(1)

Člena 168 in 168a Direktive 2006/112/ES določata, da imajo davčni zavezanci pravico do odbitka davka na dodano vrednost (DDV), obračunanega pri dobavi blaga in storitev, ki so jih prejeli in ki jih uporabijo za namene svojih obdavčenih transakcij. Na podlagi člena 26(1), točka (a), navedene direktive se uporaba poslovnih sredstev za neposlovno rabo s strani davčnih zavezancev ali njihovih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene njihove dejavnosti obravnava kot opravljanje storitev za plačilo.

(2)

Na podlagi Izvedbenega sklepa Sveta 2014/797/EU (2) je Estoniji dovoljeno, da pravico do odbitka DDV na nakup, lizing, nakup znotraj Skupnosti in uvoz določenih osebnih avtomobilov omeji na 50 % ter da davčnega zavezanca oprosti obračunavanja DDV na neposlovno rabo vozil, za katere se uporablja omejitev do 31. decembra 2017.

(3)

Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2017/1854 (3) je podaljšal veljavnost Izvedbenega sklepa 2014/797/EU do 31. decembra 2020.

(4)

Estonija je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 12. februarja 2021, Komisiji predložila prošnjo za dovoljenje, da uporablja posebni ukrep, ki odstopa od člena 26(1), točka (a) ter členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES, da bi omejila pravico do odbitka v zvezi nakupom, lizingom, nakupom znotraj Skupnosti in uvozom določenih osebnih avtomobilov, ki se uporabljajo za neposlovne namene (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep).

(5)

V skladu z členom 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisi z dne 19. marca 2021 o prošnji Estonije obvestila druge države članice. Komisija je z dopisom z dne 23. marca 2021 Estonijo uradno obvestila, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo prošnje.

(6)

Neposlovno rabo osebnih avtomobilov je pogosto zelo težko točno opredeliti, kadar pa je to mogoče, je zadevni postopek pogosto zamuden. V skladu z zahtevanim dovoljenjem je treba znesek DDV na izdatke, upravičene do odbitka, za osebne avtomobile, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene, z nekaterimi izjemami določiti pavšalno. Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij estonski organi menijo, da je stopnja 50 % upravičena. Hkrati je treba za preprečitev dvojnega obdavčenja zahtevo za obračunavanje DDV na neposlovno rabo osebnih avtomobilov ukiniti, kadar zanje velja omejitev. Zaradi tega posebnega ukrepa ni več treba voditi evidenc o neposlovni rabi službenih avtomobilov, hkrati pa se prepreči davčna utaja zaradi nepravilnega vodenja evidenc.

(7)

Omejitev pravice do odbitka v skladu z zahtevanim dovoljenjem bi se morala uporabljati za DDV, ki se plača na nakup, lizing, nabavo znotraj Skupnosti in uvoz določenih kategorij osebnih avtomobilov in na z njimi povezane izdatke, vključno z nakupom goriva.

(8)

Zahtevano dovoljenje bi se moralo uporabljati samo za osebne avtomobile, katerih največja dovoljena teža ne presega 3 500 kilogramov in ki imajo poleg sedeža za voznika največ osem sedežev, saj je vsakršna neposlovna uporaba osebnih avtomobilov, ki presegajo 3 500 kilogramov ali imajo poleg sedeža za voznika več kot osem sedežev, zanemarljiva zaradi narave tovrstnih osebnih avtomobilov ali vrste poslovanja, za katerega se uporabljajo. Treba bi bilo pripraviti tudi podroben seznam posebnih osebnih avtomobilov, ki so izključeni iz dovoljenja, in sicer glede na njihovo posebno rabo.

(9)

Dovoljenje bi moralo veljati omejeno obdobje, tj. do 31. decembra 2024, da se omogoči pregled nujnosti in učinkovitosti posebnega ukrepa ter stopnje porazdelitve med poslovno in neposlovno rabo, na kateri temelji.

(10)

Če Estonija meni, da je potrebno podaljšanje dovoljenja po letu 2024, bi morala Komisiji do 31. marca 2024 predložiti prošnjo za podaljšanje, skupaj s poročilom, ki vključuje pregled uporabljenega odstotka.

(11)

Posebni ukrep bo imel zgolj zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na ravni končne potrošnje, in ne bo negativno vplival na lastna sredstva Unije iz pobranega DDV –