EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32021R2155

Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2155 z dne 13. avgusta 2021 o dopolnitvi Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o določitvi razredov instrumentov, ki ustrezno odražajo kreditno kakovost investicijskega podjetja kot delujočega podjetja, in morebitnih alternativnih ureditev, primernih za uporabo za namene variabilnih prejemkov (Besedilo velja za EGP)

C/2021/5948

OJ L 436, 7.12.2021, p. 17–25 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2021/2155/oj

7.12.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 436/17


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/2155

z dne 13. avgusta 2021

o dopolnitvi Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o določitvi razredov instrumentov, ki ustrezno odražajo kreditno kakovost investicijskega podjetja kot delujočega podjetja, in morebitnih alternativnih ureditev, primernih za uporabo za namene variabilnih prejemkov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (1) ter zlasti člena 32(8), tretjega pododstavka, Direktive;

Ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Variabilni prejemki, ki se dodelijo v obliki instrumentov, bi morali spodbujati preudarno in učinkovito upravljanje tveganj ter ne bi smeli spodbujati prevzemanja tveganj, ki presega raven nagnjenosti investicijskega podjetja k prevzemanju tveganj. Zato bi morali razredi instrumentov, ki se lahko uporabljajo za namene variabilnih prejemkov, uskladiti interese zaposlenih z dolgoročnejšimi interesi investicijskega podjetja, njegovih delničarjev, upnikov, strank in drugih deležnikov, in sicer z zagotavljanjem spodbud za zaposlene, da delujejo v dolgoročnejšem interesu investicijskega podjetja.

(2)

Za zagotovitev močne povezave s kreditno kakovostjo investicijskega podjetja kot delujočega podjetja bi morali instrumenti, ki se uporabljajo za namene variabilnih prejemkov, vsebovati ustrezne sprožilne dogodke za odpis ali pretvorbo, ki zmanjšujeta vrednost instrumentov v primerih, ko se je kreditna kakovost investicijskega podjetja kot delujočega podjetja poslabšala. Sprožilni dogodki, ki se uporabljajo za namene plačila, ne bi smeli spremeniti stopnje podrejenosti instrumentov, in torej ne bi smeli voditi v izločitev instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala iz kapitalskih instrumentov.

(3)

Medtem ko so pogoji, ki se uporabljajo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, določeni v členu 9 Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta (2) v povezavi z delom 2 naslova I, poglavij 3 in 4 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3), pa se za druge instrumente iz točke (j)(iii) člena 32(1) Direktive (EU) 2019/2034 (v nadaljnjem besedilu: drugi instrumenti), ki jih je mogoče v celoti pretvoriti v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odpisati, posebni pogoji iz navedenih uredb ne uporabljajo, saj niso razvrščeni kot kapitalski instrumenti za bonitetne namene. Zato bi bilo treba za različne razrede instrumentov določiti posebne zahteve, da se zagotoviti njihova ustreznost za uporabo za namene variabilnih prejemkov, pri čemer je treba upoštevati različno naravo instrumentov. Uporaba instrumentov za namene variabilnih prejemkov sama po sebi ne bi smela preprečiti, da se instrumenti štejejo za kapital institucije, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (EU) 2019/2033. Prav tako taka uporaba sama po sebi ne bi smela biti razumljena kot spodbuda za odkup instrumenta, saj lahko zaposleni na splošno po obdobjih odloga in zadržanja likvidna sredstva prejmejo na druge načine kot z odkupom.

(4)

Drugi instrumenti niso omejeni na finančne instrumente, kot so opredeljeni v oddelku C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4); Za zmanjšanje upravnega bremena pri ustvarjanju takih instrumentov bi navedeni instrumenti morali omogočati tudi uporabo drugih pogodbenih ureditev med zaposlenimi in investicijskimi podjetji. Za zagotovitev, da drugi instrumenti odražajo kreditno kakovost investicijskega podjetja kot delujočega podjetja, bi morale primerne zahteve zagotoviti, da se taki instrumenti odpišejo ali pretvorijo, še preden investicijsko podjetje ne izpolnjuje kapitalskih zahtev.

(5)

Če se instrumenti, ki se uporabljajo za namene variabilnih prejemkov, odkupijo, odpokličejo, izplačajo ali pretvorijo, na splošno taki posli ne bi smeli povečati vrednosti dodeljenih prejemkov z izplačilom zneskov, ki so višji kot vrednost instrumenta, ali pretvorbo v instrumente, ki imajo večjo vrednost kot instrument, ki je bil prvotno dodeljen. Nadomestitev instrumentov po isti vrednosti bi morala zagotoviti, da se prejemki ne izplačujejo prek družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, ali z metodami, ki olajšujejo neskladnost z Direktivo (EU) 2019/2034 ali Uredbe (EU) 2019/2033.

(6)

Če se dodelijo variabilni prejemki in se instrumenti, ki se uporabljajo za variabilne prejemke, odkupijo, odpokličejo, izplačajo ali pretvorijo, bi morali ti posli temeljiti na vrednostih, določenih v skladu z veljavnim računovodskim standardom v trenutku transakcije, s čimer se zagotovi, da se dodeli pravilen znesek variabilnega prejemka in da ta ni neupravičeno spremenjen, ko se instrument odkupi, izplača ali pretvori.

(7)

Člen 54 Uredbe (EU) št. 575/2013 določa mehanizme za odpis in pretvorbo instrumentov dodatnega temeljnega kapitala. Poleg tega točka (j)(iii) člena 32(1) Direktive (EU) 2019/2034 zahteva, da je mogoče druge instrumente v celoti pretvoriti v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odpisati. Ker je ekonomski rezultat pretvorbe ali odpisa drugih instrumentov enak kot pri instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, bi morali mehanizmi za odpis ali pretvorbo drugih instrumentov upoštevati mehanizme, ki se uporabljajo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala, s prilagoditvami zaradi upoštevanja dejstva, da se drugi instrumenti ne štejejo za kapitalske instrumente v bonitetnem smislu. Za instrumente dodatnega kapitala se ne uporabljajo regulativne zahteve v zvezi z odpisom in pretvorbo v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013. Zaradi zagotovitve, da se vrednost vseh teh instrumentov, če se uporabljajo za variabilne prejemke, v primeru poslabšanja kreditne kakovosti investicijskega podjetja zniža, bi bilo treba določiti primere, v katerih se mora instrument odpisati ali pretvoriti. Da se zagotovi dosledna uporaba, bi bilo treba določiti mehanizme za odpis, zvišanje vrednosti in pretvorbo instrumentov dodatnega kapitala in drugih instrumentov.

(8)

Donosi, ki izhajajo iz instrumentov, so lahko različnih vrst. Lahko so variabilni ali fiksni in se lahko izplačujejo v rednih časovnih presledkih ali ob končni zapadlosti instrumenta. Zaposlenim se zaradi spodbujanja premišljenega in učinkovitega upravljanja tveganja v obdobjih odloga donosi ne bi smeli izplačevati. Zaposleni bi morali donose prejeti samo za obdobja, ki sledijo dodelitvi pravic za izplačilo instrumenta, po izteku katerih postane zaposleni njihov zakoniti lastnik. Zato so za uporabo kot variabilni prejemki primerni samo instrumenti z donosi, ki se lastniku instrumenta izplačujejo v rednih časovnih presledkih, medtem ko brezkuponske obveznice ali instrumenti, ki zadržijo dobiček, ne bi smeli predstavljati znatnega deleža prejemkov, ki jih morajo sestavljati kateri koli instrumenti iz točke (j) člena 32(1) Direktive (EU) 2019/2034. Razlog za to je, da bi imeli zaposleni v obdobju odloga korist zaradi naraščajoče vrednosti, kar se lahko razume kot enakovredno prejemanju donosov.

(9)

Zelo visoki donosi lahko zmanjšajo dolgoročno spodbudo za preudarno prevzemanje tveganj, saj dejansko povečujejo variabilni del prejemka. Natančneje, donosi se ne bi smeli izplačevati v presledkih, daljših od enega leta, saj bi to vodilo v dejansko kopičenje donosov v obdobjih odloga in njihovo izplačilo po dodelitvi pravic za izplačilo variabilnega prejemka. Kopičenje donosov bi pomenilo izogibanje načelu iz člena 32(3) Direktive (EU) 2019/2034, da prejemki, za katere velja odlog, dospejo v izplačilo po načelu sorazmernosti. Točka (b) člena 32(2) Direktive (EU) 2019/2034 zahteva, da se variabilni prejemki ne smejo izplačevati prek družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, ali z metodami, ki olajšujejo neskladnost z navedeno direktivo ali z Uredbo (EU) 2019/2033. Zato donosi, ki so nastali po dodelitvi pravic za izplačilo instrumenta, ne bi smeli presegati tržnih stopenj za take instrumente, ki jih izdajajo druga investicijska podjetja ali institucije primerljive kreditne kakovosti. To bi bilo treba zagotoviti z zahtevo, da se instrumenti, ki se uporabljajo za variabilne prejemke, ali instrumenti, s katerimi so ti povezani, izdajajo predvsem drugim investitorjem, ali pa z zahtevo, da se za take instrumente določeni zgornja meja za donose.

(10)

Zahteve glede odloga in zadržanja, ki se uporabljajo za variabilne prejemke v skladu s točko (l) člena 32(1) ter členom 32(3) Direktive (EU) 2019/2034, morajo biti izpolnjene v vseh pomembnih trenutkih, vključno takrat, ko se instrumente, ki se uporabljajo za variabilne prejemke, odkupi, odpokliče, izplača ali pretvori. V takih primerih bi bilo zato treba instrumente zamenjati z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega kapitala in drugimi instrumenti, ki odražajo kreditno kakovost investicijskega podjetja kot delujočega podjetja, imajo lastnosti, enakovredne lastnostim prvotno dodeljenega instrumenta, in imajo enako vrednost, pri čemer je treba upoštevati vse morebitne zneske, ki so bili odpisani. Če imajo instrumenti, ki niso instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, določen datum zapadlosti, bi bilo treba določiti minimalne zahteve glede preostale zapadlosti takih instrumentov v času njihove dodelitve, da se zagotovi njihova skladnost z zahtevami v zvezi z obdobji odloga in zadržanja za variabilne prejemke.

(11)

Direktiva (EU) 2019/2034 ne omejuje razredov instrumentov, ki se lahko uporabijo za variabilne prejemke, na določen razred finančnih instrumentov. Med zaposlenimi in investicijskimi podjetji bi zato morala biti mogoča uporaba sintetičnih instrumentov ali pogodb, povezanih z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki jih je mogoče v celoti pretvoriti ali odpisati. To omogoča vzpostavitev posebnih pogojev za te instrumente, pri čemer se taki pogoji uporabljajo samo za instrumente, dodeljene zaposlenim, medtem ko njihova uporaba za druge investitorje ni potrebna.

(12)

V okviru skupine se lahko izdaje upravljajo centralno s strani obvladujočega podjetja, vključno s primeri, v katerih se za obvladujoče podjetje uporablja Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) ali Direktiva (EU) 2019/2034. Investicijska podjetja v taki skupini sama ne morejo vedno izdati instrumentov, ki se lahko uporabljajo za namen variabilnih prejemkov. Uredba (EU) 2019/2033 v povezavi z Uredbo (EU) št. 575/2013 omogoča, da pod določenimi pogoji instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki so bili izdani prek subjekta v okviru konsolidacije, tvorijo del kapitala investicijskega podjetja. Zato bi bilo treba omogočiti tudi uporabo takih instrumentov za variabilne prejemke, pod pogojem, da obstaja jasna povezava med kreditno kakovostjo investicijskega podjetja, ki uporablja te instrumente za namen variabilnih prejemkov, in kreditno kakovostjo izdajatelja instrumenta. Obstoj take povezave se na splošno lahko domneva med obvladujočim in odvisnim podjetjem. Instrumente, ki niso instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala ter jih ne izda neposredno investicijsko podjetje, bi moralo biti prav tako mogoče uporabljati za variabilne prejemke, in sicer pod enakimi pogoji. Instrumente, ki so povezani z referenčnimi instrumenti, ki jih izdajo obvladujoča podjetja v tretjih državah in so enakovredni instrumentom dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, bi prav tako moralo biti mogoče uporabljati za namene variabilnih prejemkov, če se sprožilni dogodek nanaša na investicijsko podjetje, ki uporablja tak sintetični instrument.

(13)

Točka (k) člena 32(1) Direktive (EU) 2019/2034 investicijskim podjetjem omogoča, da za uporabo alternativne ureditve ne izdajo nobenega od instrumentov iz točke (j) člena 32(1) navedene direktive, če pristojni organ tako uporabo odobri in če taka alternativna ureditev izpolnjuje iste cilje kot instrumenti iz točke (j) člena 32(1) navedene direktive. Za izpolnitev istih ciljev bi morala torej taka alternativna ureditev zagotavljati, da se za dodeljeni variabilni prejemek uporabljajo posredni popravki zaradi tveganja. Vrednost take alternativne ureditve bi se torej morala zmanjšati vsakič, ko obstaja negativen učinek na uspešnost poslovanja zadevnega investicijskega podjetja ali sredstva, ki jih to upravlja. Poleg tega, če za investicijsko podjetje velja zahteva, da se v skladu s točko (l) člena 32(1) Direktive (EU) 2019/2034 variabilni prejemek odloži, bi morala biti alternativna ureditev skladna tudi z zahtevo po odložitvi variabilnega prejemka, pa tudi z uporabo malusa ali vračila sredstev ter obdobij zadržanja za variabilni prejemek, ki se izplača v obliki instrumentov.

(14)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ po posvetovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge.

(15)

Evropski bančni organ je opravil javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Razredi instrumentov, ki ustrezno odražajo kreditno kakovost investicijskega podjetja kot delujočega podjetja in so primerni, da se uporabljajo za namene variabilnih prejemkov

1.   Naslednji razredi instrumentov izpolnjujejo pogoje iz točke (j)(iii) člena 32(1) Direktive (EU) 2019/2034:

(a)

razredi instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, če ti razredi izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2 tega člena in člena 2 ter so skladni s členom 5(9) in točko (c) člena 5(13);

(b)

razredi instrumentov dodatnega kapitala, če ti razredi izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2 tega člena in člena 3 ter so skladni s členom 5;

(c)

razredi instrumentov, ki se lahko v celoti pretvorijo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odpišejo in niso niti instrumenti dodatnega temeljnega kapitala niti instrumenti dodatnega kapitala (v nadaljnjem besedilu: drugi instrumenti), v primerih iz člena 4, če ti razredi izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2 tega člena in so skladni s členom 5.

2.   Razredi instrumentov iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

instrumenti niso zavarovani niti niso pokriti z jamstvom, ki izboljšuje prednost terjatev pri poplačilu za imetnika;

(b)

če določbe, ki urejajo instrument, dovoljujejo njegovo pretvorbo, se zadevni instrument za namene dodeljevanja variabilnih prejemkov uporabi le, če sta stopnja ali obseg pretvorbe določena na ravni, ki zagotavlja, da vrednost instrumenta, v katerega se prvotno dodeljeni instrument pretvori, ni višja od vrednosti prvotno dodeljenega instrumenta v času, ko je bil dodeljen kot variabilni prejemek;

(c)

določbe, ki urejajo zamenljive instrumente, ki se uporabljajo izključno za namen variabilnih prejemkov, zagotavljajo, da vrednost instrumenta, v katerega se prvotno dodeljeni instrument pretvori, ni višja od vrednosti v času zadevne pretvorbe prvotno dodeljenega instrumenta;

(d)

predpisi, ki urejajo instrument, določajo, da se vsi donosi izplačajo najmanj na letni osnovi, in sicer imetniku instrumenta;

(e)

cena instrumentov se določi glede na njihovo vrednost v času dodelitve instrumenta v skladu z veljavnim računovodskim standardom;

(f)

določbe, ki urejajo instrumente, izdane izključno za namen variabilnih prejemkov, zahtevajo izvedbo vrednotenja v skladu z veljavnim računovodskim standardom v primeru odkupa, odpoklica, izplačila ali pretvorbe instrumenta.

Za namene točke (e) je vrednotenje predmet neodvisnega pregleda.

Člen 2

Pogoji za razrede instrumentov dodatnega temeljnega kapitala

Razredi instrumentov dodatnega temeljnega kapitala izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

predpisi, ki urejajo instrument, določajo sprožilni dogodek za namen točke (e)(iii) člena 9(2) Uredbe (EU) 2019/2033;

(b)

sprožilni dogodek iz točke (a) nastopi, če je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala investicijskega podjetja, ki izda instrument, nižji od ene od naslednjih vrednosti:

(i)

7 % zmnožka 12,5 in kapitalskih zahtev, izračunanih v skladu s členom 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

(ii)

višji od vrednosti, navedene v točki (i), če tako določi investicijsko podjetje ali institucija, ki izda instrument, in je to navedeno v določbah, ki urejajo instrument;

(c)

izpolnjena je ena od naslednjih zahtev:

(i)

instrumenti so izdani izključno z namenom njihove dodelitve kot variabilni prejemki in določbe, ki urejajo instrument, zagotavljajo, da se vsi donosi izplačajo po stopnji, ki je skladna s tržnimi stopnjami za podobne instrumente, ki so jih izdali bodisi investicijsko podjetje bodisi investicijska podjetja ali institucije primerljive kreditne kakovosti, ter je v vsakem primeru v času dodelitve prejemkov največ 8 odstotnih točk nad letno povprečno stopnjo sprememb za Unijo, kakor jo objavi Komisija (Eurostat) v svojih harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin, objavljenih v skladu s členom 11 Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 (7);

(ii)

v času dodelitve instrumentov kot variabilnih prejemkov je bilo najmanj 60 % izdaje instrumentov izdanih za druge namene kot za dodelitev variabilnih prejemkov in njihovi imetniki niso eden od naslednjih subjektov ali katera koli družba, ki je tesno povezana z:

investicijskim podjetjem ali njegovimi odvisnimi podjetji;

obvladujočim podjetjem investicijskega podjetja ali njegovimi odvisnimi podjetji;

nadrejenim finančnim holdingom investicijskega podjetja ali njegovimi odvisnimi podjetji;

mešanim poslovnim holdingom investicijskega podjetja ali njegovimi odvisnimi podjetji;

mešanim finančnim holdingom investicijskega podjetja ali njegovimi odvisnimi podjetji.

Če se instrumenti dodelijo zaposlenim, ki opravljajo večji del svojih poklicnih dejavnosti zunaj Unije in so instrumenti denominirani v valuti, ki jo je izdala tretja država, lahko investicijska podjetja za namene točke (i) uporabijo podoben neodvisno izračunan indeks cen življenjskih potrebščin za to tretjo državo.

Člen 3

Pogoji za razrede instrumentov dodatnega kapitala

Razredi instrumentov dodatnega kapitala izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

v času dodelitve instrumentov kot variabilnih prejemkov je preostalo obdobje do zapadlosti instrumentov enako ali presega vsoto obdobij odloga in obdobij zadržanja, ki veljajo za variabilne prejemke v zvezi z dodelitvijo zadevnih instrumentov;

(b)

v skladu z določbami, ki urejajo instrument, se ob nastopu sprožilnega dogodka trajno ali začasno odpiše znesek glavnice instrumentov ali se instrumenti pretvorijo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(c)

sprožilni dogodek iz točke (b) nastopi, če je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala investicijskega podjetja, ki izda instrument, nižji od ene od naslednjih vrednosti:

(i)

7 % zmnožka 12,5 in kapitalskih zahtev, izračunanih v skladu s členom 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033;

(ii)

višji od vrednosti, navedene v točki (i), če tako določi investicijsko podjetje ali institucija, ki izda instrument, in je to navedeno v določbah, ki urejajo instrument;

(d)

je izpolnjena ena od zahtev iz točke (c) člena 2.

Člen 4

Pogoji za razrede drugih instrumentov

1.   Pod pogoji iz točke (c) člena 1(1) te uredbe drugi instrumenti izpolnjujejo pogoje iz točke (j)(iii) člena 32(1) Direktive (EU) 2019/2034 v vsakem od naslednjih primerov:

(a)

drugi instrumenti izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2 tega člena;

(b)

drugi instrumenti so povezani z instrumentom dodatnega temeljnega kapitala ali instrumentom dodatnega kapitala in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3 tega člena;

(c)

drugi instrumenti so povezani z instrumentom, ki bi bil instrument dodatnega temeljnega kapitala ali instrument dodatnega kapitala, če ga ne bi izdalo obvladujoče podjetje investicijskega podjetja, ki ni vključeno v konsolidacijo v skladu z delom 1 naslova II poglavja 2 Uredbe (EU) št. 575/2013, in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 4.

2.   Pogoji iz točke (a) odstavka 1 so naslednji:

(a)

drugi instrumenti se izdajo neposredno ali prek investicijskega podjetja, institucije ali finančne institucije, ki je vključena v obseg konsolidacije v skladu z delom 1 naslova II poglavja 2 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali členom 7 Uredbe (EU) 2019/2033, če se lahko razumno pričakuje, da sprememba kreditne kakovosti izdajatelja instrumenta vodi do podobne spremembe kreditne kakovosti investicijskega podjetja, ki druge instrumente uporablja za namen variabilnih prejemkov;

(b)

določbe, ki urejajo druge instrumente, imetniku ne dajejo pravice do pospešitve izplačila donosov ali glavnice, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije ali investicijskega podjetja, ki izda navedeni instrument;

(c)

v času dodelitve drugih instrumentov kot variabilnih prejemkov je preostalo obdobje do zapadlosti drugih instrumentov enako vsoti obdobij odloga in obdobij zadržanja, ki se uporablja v zvezi z dodelitvijo teh instrumentov, ali jo presega;

(d)

v skladu z določbami, ki urejajo instrument, se ob nastopu sprožilnega dogodka trajno ali začasno odpiše znesek glavnice instrumentov ali se instrumenti pretvorijo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

(e)

sprožilni dogodek iz točke (d) nastopi, če je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije ali investicijskega podjetja, ki izda instrument, nižji od ene od naslednjih vrednosti:

(i)

7 % zmnožka 12,5 in kapitalskih zahtev, izračunanih v skladu s členom 11(1) Uredbe (EU) 2019/2033, če instrumente izda investicijsko podjetje;

(ii)

7 % količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, ki izda instrument, če instrumente izda institucija;

(iii)

višji od vrednosti, navedenih v točkah (i) ali (ii), če tako določi investicijsko podjetje ali institucija, ki izda instrument, in je to navedeno v določbah, ki urejajo instrument;

(f)

je izpolnjena ena od zahtev iz točke (c) člena 2.

3.   Pogoji iz točke (b) odstavka 1 so naslednji:

(a)

drugi instrumenti izpolnjujejo pogoje iz točk (a) do (e) odstavka 2;

(b)

drugi instrumenti so povezani z instrumentom dodatnega temeljnega kapitala ali instrumentom dodatnega kapitala, ki ga izda subjekt, ki je vključen v obseg konsolidacije v skladu z delom 1 naslova II poglavja 2 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali členom 7 Uredbe (EU) 2019/2033 (v nadaljnjem besedilu: referenčni instrument);

(c)

referenčni instrument izpolnjuje pogoje iz točk (c) in (f) odstavka 2 v času, ko je instrument dodeljen kot variabilni prejemek;

(d)

vrednost drugega instrumenta je povezana z referenčnim instrumentom tako, da ni nikoli večja od vrednosti referenčnega instrumenta;

(e)

vrednost vseh donosov, ki se izplačajo po dodelitvi pravic do izplačila drugega instrumenta, je povezana z referenčnim instrumentom tako, da izplačani donosi nikoli ne presežejo vrednosti katerih koli donosov, ki se izplačajo v okviru referenčnega instrumenta;

(f)

v skladu z določbami, ki urejajo druge instrumente, se v primeru odkupa, odpoklica, izplačila ali pretvorbe referenčnega instrumenta znotraj obdobja odloga ali zadržanja drugi instrumenti povežejo z enakovrednim referenčnim instrumentom, ki izpolnjuje pogoje iz tega člena, tako da se skupna vrednost drugih instrumentov ne poveča.

4.   Pogoji iz točke (c) odstavka 1 so naslednji:

(a)

pristojni organi so za namen člena 55 Direktive (EU) 2019/2034 ali člena 127 Direktive 2013/36/EU določili, da je investicijsko podjetje ali institucija, ki izdaja instrument, s katerim so povezani ostali instrumenti, predmet konsolidiranega nadzora s strani nadzornega organa tretje države, ki je enakovreden tistemu, ki ga urejajo načela iz Direktive (EU) 2019/2034 v primerih, v katerih je izdajatelj investicijsko podjetje s sedežem v tretji državi, ali Direktive 2013/36/EU v primerih, v katerih je izdajatelj institucija s sedežem v tretji državi, in zahteve iz dela 1 naslova II poglavja 2 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)

drugi instrumenti izpolnjujejo pogoje iz točke (a) in točk (c) do (f) odstavka 3.

Člen 5

Postopki za odpis vrednosti, zvišanje vrednosti in pretvorbo

1.   Za namen točke (b) člena 3 in točke (d) člena 4(2) določbe, ki urejajo instrumente dodatnega kapitala in druge instrumente, spoštujejo postopke in časovni razpored iz odstavkov 2 do 14 tega člena za izračun količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala in zneskov, ki se odpišejo, zvišajo ali pretvorijo. Določbe, ki urejajo instrumente dodatnega temeljnega kapitala, spoštujejo postopke iz odstavka 9 in točke (c) odstavka 13 v zvezi z zneski, ki se jih odpišejo, zvišajo ali pretvorijo.

2.   Če se v skladu z določbami, ki urejajo instrumente dodatnega kapitala in druge instrumente, zahteva, da se ti instrumenti ob nastopu sprožilnega dogodka pretvorijo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, je v teh določbah predpisano eno od naslednjega:

(a)

stopnja navedene pretvorbe in omejitev dovoljenega zneska pretvorbe;

(b)

obseg, v katerem se bodo instrumenti pretvorili v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

3.   Če se v skladu z določbami, ki urejajo instrumente, ob nastopu sprožilnega dogodka odpiše vrednost njihove glavnice, ta odpis trajno ali začasno zmanjša vse naslednje:

(a)

znesek terjatve imetnika instrumenta v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije ali investicijskega podjetja, ki izda instrument;

(b)

znesek, ki se izplača v primeru odpoklica ali odkupa instrumenta;

(c)

donose na podlagi instrumenta.

4.   Vsi donosi, ki se izplačajo po odpisu vrednosti, temeljijo na znižani vrednosti glavnice.

5.   Z odpisom vrednosti ali pretvorbo instrumentov se v skladu z veljavnim računovodskim okvirom ustvarijo postavke, ki se štejejo za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

6.   Če investicijsko podjetje ali institucija, ki izda instrument, ugotovi, da se je količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala zmanjšal pod raven, ki sproži pretvorbo ali odpis vrednosti instrumenta, mora upravljalni organ ali kateri koli drug ustrezen organ investicijskega podjetja ali institucije, ki izda instrument, nemudoma določiti, da je nastopil sprožilni dogodek, pri čemer obstaja nepreklicna obveznost za odpis vrednosti ali pretvorbo instrumenta.

7.   Celotni znesek instrumentov, ki ga je treba ob nastopu sprožilnega dogodka odpisati ali pretvoriti, ni manjši od nižjega izmed naslednjih zneskov:

(a)

zneska, ki je potreben za popolno ponovno vzpostavitev količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala investicijskega podjetja ali institucije, ki izda instrument, na odstotek, ki je v skladu z določbami, ki urejajo instrument, sprožilni dogodek;

(b)

celotne vrednosti glavnice instrumenta.

8.   Če nastopi sprožilni dogodek:

(a)

investicijsko podjetje obvesti zaposlene, ki so jim bili instrumenti dodeljeni kot variabilni prejemki, in osebe, ki so še naprej imetniki takih instrumentov;

(b)

investicijsko podjetje ali institucija, ki izda instrument, čim prej, vendar najpozneje v enem mesecu, odpiše vrednost glavnice instrumentov ali instrumente pretvori v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu z zahtevami iz tega člena.

9.   Če instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega kapitala in drugi instrumenti vključujejo enako sprožitveno vrednost, je odpis vrednosti ali pretvorba glavnice sorazmerna za vse imetnike takih instrumentov, ki se uporabljajo za namene variabilnih prejemkov.

10.   Znesek instrumenta, ki se odpiše ali pretvori, je predmet neodvisnega pregleda. Ta pregled mora biti končan v najkrajšem možnem času in ne ovira odpisa vrednosti ali pretvorbe instrumenta.

11.   Investicijsko podjetje ali institucija, ki izdaja instrumente, ki se ob nastopu sprožilnega dogodka pretvorijo v navadni lastniški temeljni kapital, zagotovi, da njen odobreni delniški kapital stalno zadošča za pretvorbo v delnice vseh takih instrumentov, ki jih je mogoče pretvoriti, če nastopi sprožilni dogodek. Investicijsko podjetje ali institucija mora ves čas razpolagati s potrebnim predhodnim dovoljenjem za izdajo instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, v katere se ob nastopu sprožilnega dogodka pretvorijo taki instrumenti.

12.   Investicijsko podjetje ali institucija, ki izdaja instrumente, ki se ob nastopu sprožilnega dogodka pretvorijo v navadni lastniški temeljni kapital, zagotovi, da v njeni ustanovni listini ali njenem statutu ali drugih pravnih ali pogodbenih ureditvah ni postopkovnih ovir za navedeno pretvorbo.

13.   Da bi se odpis vrednosti instrumenta štel za začasnega, morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

zvišanja vrednosti temeljijo na dobičkih, potem ko izdajatelj instrumenta sprejme uraden sklep o potrditvi končnih dobičkov;

(b)

vsako zvišanje vrednosti instrumenta ali izplačilo kuponov na znižano vrednost glavnice se izvede po popolnoma lastni presoji investicijskega podjetja ali institucije, ki izda instrument, ob upoštevanju pogojev iz točk (c), (d) in (e), pri čemer investicijsko podjetje ali institucija ni dolžna izvesti ali pospešiti zvišanja vrednosti pod posebnimi pogoji;

(c)

vrednost se zviša sorazmerno glede na podobne instrumente dodatnega temeljnega kapitala, instrumente dodatnega kapitala in druge instrumente, ki se uporabljajo za namen variabilnih prejemkov in so bili odpisani;

(d)

najvišji znesek, ki se pripiše vsoti zvišanja vrednosti instrumentov dodatnega kapitala in drugih instrumentov ter izplačila kuponov na znižano vrednost glavnice, je enak dobičku investicijskega podjetja ali institucije, ki izda instrument, ki se pomnoži z zneskom, dobljenim z deljenjem zneska iz točke (i) z zneskom iz točke (ii):

(i)

vsota nominalne vrednosti vseh instrumentov dodatnega kapitala in drugih instrumentov investicijskega podjetja, ki se jim je odpisala vrednost, pred odpisom;

(ii)

vsota kapitala in nominalnega zneska drugih instrumentov, ki se uporabljajo za namen variabilnih prejemkov investicijskega podjetja;

(e)

vsota vseh zneskov zvišanja vrednosti in izplačil kuponov na znižano vrednost glavnice se obravnava kot izplačilo, ki izhaja iz zmanjšanja navadnega lastniškega temeljnega kapitala, in je:

(i)

skladna z ohranjanjem trdne kapitalske osnove investicijskega podjetja;

(ii)

po potrebi skladna s pravočasnim prenehanjem prejemanja izredne javnofinančne pomoči ter

(iii)

po potrebi omejena na delež neto prihodka, če investicijsko podjetje prejema izredno javnofinančno pomoč.

14.   Za namene točke (d) odstavka (13) se izračun opravi, ko se izvede zvišanje vrednosti.

Člen 6

Alternativne ureditve

Alternativne ureditve, ki jih lahko investicijska podjetja uporabijo za izplačilo variabilnega prejemka v skladu s točko (k) člena 32(1) Direktive (EU) 2019/2034, ki jih mora odobriti pristojni organ, so skladne z naslednjimi pogoji:

(a)

alternativna ureditev prispeva k usklajevanju variabilnega prejemka z dolgoročnimi interesi investicijskega podjetja, njegovih upnikov in strank;

(b)

za alternativno ureditev se uporablja politika zadržanja, namenjena usklajevanju spodbud posameznika z dolgoročnimi interesi investicijskega podjetja, njegovih upnikov in strank, obdobje zadržanja pa mora trajati najmanj šest mesecev;

(c)

znesek, prejet v skladu z alternativno ureditvijo, in veljavni pogoji so dobro dokumentirani in pregledni za zaposlene, ki prejemajo variabilni prejemek v skladu s tako ureditvijo;

(d)

za zneske, za katere velja odlog ali zadržanje, alternativna ureditev zagotavlja, da zaposleni v takih obdobjih ne morejo dostopati do odloženega dela variabilnega prejemka, ga prenesti ali odpoklicati;

(e)

alternativna ureditev ne zagotavlja povečanja vrednosti variabilnega prejemka, prejetega v obdobjih odloga, s plačilom obresti ali drugimi podobnimi ureditvami, razen z ureditvami, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (f);

(f)

če alternativna ureditev omogoča vnaprej določene spremembe vrednosti, prejetih kot variabilni prejemek v obdobjih odloga ali zadržanja, morajo biti glede na uspešnost poslovanja investicijskega podjetja ali donosnost upravljanih sredstev izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

sprememba vrednosti temelji na vnaprej določenih kazalnikih uspešnosti, ki temeljijo na kreditni kakovosti investicijskega podjetja ali donosnosti upravljanih sredstev;

(ii)

če je treba uporabiti obdobja odloga ali zadržanja, bi se morale spremembe vrednosti izračunati najmanj na letni osnovi in ob koncu obdobja zadržanja;

(iii)

stopnja morebitnih pozitivnih ali negativnih sprememb vrednosti bi morala prav tako temeljiti na stopnji pozitivnih ali negativnih sprememb merjene kreditne kakovosti ali donosnosti;

(iv)

če sprememba vrednosti iz točke (i) temelji na donosnosti upravljanih sredstev, je odstotek spremembe vrednosti omejen na odstotek spremembe vrednosti upravljanih sredstev;

(v)

če sprememba vrednosti iz točke (i) temelji na kreditni kakovosti investicijskega podjetja, je odstotek spremembe vrednosti omejen na odstotek skupnega letnega bruto prihodka glede na skupni kapital investicijskega podjetja;

(g)

alternativna ureditev ne ovira uporabe točke (m) člena 32(1) Direktive (EU) 2019/2034.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. avgusta 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 314, 5.12.2019, str. 64.

(2)  Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(4)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(5)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(6)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (UL L 257, 27.10.1995, str. 1).


Top