež zrasel s 6 % na 12 %, tj. za 6 odstotnih točk. Sočasno so cene uvoza iz Kitajske, kot je navedeno v uvodni izjavi 365, nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije na trgu Unije v povprečju za 37 %. Kot je navedeno v preglednici 6, se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju skrčil za 7 odstotnih točk, kar se je približno ujemalo s povečanjem tržnega deleža uvoza iz Kitajske, medtem ko se je tržni delež drugih tretjih države povečal le za 2 odstotni točki, v absolutni vrednosti pa se je zmanjšal. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da zmanjšanje potrošnje ni povzročilo znatne škode industriji Unije.

(463)

Številne zainteresirane strani so trdile, da se globalni avtomobilski trg v zadnjih leti krči in da je poleg tega prestal pomembne strukturne spremembe. Zatrdile so, da je vzrok za te spremembe večinoma trend naraščanja elektrifikacije vozil in odmik od dizelskih motorjev. Ker električni motorji potrebujejo pritrdilne elemente z nižjimi specifikacijami, se je zmanjšalo povpraševanje po nestandardnih pritrdilnih elementih. Te razmere je dodatno poslabšalo splošno zmanjšanje velikosti vozil, zaradi česar je potrebno manjše število pritrdilnih elementov. Poleg tega so v avtomobilskem sektorju potekale številne konsolidacije z večjimi združitvami in prevzemi, zaradi česar so bili izdelki racionalizirani, to pa je negativno vplivalo na povpraševanje po pritrdilnih elementih. Te stranke so trdile, da je ta razvoj zlasti vplival na industrijo Unije, ki proizvaja pretežno nestandardne pritrdilne elemente za avtomobilsko industrijo.

(464)

Preiskava je pokazala, da potrošnja pritrdilnih elementov, namenjenih avtomobilskemu sektorju, med letom 2008 in OP v Uniji ni presegala (25 %–32 %) skupne proizvodnje Unije. Ta ocena je temeljila na dokazih, ki jih je združenje EIFI zagotovilo na podlagi podatkov o celotnem obsegu proizvodnje lahkih vozil in pritrdilnih elementov, ki se uporabljajo pri proizvodnji lahkih vozil (vključno z električnimi vozili, hibridnimi vozili in vozili z notranjim zgorevanjem), od leta 2008 do OP (85). Trditve, da industrija Unije kot celota proizvaja pretežno za avtomobilsko industrijo, torej v tej preiskavi ni bilo mogoče potrditi. Nasprotno, preiskava je pokazala, da proizvajalci Unije dobavljajo različnim industrijskim sektorjem, vključno s tistimi, ki uporabljajo standardne pritrdilne elemente. Upad v avtomobilskem sektorju torej ni vplival na celotno industrijo Unije enako in velik del proizvodnje Unije sploh ni bil prizadet. Poleg tega je preiskava pokazala še, da tudi zmanjšanje proizvodnje lahkih vozil ni samodejno negativno vplivalo na proizvajalce Unije, ki dobavljajo avtomobilski industriji. Iz razpoložljivih informacij je razvidno zlasti, da je proizvodnja pogonskih sistemov za popolnoma električne avtomobile še vedno razmeroma majhna, proizvodnja hibridnih pogonskih sistemov pa se je precej povečala. Potrošnja pritrdilnih elementov pri hibridnih vozilih pa je večja od potrošnje pritrdilnih elementov pri avtomobilih na plin. Čeprav je razvoj avtomobilske industrije negativno vplival na del industrije Unije, to torej ne velja za velik del industrije Unije, ki ne dobavlja avtomobilski industriji, zato to ni moglo zmanjšati vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki jo je utrpela celotna industrija Unije. Zato so bile trditve v zvezi s tem zavrnjene.

(465)

Združenje EFDA in eden od vzorčenih uvoznikov sta trdila, da industrija Unije uvaža standardne pritrdilne elemente iz drugih tretjih držav, vključno s Kitajsko, da bi se uveljavile kot trgovci s standardnimi pritrdilnimi elementi v Uniji. Trdila sta, da je uvoz potreben za ohranitev proizvodnih zmogljivosti za nestandardne pritrdilne elemente, ki so donosnejši od standardnih. Poleg tega je eden od uvoznikov trdil, da je ta uvoz večinoma iz drugih tretjih držav, da bi se v prihodnosti izognili protidampinškim dajatvam in s tem pridobili boljši konkurenčni položaj kot tradicionalni uvozniki pritrdilnih elementov, katerih dobavitelji so večinoma iz Kitajske.

(466)

Preiskava teh trditev ni potrdila. Uvoz pritrdilnih elementov iz Kitajske, ki so ga opravili vzorčeni proizvajalci Unije, je pomenil manj kot 1 % njihove celotne proizvodnje pritrdilnih elementov, uvoz iz drugih tretjih držav pa manj kot 3 %. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 458, so bile cenovne ravni uvoza iz drugih tretjih držav podobne kot cenovne ravni industrije Unije. Komisija je zato sklenila, da uvoz pritrdilnih elementov iz Kitajske ali drugih tretjih držav ni prekinil vzročne zveze med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Kitajske.

(467)

Združenje EFDA je po dokončnem razkritju ponovilo trditev iz uvodne izjave 465, da uvoz pritrdilnih elementov iz Kitajske predstavlja 5 % celotnega kitajskega uvoza in ga je zato treba šteti za znaten. Trdilo je še, da sklepi iz uvodne izjave 466 ne vključujejo uvoza industrije Unije prek distributerjev, temveč le neposredni uvoz, zato naj bi bil dejanski obseg uvoza industrije Unije veliko večji, kot je navedeno v omenjeni uvodni izjavi. V podporo svoji trditvi navaja primer enega od vzorčenih proizvajalcev Unije, ki je v izpolnjenem vprašalniku poročal, da je kupil pritrdilne elemente neposredno ali prek distributerjev iz Kitajske.

(468)

Navedba združenja EFDA, da uvoz vzorčenih proizvajalcev Unije predstavlja 5 % celotnega kitajskega uvoza v OP, je napačna, zato je bila zavrnjena. Komisija je svoje ugotovitve iz uvodne izjave 466 oprla na preverjene informacije vzorčenih proizvajalcev Unije, vključno s tistim, na katerega se sklicuje združenje EFDA v zgornji uvodni izjavi. Preverjanje Komisije je vključevalo tudi dobavitelje proizvajalcev Unije, ne glede na to, ali je bil nakup opravljen neposredno od kitajskega dobavitelja ali prek distributerja. Trditve združenja EFDA v zvezi s tem so bile zato zavrnjene, sklepi iz uvodne izjave 466 pa potrjeni.

(469)

Eden od vzorčenih uvoznikov je trdil, da imajo kitajski proizvajalci konkurenčne prednosti, kot so dostop do surovin po nižjih cenah, nižji stroški dela, manj stroge zakonske okoljske zahteve in izvozne subvencije.

(470)

Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 187 in naslednjih, so domnevne konkurenčne prednosti dejansko pomenile znatna izkrivljanja na kitajskem trgu glede domačih cen in stroškov, zato je bila normalna vrednost za vzorčenega proizvajalca izvoznika računsko določena v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. Ni mogoče šteti, da obstoj teh izkrivljanj na Kitajskem slabi vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Nasprotno, ti elementi potrjujejo, da ta izkrivljanja povzročajo umetno nizke izvozne cene in damping. Trditve v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(471)

Združenje EFDA je trdilo, da je pandemija COVID-19, ki se je začela v prvi polovici leta 2020, povzročila znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(472)

Kot je navedeno v preglednici 2, se je potrošnja Unije začela zmanjševati že leta 2019, tj. pred pandemijo COVID-19. To zmanjševanje se je nadaljevalo v obdobju preiskave, ki je zajemalo prvo polovico leta 2020. Ne glede na to se je uvoz iz Kitajske, kot je navedeno v uvodni izjavi 462, v istem obdobju povečal, tako v absolutni vrednosti kot glede na tržni delež, pri čemer je prodrl na trg Unije po dampinških cenah, ki so znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije. To je v nasprotju z uvozom iz drugih tretjih držav, katerih obseg uvoza se je v absolutni vrednosti zmanjšal, njihove uvozne cene pa so bile na splošno v povprečju na enaki ravni kot cene industrije Unije.

(473)

Kot je navedeno v preglednici 3, se je dampinški kitajski uvoz v obdobju 2017–2019 na letni ravni že stalno povečeval, kar je povzročilo povečanje za 54 % do leta 2019, tj. do začetka pandemije COVID-19. Z drugimi besedami, znatna škoda, ki jo je industrija Unije utrpela zaradi dampinškega uvoza, je bila že povzročena, kot to dokazuje negativni razvoj večine makro- in mikroekonomskih kazalnikov v obdobju 2017–2019, ko se je pojavila še pandemija COVID-19.

(474)

V tem okviru ni mogoče zanikati, da sta pandemija COVID-19 in poznejše zmanjšanje potrošnje prispevala k nadaljnjemu poslabšanju že tako slabega položaja industrije Unije. Vendar to dogajanje ne zmanjšuje vzročne zveze med ugotovljeno znatno škodo in dampinškim uvozom iz Kitajske. Kot je navedeno zgoraj, je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske, ki se je v triletnem obdobju pred izbruhom pandemije povečal za 54 %, zato je jasno, da je znatna škoda nastala že prej in neodvisno od pandemije.

(475)

Zbornica CCCME in združenje EFDA sta po dokončnem razkritju ponovila trditev, da je pandemija COVID-19 glavni razlog za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije med OP, in sicer zato, ker so se glavni kazalniki škode poslabšali večinoma med letom 2019 in OP, hkrati s pandemijo COVID-19, uvoz iz Kitajske je pri tem ostal nespremenjen, njegov tržni delež pa se je med letom 2019 in OP povečal za le 1 odstotno točko. Ti stranki sta se sklicevali tudi na izjavo enega od vzorčenih proizvajalcev Unije v nezaupni različici izpolnjenega vprašalnika, ki je navedel, da je pandemija COVID-19 vplivala na njihovo poslovanje, in na navedbo združenja EIFI v dopisovanju s Komisijo, da se lahko nekatere spremembe obsega proizvodnje in prodaje pripišejo pandemiji COVID-19.

(476)

Nobeden od argumentov, navedenih po dokončnem razkritju, ni izpodbil ali razvrednotil sklepov iz uvodnih izjav 472 do 474, zlasti da sta pandemija COVID-19 in posledično zmanjšanje potrošnje prispevala k nadaljnjemu poslabšanju že prej oslabljenega položaja industrije Unije. Komisija opozarja še, da se je obseg proizvodnje in prodaje industrije Unije zmanjšal že med letoma 2018 in 2019, tj. pred pandemijo COVID-19, ko se je uvoz iz Kitajske povečal za 38 %. Komisija je zato menila, da je negativni trend, ugotovljen med letom 2019 in OP, nadaljevanje prejšnjega negativnega trenda, ugotovljenega od leta 2017, in da je pandemija COVID-19 le še poslabšala ta jasni obstoječi trend. Komisija je zato potrdila sklepe, izražene v uvodni izjavi 474, in zavrnila vse trditve v zvezi s tem.

(477)

Eden od vzorčenih uvoznikov je trdil, da so vzrok za škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, ki so dejavni tudi v proizvodnji in prodaji standardnih pritrdilnih elementov, slabe poslovne in naložbene odločitve ter notranje strukturne težave in da se to ne more pripisati uvozu pritrdilnih elementov iz Kitajske.

(478)

Ta trditev je bila zelo splošna in brez nadaljnjih podrobnosti, ob tem tudi niso bili predloženi kakršni koli dokazi o tem. Zato je bil zavrnjena.

(479)

Povečanje dampinškega uvoza iz Kitajske je sovpadalo s poslabšanjem položaja industrije Unije. Kitajski uvoz je ob zmanjševanju potrošnje pridobil precejšen tržni delež na račun industrije Unije, katere obseg prodaje in tržni delež sta se zmanjšala. Kar zadeva cene, je naraščajoči tržni delež uvoza iz Kitajske stalno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije na trgu Unije in ustvarjal precejšen pritisk na cene ter preprečeval industriji Unije, da bi dvignila cene na vzdržne ravni, potrebne za doseganje razumnih stopenj dobička.