(1)

Svet je po protidampinški preiskavi (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) z Uredbo Sveta (ES) št. 383/2009 (2), kot je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 986/2012 (3), uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih vrst žic in pletenih žičnih vrvi iz nelegiranega jekla za pred- in ponapenjanje (v nadaljnjem besedilu: žice in pletene žične vrvi PSC) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska).

(2)

Ukrepi so bili sprejeti kot 46,2-odstotna stopnja dajatve ad valorem, razen za družbe Kiswire Qingdao, Ltd (0 %) ter Ossen Innovation Materials Co. Joint Stock Company Ltd in Ossen Jiujiang Steel Wire Cable Co. Ltd (31,1 % za obe družbi).

(3)

Po prvem pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/865 (4), kot je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1382 (5), ohranila veljavne ukrepe.

(4)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (6) protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz žic in pletenih žičnih vrvi za pred- in ponapenjanje (v nadaljnjem besedilu: žice in pletene žične vrvi PSC) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali Kitajska), prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek je 28. februarja 2020 vložila Evropska informacijska služba proizvajalcev izdelkov iz jekla za pred- in ponapenjanje (European Stress Information Service – ESIS; v nadaljnjem besedilu: ESIS ali vložnik), ki predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje žic in pletenih žičnih vrvi PSC v Uniji.

(6)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in nadaljevanje ali ponovitev škode industriji Unije.

(7)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 4. junija 2020 začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom žic in pletenih žičnih vrvi PSC s poreklom iz LRK na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (7) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, in kitajske organe ter jih pozvala k sodelovanju.

(9)

Vse zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku pregleda ter zahtevati, da jih zasliši Komisija in/ali pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in proizvodnje v Uniji, ki ga je mogoče v razpoložljivem času dovolj dobro preiskati, tudi ob zagotavljanju geografske reprezentativnosti. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 46 % ocenjene celotne proizvodnje v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca, vendar ni prejela nobenih pripomb. Začasni vzorec je bil zato potrjen in se šteje za reprezentativnega za industrijo Unije.

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali bi bilo vzorčenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov in nepovezanih uvoznikov v Uniji potrebno, jih je pozvala, naj se ji javijo in ji zagotovijo informacije iz obvestila o začetku. Komisija je poleg tega misijo Kitajske pri Uniji prosila, naj opredeli druge proizvajalce izvoznike, če ti obstajajo, ki bi morda želeli sodelovati v preiskavi, in/ali naveže stik z njimi. Ker se nobena od zainteresiranih strani ni javila, vzorčenje proizvajalcev izvoznikov in nepovezanih uvoznikov ni bilo potrebno. Ker kitajski proizvajalci niso sodelovali, so ugotovitve v zvezi z uvozom iz LRK temeljile na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(13)

Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem Unije in kitajski vladi. Enaki vprašalniki ter vprašalniki za uvoznike, uporabnike in proizvajalce izvoznike so bili na voljo tudi na spletu (8) na dan začetka preiskave.

(14)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od treh vzorčenih proizvajalcev Unije in združenja proizvajalcev Unije (ESIS).

(15)

Zaradi izbruha COVID-19 in ukrepov omejitve gibanja, sprejetih v različnih državah članicah, Komisija ni mogla izvesti preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe. Namesto tega je na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitve, v skladu s svojim Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (9). Na daljavo je izvedla navzkrižna preverjanja naslednjih vzorčenih proizvajalcev Unije:

(16)

Komisija je 5. julija 2021 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi z razkritjem.

(17)

Vložnik je predložil pripombe, ki jih je Komisija ustrezno proučila in upoštevala.

(18)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(19)

Ta zadeva se je začela obravnavati 4. junija 2020, tj. v prehodnem obdobju, ki je bilo dogovorjeno med Združenim kraljestvom in EU ter v katerem je za Združeno kraljestvo še naprej veljalo pravo Unije. To obdobje se je končalo 31. decembra 2020. Posledično družbe in združenja iz Združenega kraljestva od 1. januarja 2021 ne izpolnjujejo več pogojev za zainteresirane strani v tem postopku.

(20)

Komisija je 18. januarja 2021 z obvestilom k spisu gospodarske subjekte iz Združenega kraljestva, ki so menili, da še vedno izpolnjujejo pogoje za zainteresirane strani, pozvala, naj se ji javijo. Javila se ni nobena družba.

(21)

Za uskladitev nabora podatkov, zbranih od zainteresiranih strani, so bile zadevne zainteresirane strani ob upoštevanju dejstva, da se je prehodno obdobje končalo in da za Združeno kraljestvo ni več veljalo pravo Unije, pozvane, naj predložijo revidiran izpolnjen vprašalnik na podlagi EU-27.

(22)

Izdelek v tem pregledu je neplatirana ali neprevlečena žica iz nelegiranega jekla, žica iz nelegiranega jekla, platirana ali prevlečena s cinkom, in pletena žična vrv iz nelegiranega jekla, platirana ali prevlečena ali ne, ki ni sestavljena iz več kot 18 žic in vsebuje 0,6 mas. % ali več ogljika, z največjo dimenzijo prečnega prereza več kot 3 mm, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 7217 10 90, ex 7217 20 90, ex 7312 10 61, ex 7312 10 65 in ex 7312 10 69 (oznake TARIC 7217109010, 7217209010, 7312106191, 7312106591 in 7312106991) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje). Pocinkane (vendar nadalje neprevlečene s kakršnim koli materialom) žične vrvi, ki so sestavljene iz sedmih žic, pri katerih je premer osrednje žice bodisi enak premeru katere koli od ostalih šestih žic ali za manj kot 3 % večji od njega, niso predmet veljavnih ukrepov in tega pregleda (10).

(23)

Izdelek, ki se pregleduje, se večinoma uporablja v gradbeni industriji za armirani beton, vendar ga je mogoče zaslediti tudi v vzmetnih elementih in napetih mostovih. Izdelan je iz valjanih žic iz mnogoogljičnega jekla, ki so očiščene, vlečene, toplotno obdelane in (v primeru pletenih žičnih vrvi) spiralno ovite skupaj, da se dosežejo posebne lastnosti glede premera, vzdržljivosti in stabilnosti.

(24)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(25)

Komisija je sklenila, da so ti izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(26)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK nadaljeval, čeprav na veliko nižji ravni kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od januarja 2007 do decembra 2007). Po statističnih podatkih Comext (Eurostat) je uvoz žic in pletenih žičnih vrvi PSC iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal manj kot 0,1 % trga Unije v primerjavi z 8,2-odstotnim tržnim deležem v prvotni preiskavi. Podobno nizka raven tržnega deleža (manj kot 0,1 %) je bila ugotovljena med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa. V absolutnem smislu se je uvoz iz LRK drastično zmanjšal s skoraj 86 918 ton v prvotni preiskavi na 99 ton v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa in 86 ton v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepa.

(27)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz LRK. Proizvajalci izvozniki torej niso predložili odgovorov na vprašalnik niti nobenih podatkov o izvoznih cenah in stroških, domačih cenah in stroških, potrošnji vložkov v proizvodnem procesu, režijskih stroških proizvodnje, zmogljivosti, proizvodnji, naložbah itd. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki prav tako niso obravnavali dokazov iz spisa zadeve, vključno z delovnim dokumentom služb Komisije z naslovom Significant Distortions in the Economy of the People‘s Republic of China for the Purposes of Trade Defense Investigations (11) (Znatna izkrivljanja v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite) (v nadaljnjem besedilu: poročilo).

(28)

Zato je Komisija organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija ni prejela pripomb.

(29)

Zato so v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga v zvezi z LRK temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in stališč zainteresiranih strani, v povezavi z drugimi viri informacij, kot so trgovinski statistični podatki o uvozu in izvozu (Eurostat in GTA), OECD (12) ter neodvisni ponudniki podatkov za oblikovanje cen, novic, podatkov, analize in konferenc za železarsko in jeklarsko industrijo, kot sta publikacija Global Financials, ki jo objavlja družba Dun & Bradstreet (13), in fundacija Global Trade Alert (14) (v nadaljnjem besedilu: GTA).

(30)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo v zvezi s to državo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(31)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenih informacij o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(32)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je v skladu z informacijami, ki jih ima na voljo, v tem primeru možna reprezentativna tretja država za LRK Indija. V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe se reprezentativna država izbere za določitev normalne vrednosti na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Komisija je nato navedla, da bo v skladu s členom 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe proučila druge možne primerne reprezentativne države.

(33)

Komisija je 18. septembra 2020 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je predložila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki bi se lahko uporabili pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila morebitne reprezentativne države (in sicer Brazilijo, Malezijo in Turčijo). Komisija je od vložnika prejela pripombe glede prvega obvestila, pri čemer je trdil, da je Brazilija bistveno manj razvita kot LRK in zato po tem merilu manj podobna kot Turčija in Malezija. Prav tako naj bi se zdelo, da ustrezni in neizkrivljeni vladni podatki za Brazilijo za električno energijo, zemeljski plin in vodo niso na voljo. Vložnik je navedel tudi, da se podatki, pridobljeni za valjano žico od GTA, nanašajo na oznako 7213 10 in da je oznaka 7213 91 primernejša. Komisija je potrdila, da oznaka HS 7213 91 ustreza dejavniku pri proizvodnji valjane žice in da je podatke za oznako HS 7213 91 pridobila od GTA. V skladu s tem novim izvlečkom podatkov o uvozu je bila njena prvotna izbira potencialne reprezentativne države še vedno ustrezna. Vložnik je vztrajal pri svojem stališču glede zahtevka Indije kot primerne reprezentativne države, vendar ni predložil novih argumentov. Kot primerna kandidatka ni bila predlagana nobena druga država.

(34)

Komisija je 21. decembra 2020 z nadaljnjim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Turčijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij enega proizvajalca v reprezentativni državi, tj. družbe Celik Halat Vetel Sanayii A.S. V zvezi z drugim obvestilom ni prejela pripomb.

(35)

Komisija je v nedavnih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK (15) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Komisija je v tej preiskavi sklenila, da je na podlagi razpoložljivih dokazov primerna tudi uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe.

(36)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, kar je povzročilo izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (16). Komisija je zlasti sklenila, da kitajska vlada v jeklarskem sektorju, ki je glavna surovina za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a)(b), prva alinea, osnovne uredbe (17) ter da ji prisotnost v podjetjih v smislu člena 2(6a)(b), druga alinea, osnovne uredbe (18) omogoča, da vpliva na cene in stroške. Komisija je ugotovila tudi, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov dodaten učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da so sredstva skoncentrirana v sektorjih, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (19). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a)(b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (20). Podobno je Komisija odkrila izkrivljanja stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a)(b), peta alinea, osnovne uredbe (21) ter izkrivljanja na finančnih trgih v smislu člena 2(6a)(b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti v zvezi z dostopom gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (22).

(37)

Poleg poročila se je zahtevek skliceval na prakse, ki vplivajo na stroške in cene v sektorju žic in pletenih žičnih vrvi PSC ter jeklarskem sektorju (jeklene valjane žice so glavni vložek v proizvodnji žic in pletenih žičnih vrvi PSC):

(38)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 28, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa o zadevi, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(39)

Komisija je tako kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, relevantnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(40)

Zlasti v jeklarskem sektorju, iz katerega izhaja glavna surovina za proizvodnjo žic in pletenih žičnih vrvi PSC, kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva. Številni največji proizvajalci so v državni lasti. Nekateri so posebej navedeni v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020. Kitajska družba v državni lasti Shanxi Taiyuan Iron & Steel Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Tisco) na svojem spletnem mestu na primer navaja, da je „velikan na področju železa in jekla“, ki se je „razvil v izjemno obsežen kompleks železa in jekla, ki je povezan z rudarjenjem železa ter proizvodnjo, predelavo, dobavo in trgovanjem železa in jekla“ (23). Baosteel je še eno pomembno kitajsko podjetje v državni lasti, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla in je del nedavno konsolidirane družbe China Baowu Steel Group Co. Ltd. (prej Baosteel Group and Wuhan Iron & Steel) (24). Medtem ko je nominalno število podjetij v državni lasti in zasebnih podjetij skoraj enako, so med petimi kitajskimi proizvajalci jekla, ki so uvrščeni med deset vodilnih proizvajalcev jekla na svetu, štiri podjetja v državni lasti (25). Čeprav je deset vodilnih proizvajalcev leta 2016 predstavljalo samo okrog 36 % celotne industrijske proizvodnje, je kitajska vlada istega leta določila cilj, da do leta 2025 konsolidira 60 % do 70 % proizvodnje jekla v približno desetih velikih podjetjih (26). To namero je ponovila aprila 2019, ko je napovedala objavo smernic o konsolidaciji jeklarske industrije (27). Posledica take konsolidacije so lahko prisilne združitve dobičkonosnih zasebnih družb z neuspešnimi podjetji v državni lasti (28). Zaradi nesodelovanja kitajskih izvoznikov žic in pletenih žičnih vrvi PSC ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med zasebnimi in državnimi proizvajalci žic in pletenih žičnih vrvi PSC.

(41)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo v podjetjih v smislu člena 2(6a)(b), druga alinea, osnovne uredbe vpliva na cene in stroške, zaradi nesodelovanja proizvajalcev žic in pletenih žičnih vrvi PSC ni bilo mogoče ugotoviti obstoja osebnih povezav med proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in KKP. Vendar so številni proizvajalci glavne surovine za proizvodnjo žic in pletenih žičnih vrvi PSC, tj. valjane žice, tesno povezani s KKP, kot so člani KKP med višjim vodstvom ali člani upravnih odborov. Na primer HBIS Group, Jiangsu Shagang, Anshan Iron and Steel Group, Baoshan (Baosteel) in Shougang.

(42)

Za javna in zasebna podjetja v sektorju valjane žice, ki je glavna surovina za proizvodnjo žic in pletenih žičnih vrvi PSC, veljajo nadzor politike in smernice. Naslednji primeri kažejo zgoraj opisano gibanje krepitve poseganja kitajske vlade v sektor valjane žice. Številni proizvajalci valjane žice na svojih spletnih mestih izrecno poudarjajo dejavnosti za krepitev partije, v svojih upravah imajo člane partije in poudarjajo svojo povezanost s KKP. Preiskava je razkrila dejavnosti za krepitev partije s strani številnih proizvajalcev valjane žice, vključno z družbami HBIS Group (Hesteel), Jiangsu Shagang, Anshan Iron and Steel Group, Baoshan (Baosteel) in Shougang.

(43)

Poleg tega so v sektorju žic in pletenih žičnih vrvi PSC vzpostavljene politike, ki diskriminirajo v korist domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a)(b), tretja alinea, osnovne uredbe.

(44)

Čeprav so žice in pletene žične vrvi PSC specializirana industrija in med preiskavo ni bilo mogoče opredeliti posebnih dokumentov politike, ki bi posebej usmerjali razvoj industrije žic in pletenih žičnih vrvi PSC, ima industrija žic in pletenih žičnih vrvi PSC koristi od vladnih smernic in poseganja v glavno surovino za proizvodnjo žic in pletenih žičnih vrvi PSC, in sicer jeklo.

(45)

Kitajska vlada šteje jeklarsko industrijo za ključno (29). To je potrjeno v številnih načrtih, smernicah in drugih dokumentih, osredotočenih na jeklo, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni, na primer v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarske industrije za obdobje 2016–2020, ki je veljal v obdobju preiskave. V njem je bilo navedeno, da je jeklarstvo „pomemben, temeljni sektor kitajskega gospodarstva, nacionalni temelj“ (30). Glavne naloge in cilji, določeni v tem načrtu, zajemajo vse vidike razvoja industrije (31). 13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (32), ki je veljal v obdobju preiskave, je predvideval podporo za podjetja, ki proizvajajo vrhunske vrste jeklenih izdelkov (33). Osredotočen je tudi na doseganje kakovosti, vzdržljivosti in zanesljivosti izdelkov s podporo družbam, ki uporabljajo tehnologije, povezane s proizvodnjo čistega jekla, natančnim valjanjem in izboljšanjem kakovosti (34). V katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013) (35)(v nadaljnjem besedilu: katalog) je jeklarstvo navedeno kot spodbujana industrija.

(46)

Kot je razvidno iz zgornjih primerov v zvezi z jeklom, ki je pomembna surovina za proizvodnjo žic in pletenih žičnih vrvi PSC, kitajska vlada nadalje usmerja razvoj sektorja žic in pletenih žičnih vrvi PSC v skladu z raznovrstnimi orodji in smernicami politike ter praktično nadzira vse vidike razvoja in delovanja sektorja. Tako ima industrija žic in pletenih žičnih vrvi PSC koristi od vladnih smernic in poseganja v zvezi z glavno surovino za proizvodnjo žic in pletenih žičnih vrvi PSC, in sicer jeklom.

(47)

Kitajska vlada je skratka sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo jekla, železa in železovih zlitin kot glavnih surovin za proizvodnjo žic in pletenih žičnih vrvi PSC. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(48)

V tej preiskavi ni bilo razkritih nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali neustrezno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a)(b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju žic in pletenih žičnih vrvi PSC iz uvodne izjave 36 ne bi vplivalo na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje.

(49)

Na sektor žic in pletenih žičnih vrvi PSC vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a)(b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 36. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK) (36).

(50)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a)(b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor žic in pletenih žičnih vrvi PSC, kot je navedeno v uvodni izjavi 36. Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete.

(51)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo žic in pletenih žičnih vrvi PSC potrebni številni vložki. Ko proizvajalci žic in pletenih žičnih vrvi PSC kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim sistemskim izkrivljanjem, kot so navedena zgoraj. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Morda si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(52)

Posledica tega je, da domače prodajne cene žic in pletenih žičnih vrvi PSC niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, to pa vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem številnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(53)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(54)

Razpoložljivi dokazi so skratka pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je obravnavano v naslednjem oddelku.

(55)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(56)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 33 in 34, je Komisija 18. septembra in 21. decembra 2020 objavila dve obvestili za dokumentacijo o virih za določitev normalne vrednosti in proizvodnih dejavnikov (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo in drugo obvestilo). V drugem obvestilu je zainteresirane strani obvestila o svoji odločitvi, da je na tej stopnji preiskave kot reprezentativna država primerna Turčija.

(57)

V prvem obvestilu je Komisija za države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot LRK, opredelila Brazilijo, Malezijo in Turčijo, tj. Svetovna banka vse te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom.

(58)

Na to obvestilo v zvezi s stopnjo gospodarskega razvoja ni prejela nobenih pripomb.

(59)

Komisija je v prvem obvestilu navedla, da je bila proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, opredeljena v Braziliji, Maleziji in Turčiji. Vendar je bila Malezija izključena kot potencialna reprezentativna država, saj je bil opredeljen le en proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, zadnji razpoložljivi finančni podatki tega proizvajalca za leto 2018 pa so pokazali le minimalen dobiček blizu praga donosnosti.

(60)

Komisija je za države, opredeljene in omenjene zgoraj, dodatno preverila razpoložljivost javnih podatkov, zlasti javnih finančnih podatkov proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje.

(61)

Komisija je iskala proizvajalce žic in pletenih žičnih vrvi PSC z javno dostopnimi finančnimi podatki, ki bi se lahko uporabili za določitev neizkrivljenih in razumnih zneskov za PSA-stroške ter dobiček. Iskanje je omejila na družbe z javno dostopnimi izkazi poslovnega izida za OPP in dobičkonosne družbe v tem obdobju. Zato sta bili v drugo obvestilo vključeni samo ena družba v Braziliji in ena v Turčiji.

(62)

Na podlagi kakovosti in podrobnosti javno dostopnih finančnih podatkov v Braziliji in Turčiji ter ob upoštevanju razpoložljivosti referenčnih vrednosti za proizvodne dejavnike je Komisija menila, da je Turčija primerna reprezentativna država. Turška družba Celik Halat Vetel Sanayii AS je objavila revidirane računovodske izkaze, iz katerih so razvidni režijski stroški proizvodnje. Poleg tega je iz njih razvidno, da ima družba pomemben delež prihodka od prodaje izdelka, ki se pregleduje. Ta raven podrobnosti za brazilsko družbo ni na voljo.

(63)

Komisija je skrbno proučila vse ustrezne razpoložljive podatke v spisu, da bi določila proizvodne dejavnike v Turčiji, pri čemer je ugotovila naslednje:

(64)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe konstruirana normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za PSU-stroške in dobiček. Kot je navedeno v uvodni izjavi 34, je Komisija ugotovila, da je imela izbrana turška družba (Celik Halat Vetel Sanayii AS) javno razpoložljive računovodske izkaze, ki bi jih bilo mogoče uporabiti kot približek za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska za PSA-stroške in dobiček.

(65)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi teh elementov Turčija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe.

(66)

Glede na zgornjo analizo je Turčija izpolnila vsa merila iz člena 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe, da jo je mogoče šteti za primerno reprezentativno državo. Turčija je zlasti imela zadostno proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, in celovit nabor dostopnih podatkov za vse proizvodne dejavnike, PSA-stroške in dobiček.

(67)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške valjane žice v reprezentativni državi.

(68)

Komisija je nadalje navedla, da bodo statistični podatki MOD uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov dela v reprezentativni državi, medtem ko bodo nacionalni statistični podatki, kot so navedeni v uvodni izjavi 63, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov energije. Vendar je na koncu za svoj izračun uporabila nacionalne statistične podatke o stroških dela v Turčiji, saj so se izkazali za podrobnejše.

(69)

Komisija je v izračun vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je uporabila finančne podatke, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci Unije iz uvodne izjave 15. Metodologija je ustrezno pojasnjena v oddelku 3.2.2(e).

(70)

Kot je navedeno v drugem obvestilu, je Komisija za določitev PSA-stroškov in dobička uporabila finančne podatke izbrane turške družbe, navedene v uvodni izjavi 64.

(71)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov v postopku pregleda se je morala Komisija pri določitvi proizvodnih dejavnikov, ki se uporabljajo v proizvodnji žic in pletenih žičnih vrvi PSC, zanesti na industrijo Unije. Na podlagi podatkov, zbranih od kitajskih družb med prvotno preiskavo, in informacij, ki so na voljo na spletnih mestih kitajskih proizvajalcev žic in pletenih žičnih vrvi PSC, se zdi, da so njihovi proizvodni postopki in uporabljeni materiali podobni tistim, ki jih je navedla industrija Unije.

(72)

Zaradi nesodelovanja je referenčno merilo Komisije temeljilo na najpodrobnejših tarifnih oznakah za dejavnik pri proizvodnji valjane žice v turških tarifnih oznakah v skladu z GTA.

(73)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki jih je predložila industrija Unije, in zaradi neobstoja pripomb proizvajalcev izvoznikov na obvestili o virih za določitev normalne vrednosti v zvezi s proizvodnimi dejavniki so bili, kjer je primerno, opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in tarifne oznake:

Preglednica 1

Dejavniki pri proizvodnji žic in pletenih žičnih vrvi PSC

(74)

Da bi Komisija določila neizkrivljene cene materialov, kot so dostavljeni do vrat tovarne proizvajalca, kot je določeno v členu 2(6a)(a), prva alinea, in ob upoštevanju, da ni bilo sodelujočih proizvajalcev iz LRK, je uporabila uvozne cene posameznega materiala v reprezentativni državi, ki se uporablja za proizvodnjo žic in pletenih žičnih vrvi PSC.

(75)

Komisija je za vse surovine upoštevala uvozne cene v reprezentativni državi. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav, razen LRK, na enoto. Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 54 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene.

(76)

Izključen je bil tudi obseg uvoza v reprezentativno državo iz držav, ki niso članice STO in so naštete v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (41). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti. Ta izključitev ni imela znatnega vpliva, saj je preostali uvoz še vedno predstavljal več kot 95 % celotnega obsega uvoza v reprezentativno državo.

(77)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, dostavljenih do vrat tovarne proizvajalca izvoznika, kot je določeno v členu 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe, uporabila uvozno dajatev reprezentativne države na ustreznih ravneh, odvisno od države porekla uvoženih materialov.

(78)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za stroške dela uporabila javno dostopne turške nacionalne statistične podatke, ki vključujejo davke in dajatve delodajalca.

(79)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za električno energijo uporabila cene električne energije v industriji glede na skupino potrošnje, objavljene na spletnem mestu turškega nacionalnega statističnega urada.

(80)

Poleg proizvodnih dejavnikov, povzetih v uvodni izjavi 73, so bili izračunani režijski proizvodni stroški, tj. drugi neposredni proizvodni stroški in komunalne storitve, amortizacija in drugi režijski proizvodni stroški. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev je izračun teh režijskih stroškov proizvodnje temeljil na količniku režijskih stroškov proizvodnje, deljenih z neposrednimi stroški proizvodnje, ki jih je sporočila industrija Unije (7,87 %). Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(81)

Za PSA-stroške in dobiček je Komisija uporabila finančne podatke turškega proizvajalca Celik Halat Vetel Sanayii AS, kot so objavljeni v publikaciji Global Financials, ki jo objavlja družba Dun & Bradstreet. Javno dostopni revidirani računovodski izkazi te družbe so bili dani na voljo zainteresiranim stranem kot priloga k drugemu obvestilu.

(82)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala na podlagi franko tovarna.

(83)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je Komisija oprla na informacije, ki jih je industrija Unije predložila o potrošnji vsakega proizvodnega dejavnika (surovine, delo in energija) za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Ta obseg potrošnje je bil pomnožen z neizkrivljenimi stroški na enoto, določenimi v Turčiji, kot je opisano v oddelku (d).

(84)

Drugič, da bi Komisija dobila neizkrivljene stroške proizvodnje, je neizkrivljenim stroškom proizvodnje dodala delež režijskih stroškov proizvodnje, ki je bil določen, kot je opisano v uvodni izjavi 80.

(85)

Komisija je poleg proizvodnih stroškov, določenih, kot je opisano v uvodni izjavi 84, uporabila PSA-stroške in dobiček v reprezentativni državi, določene, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 81. PSA-stroški in dobiček, izraženi kot delež neposrednih stroškov in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 11,62 % oziroma 9,39 %.

(86)

Na tej podlagi je Komisija konstruirala normalno vrednost na podlagi franko tovarna v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe. Ker ni sodeloval nobeden od proizvajalcev izvoznikov, je bila normalna vrednost določena na ravni države.

(87)

Ker je bil obseg zadevnega uvoza zelo omejen, saj je v OPP znašal 86 ton ter je predstavljal samo 0,34 % celotnega uvoza Unije in 0,02 % deleža na trgu Unije, in ker proizvajalci izvozniki niso sodelovali, so se izvozne cene v Unijo štele za nereprezentativne. Zato Komisija ni mogla oblikovati smiselnega sklepa o tem, ali se je damping v OPP nadaljeval.

(88)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe nadalje proučila verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: razmerje med kitajskimi izvoznimi cenami v tretje države in konstruirano normalno vrednostjo za Kitajsko, proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v LRK, razpoložljivost drugih trgov in privlačnost trga Unije.

(89)

Komisija je na podlagi statističnih podatkov GTA o uvozu opredelila največja uvoznika žic in pletenih žičnih vrvi PSC iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. Filipine in Južno Korejo. Obseg izvoza na ta trga predstavlja 39 % potrošnje EU. Ker je Komisija sklenila, da za določitev normalne vrednosti v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov na Kitajskem, je bila konstruirana normalna vrednost za Kitajsko, kot je določena v oddelku 3.2.2, uporabljena kot približek za primerjavo s kitajskimi izvoznimi cenami žic in pletenih žičnih vrvi PSC na ta glavna trga. Ta primerjava je pokazala, da so se žice in pletene žične vrvi PSC izvažale v tretje države po cenah, ki so bile v povprečju 35 % nižje od normalne vrednosti, konstruirane za Kitajsko, ki je bila določena na 756 EUR/tono.

(90)

Glede na nesodelovanje kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev sta bili proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v LRK določeni na podlagi razpoložljivih dejstev in zlasti informacij, ki jih je predložil vložnik, v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(91)

Po navedbah vložnika proizvodna zmogljivost v LRK znatno presega sedanji obseg proizvodnje in domače povpraševanje na kitajskem trgu. Podatki iz uvodnih izjav 92 in 93 se nanašajo na celotno proizvodnjo žic in pletenih žičnih vrvi PSC.

(92)

Glede na podatke iz zahtevka je proizvodnja žic in pletenih žičnih vrvi PSC v LRK v OPP znašala 3,6 milijona ton. Rast kitajskega povpraševanja se je v zadnjih letih znatno upočasnila, pri čemer je v povprečju znašala približno 2 % ob velikih nihanjih, v letih 2015 in 2018 pa je bila negativna. Ta povprečna rast je nižja od rasti proizvodnje v istem obdobju. V OPP je kitajsko povpraševanje znašalo [3,3–3,4 milijona ton].

(93)

Po navedbah vložnika neizkoriščena proizvodna zmogljivost izdelka, ki se pregleduje, v LRK znaša približno 2 milijona ton. Vložnik je neizkoriščeno proizvodno zmogljivost izračunal na podlagi razvoja proizvodnje in zmogljivosti, izračunane na podlagi zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepov v istem postopku (42). Vložnik je nadalje pojasnil, da so glede na kitajski indeks proizvodnje, ki je bil predložen v zaupni študiji, kitajski proizvajalci žic in pletenih žičnih vrvi PSC v obravnavanem obdobju znatno razširili in še naprej širijo svojo proizvodno zmogljivost.

(94)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo žic in pletenih žičnih vrvi PSC za izvoz v Unijo.

(95)

Za izvoz žic in pletenih žičnih vrvi PSC s poreklom iz LRK veljajo številni ukrepi trgovinske zaščite in druge uvozne omejitve. Po podatkih fundacije Global Trade Alert se na primer protidampinški ukrepi uporabljajo v Braziliji, Kanadi, Kitajskem Tajpeju, Kolumbiji, Mehiki, Južni Afriki, Turčiji, Ukrajini, Združenem kraljestvu in ZDA, protisubvencijski ukrepi se uporabljajo v Kitajskem Tajpeju in ZDA, zaščitni ukrepi pa se uporabljajo v Čilu in Združenem kraljestvu. Ti ukrepi ne omejujejo le dostopa kitajskih proizvajalcev do navedenih trgov, temveč potrjujejo tudi nenehno nepošteno trgovinsko prakso kitajskih proizvajalcev žic in pletenih žičnih vrvi PSC.

(96)

Komisija je zato sklenila, da obstaja verjetnost, da bi kitajski proizvajalci izvozniki preusmerili izvoz v Unijo po dampinških cenah, če bi bili trenutni ukrepi razveljavljeni.

(97)

Po podatkih GTA so kitajski proizvajalci izvozniki izvažali na svoja glavna tretja trga, tj. Južno Korejo in Filipine, po cenah, ki so bile 20 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije (glej uvodno izjavo 116). Ob upoštevanju te razlike v ravneh cen iz uvodne izjave 158 in dejstva, da je dostop do različnih drugih trgov omejen z ukrepi trgovinske zaščite, kot je navedeno v uvodni izjavi 95, je izvoz v Unijo za kitajske izvoznike še vedno zelo privlačen.

(98)

Trg Unije je glede na svojo velikost privlačen tudi za kitajske proizvajalce, saj skupna potrošnja znaša 538 344 ton.

(99)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da bi se kitajski dampinški uvoz v Unijo ne glede na to, ali je damping obstajal v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v primeru izteka ukrepov verjetno ponovil.

(100)

Čeprav v preiskavi ni bilo ugotovljeno, ali je kitajski uvoz v OPP še naprej vstopal na trg Unije po dampinških cenah, to ne omogoča sklepa, da se nepoštene prakse oblikovanja cen kitajskih proizvajalcev žic in pletenih žičnih vrvi PSC v primeru izteka ukrepov ne bi ponovile.

(101)

Ob upoštevanju znatnega obsega izvoza v Južno Korejo in Filipine (211 000 ton v primerjavi s samo 86 tonami, izvoženimi v Unijo) se cene navedenega izvoza v tretje države štejejo za reprezentativne za določitev morebitnih dampinških praks. Nenehne nepoštene prakse oblikovanja cen potrjujejo tudi številni ukrepi trgovinske zaščite, ki veljajo za kitajski izvoz žic in pletenih žičnih vrvi PSC v druge države.

(102)

Poleg tega je Komisija našla druge kazalnike, da se bo damping v primeru izteka ukrepov verjetno ponovil.

(103)

Neizkoriščena zmogljivost v LRK je zelo velika in je v obdobju preiskave z zvezi s pregledom presegala več kot trikratnik celotne potrošnje Unije.

(104)

Privlačnost trga Unije zaradi velikosti in cen ter dejstvo, da drugi trgi ostajajo zaprti zaradi ukrepov trgovinske zaščite, kažeta, da bi se kitajski izvoz v primeru izteka ukrepov verjetno (pre)usmeril v Unijo.

(105)

Zato je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga, če se ukrepi ne bi podaljšali.

(106)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je podoben izdelek v Uniji proizvajalo 18 proizvajalcev. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(107)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je uvozu s Kitajske in iz drugih tretjih držav dodala prodajo industrije Unije na trgu Unije, pri čemer je uporabila podatke Eurostata o oznakah TARIC (integrirane tarife Evropske unije).

(108)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

(109)

Povpraševanje po žicah in pletenih žičnih vrveh PSC je predvsem posledica dejavnosti v gradbenem sektorju (glavna uporaba izdelka, ki se pregleduje). Zato razvoj povpraševanja po izdelku, ki se pregleduje, odraža splošni trend v gradbenem sektorju.

(110)

Po določenem okrevanju v gradbenem sektorju v Evropi se je potrošnja Unije v letu 2018 v primerjavi z letom 2016 povečala za približno 7 % (43). Temu povečanju potrošnje je v OPP sledil upad za 6 odstotnih točk (44) (med drugim tudi zaradi zmanjšanja povpraševanja, povezanega z gradnjo vetrnih stolpov v Nemčiji (45), ki predstavlja velik delež potrošnje žic in pletenih žičnih vrvi PSC v Uniji), zaradi česar se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju le nekoliko povečala, in sicer za 1 %.

(111)

Opozoriti je treba, da se je gradbena dejavnost v Uniji v letu 2020 v primerjavi z OPP dodatno zmanjšala za 7,8 %, okrevanje sektorja na ravni iz OPP pa je predvideno šele za leto 2022 (predvideno povečanje za 4,1 % v letu 2021 in 3,4 % v letu 2022) (46).

(112)

Z uvedbo ukrepov in njihovo poznejšo obnovitvijo se je v bistvu ustavil tok kitajskega uvoza žic in pletenih žičnih vrvi PSC. V obravnavanem obdobju je bil obseg uvoza iz Kitajske majhen, pri čemer je nihal med 78 in 111 tonami, kar predstavlja 0,01–0,02-odstotni tržni delež v Uniji. V primerjavi s tem je kitajski uvoz v obdobju prvotne preiskave (2007) dosegel 86 918 ton (8 % trga Unije), leta 2010 pa se je že zmanjšal na 1 % trga Unije.

(113)

Zaradi majhne prodaje izdelka, ki se pregleduje, iz Kitajske v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo mogoče oblikovati smiselnega sklepa.

(114)

Verjetna izvozna cena je bila zato določena na podlagi izvoza žic in pletenih žičnih vrvi PSC iz Kitajske v nekatere tretje države (glej uvodno izjavo 97).

(115)

Natančneje, primerjale so se cene podobnega izdelka, ki ga proizvaja in prodaja industrija Unije, ter cene žic in pletenih žičnih vrvi PSC, proizvedenih na Kitajskem in prodanih nekaterim tretjim državam (Južni Koreji in Filipinom), ki so bile prilagojene ceni CIF meja Unije.

(116)

Primerjava cen je pokazala zelo verjetno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je znašala 20,3 %.

(117)

Obseg, tržni delež in cene uvoza iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 4

Obseg in tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav

(118)

Na podlagi sporočenih podatkov Eurostata na ravni TARIC je uvoz iz drugih tretjih držav v OPP znašal 25 500 ton. V obravnavanem obdobju je imel uvoz iz tretjih držav (razen LRK) razmeroma stabilen tržni delež v višini 4,6–5,7 %. V celotnem obravnavanem obdobju je uvoz iz Tajske in Rusije predstavljal več kot 50 % celotnega uvoza. Druge države izvoznice z nezanemarljivimi količinami uvoza v Unijo so vključevale Ukrajino, Turčijo in Južno Korejo.

(119)

V obravnavanem obdobju je bila tehtana povprečna cena uvoza iz tretjih držav v povprečju 5,2 % višja od povprečne cene vzorčenih proizvajalcev Unije (glej preglednico 8), kar verjetno pojasnjuje stabilnost tržnega deleža uvoza.

(120)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(121)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov, ki jih je predložilo združenje industrije Unije (ESIS), in preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je ugotovila, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(122)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(123)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(124)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti proizvajalcev Unije

(125)

Proizvodnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 3 % in je večinoma sledila razvoju potrošnje (tj. 5–7-odstotno povečanje v obdobju 2017–2018, ki mu je sledil upad v OPP) izdelka, ki se pregleduje, na trgu Unije.

(126)

Proizvodna zmogljivost se je v OPP povečala za 10 % v primerjavi z letom 2018 (skupno za 13 % v obravnavanem obdobju), in sicer zaradi naložb več proizvajalcev Unije (vključno z naložbami v nove proizvodne linije) in trendov povpraševanja v obdobju 2017–2018, ko je gradbeni sektor naraščal.

(127)

Spremembe zgornjih kazalnikov (tj. da je povečanje proizvodne zmogljivosti presegalo dejansko proizvodnjo) so povzročile padec ravni izkoriščenosti zmogljivosti. Čeprav so slednje ostale zanesljive, so se v obravnavanem obdobju znižale s 76 % na 70 %.

(128)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež proizvajalcev Unije

(129)

Obseg prodaje podobnega izdelka s strani industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 2 % v skladu z gibanjem potrošnje v Uniji.

(130)

Tržni delež industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostal stabilen.

(131)

Potrošnja Unije se je med letom 2016 in OPP povečala za 1 %. Obseg prodaje industrije Unije se je povečal za 2 %, kar je pomenilo rahlo povečanje tržnega deleža (95 %) v OPP, in sicer za 1 % v primerjavi z letom 2016.

(132)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost proizvajalcev Unije

(133)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 10 %. Zaradi počasnejšega povečanja proizvodnje v tem obdobju se je produktivnost v istem obdobju zmanjšala za 6 %.

(134)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 87, se kitajski izvoz v Unijo ni štel za reprezentativnega glede cene in količin, zato za to obdobje ni bilo mogoče ugotoviti dampinga na trgu Unije.

(135)

Industriji Unije, ki se je razbremenila pritiska dampinškega uvoza iz Kitajske, je uspelo premagati izzive, ki jih predstavljajo nihanja povpraševanja in naraščajoče cene valjane žice, ki je glavna surovina za žice in pletene žične vrvi PSC. Vendar je industrija še vedno ranljiva, kar dokazujejo ravni dobička, ki so blizu praga donosnosti, in velika nestanovitnost povpraševanja.

(136)

Povprečna prodajna cena industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji in stroški na enoto so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečne prodajne cene v Uniji in stroški na enoto

(137)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju zvišala za 18 %, leta 2018 pa se je začasno zvišala za 36 % v primerjavi z letom 2016.

(138)

Gibanje prodajnih cen je v glavnem odražalo zvišanje proizvodnih stroškov, predvsem stroškov valjane žice, tj. glavne surovine, ki se uporablja pri proizvodnji žic in pletenih žičnih vrvi PSC. Rahel obrat tega trenda v letu 2019 odraža pritisk na cene, ki je posledica skupnega učinka zmanjšanja potrošnje Unije.

(139)

Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(140)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 7 %.

(141)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 10

Zaloge

(142)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev Unije je v obravnavanem obdobju ostala stabilna, pri čemer se je povečala le za 3 %. Raven zalog je v OPP obsegala približno 3 % njihove proizvodnje. Navedeno kaže na zelo uravnoteženo razmerje med prodajo in proizvodnjo vzorčenih proizvajalcev Unije.

(143)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(144)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Na splošno je bila dobičkonosnost nizka in je z izjemo leta 2018 v obravnavanem obdobju nihala okrog praga donosnosti. Natančneje, dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju do leta 2018 izboljšala z 2 % na 6 %, pri čemer je bilo veliko povpraševanje zaradi rasti trga v gradbenem sektorju Unije povezano z zmožnostjo proizvajalcev žic in pletenih žičnih vrvi PSC v Uniji, da prenesejo zvišanje stroškov valjane žice. Dobičkonosnost je nato v OPP padla nekoliko pod prag donosnosti. Negativna dobičkonosnost in padec prodajnih cen v letu 2019 sta bila posledica povpraševanja, ki je bilo manjše od pričakovanega, in visokih cen valjane žice v navedenem letu.

(145)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Neto denarni tok je v celotnem obravnavanem obdobju ostal pozitiven in se je v drugi polovici obdobja gibal enako kot dobičkonosnost, tj. izrazito izboljšanje v letu 2018, ki mu je sledil 16-odstotni upad v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja.

(146)

Štirikratno povečanje naložb v obravnavanem obdobju kaže na stalna prizadevanja industrije Unije za povečanje učinkovitosti, prodor na nove trge ter ohranitev konkurenčnosti na trgu Unije in na svetovni ravni. Naložbe so se večinoma nanašale na nadgradnjo in zamenjavo proizvodnih zmogljivosti in opreme.

(147)

Donosnost naložb iz proizvodnje in prodaje podobnega izdelka se je gibala enako kot dobičkonosnost, pri čemer je bila v prvih treh letih obravnavanega obdobja pozitivna in se je v letu 2018 močno povečala, nato pa je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom postala negativna (–9 %).

(148)

Preiskava je pokazala, da je bil položaj industrije na makroravni stabilen v skladu s splošnim trendom rahlega povečevanja potrošnje (+1 % v obravnavanem obdobju), kar je vplivalo na rahlo povečanje proizvodnje in obsega prodaje industrije Unije.

(149)

Preiskava je pokazala tudi, da je bil položaj industrije na mikroravni razmeroma pozitiven, čeprav še vedno ranljiv. Dobičkonosnost in denarni tok sta bila v obravnavanem obdobju pozitivna, pri čemer je dobičkonosnost postala negativna (čeprav še vedno zelo blizu pragu donosnosti) le v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in sicer zaradi povpraševanja v gradbenem sektorju, ki je bilo manjše od predvidenega. Vendar se pričakuje, da se bo z okrevanjem na gradbenem trgu Unije položaj industrije Unije izboljšal.

(150)

Gospodarski položaj industrije Unije torej ni povzročal škode, glavni razlog za razmeroma pozitivno stanje pa je bil obstoj protidampinških ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Kitajske.

(151)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(152)

Komisija je v uvodni izjavi 151 sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je nadalje proučila verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Kitajske, v primeru izteka ukrepov.

(153)

Za ugotovitev verjetnosti ponovitve škode v primeru izteka ukrepov so bili analizirani naslednji elementi: (a) proizvodna in neizkoriščena zmogljivost na Kitajskem, (b) verjetne ravni cen uvoza iz Kitajske, če ne bi bilo protidampinških ukrepov, in (c) privlačnost trga Unije.

(154)

Kljub veliki kitajski potrošnji je hitrost proizvodnje (več kot 233 000 ton) presegla domačo potrošnjo, zaradi česar se je povečal pritisk na izvoz v tretje države.

(155)

Poleg tega je očitna tudi kitajska presežna zmogljivost, saj je leta 2019 glede na informacije, ki jih je predložil vložnik, letna proizvodnja žic in pletenih žičnih vrvi PSC na Kitajskem znašala približno 3,6 milijona ton, ocenjena zmogljivost pa med 4,5 in 5,6 milijona ton (47). Neizkoriščena proizvodna zmogljivost na Kitajskem (približno 2 milijona ton) je vsaj trikrat večja od trga Unije.

(156)

V uvodni izjavi 96 je bilo ugotovljeno, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov verjetno v Unijo izvažali velike količine žic in pletenih žičnih vrvi PSC in da bi se ta izvoz verjetno izvajal po dampinških cenah.

(157)

Zdi se, da je uvedba ukrepov leta 2009 kitajske izvoznike odvrnila od nadaljnjega dampinga njihovega izdelka na trgu Unije v velikem obsegu in po nizkih cenah. Zato je obseg uvoza iz Kitajske v Unijo zanemarljiv.

(158)

Kitajske izvozne cene za glavni namembni državi izvoza (Južno Korejo in Filipine, ki predstavljajo približno 40 % potrošnje Unije) so nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za 20,3 %. To kaže, da so kitajski izvozniki večino svojega izvoza preusmerili na druge trge po cenah, ki so veliko nižje od prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije.

(159)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 97 in 98, je trg Unije privlačen zaradi velikosti in ravni cen.

(160)

Zaradi velikega obsega trga Unije, trenutne relativne moči njegove valute in višjih cen Unije v primerjavi z drugimi večjimi trgi tretjih držav za kitajske proizvajalce je Unija zelo privlačen trg. Trg Unije je zaradi visoke verjetne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki temelji na primerjavi kitajskih izvoznih cen za tretje države in cen industrije Unije, za kitajske proizvajalce dejansko privlačnejši od drugih večjih izvoznih trgov. V primeru izteka ukrepov bi kitajski proizvajalci izvozniki lahko izvažali v Unijo po višjih cenah kot v tretje države, pri čemer bi še vedno nelojalno nižali prodajne cene industrije Unije.

(161)

Poleg tega ukrepi proti uvozu žic in pletenih žičnih vrvi PSC iz Kitajske veljajo tudi na drugih velikih trgih, kot so ZDA, Brazilija, Kanada in Turčija, kot je navedeno v uvodni izjavi 95. Tako bi bila Unija v primeru izteka ukrepov Unije seveda zelo privlačen trg za kitajski izvoz.

(162)

Glede na ugotovitve iz preiskave, in sicer v zvezi z ocenjeno kitajsko neizkoriščeno zmogljivostjo in pričakovanimi ravnmi cen kitajskega izvoza v EU, se šteje, da bi se v primeru, da se ukrepi ne podaljšajo, zaradi verjetnega povečanja kitajskega uvoza po dampinških cenah, ki nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije, škoda po vsej verjetnosti ponovila, še vedno ranljiv položaj industrije Unije pa bi se poslabšal.

(163)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov zoper Kitajsko v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(164)

Vse zainteresirane strani so imele v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe možnost, da izrazijo svoja stališča.

(165)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škode obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da ohranitev obstoječih ukrepov ni v interesu Unije. Opozoriti je treba, da se v prvotnih preiskavah za sprejetje ukrepov ni štelo, da je v nasprotju z interesi Unije.

(166)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 150, so ukrepi industriji Unije omogočili, da je ustvarila in ohranila svoj razmeroma pozitiven mikroekonomski položaj. Industrija Unije okreva, pri čemer je sprejela ukrepe za izboljšanje učinkovitosti in vlagala v ohranjanje konkurenčnosti. Vendar je še vedno ranljiva, kar je razvidno iz ravni dobička okrog praga donosnosti, ki je posledica omejene zmožnosti prenosa zvišanja cen surovin in zmanjšanja dejavnosti v gradbenem sektorju (za katerega je značilna velika nestanovitnost povpraševanja). Ukinitev ukrepov bi zato verjetno povzročila ponovitev znatne škode zaradi nizkocenovnega dampinškega uvoza, ki bi vstopil na trg Unije, kar bi dodatno poslabšalo ranljivi položaj industrije Unije.

(167)

Če bi se ukrepi ohranili, se pričakuje, da bo industrija Unije lahko izvedla svoje operativne naložbe, sčasoma izboljšala svojo dobičkonosnost in ohranila znatno delovno silo.

(168)

Nadaljevanje ukrepov proti Kitajski bi zato koristilo industriji Unije.

(169)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, se po objavi obvestila o začetku in med preiskavo ni javil noben uvoznik (podobno kot v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa). Čeprav ni mogoče izključiti, da je uvedba ukrepov negativno vplivala na dejavnost uvoznikov, slednji niso odvisni od Kitajske ter lahko izdelek, ki se pregleduje, nabavljajo pri drugih državah dobaviteljicah, kot sta Tajska in Rusija. Zato se sklene (podobno kot v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa), da z vidika uvoznikov ni utemeljenih razlogov, da se obstoječi ukrepi ne bi podaljšali.

(170)

Po objavi obvestila o začetku in med preiskavo se ni javil noben uporabnik. Zato ni bilo znakov, da ugotovitve iz zadnje preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa (48) niso več veljavne in da bi ohranitev ukrepov negativno vplivala na uporabnike, pri čemer bi negativni učinki prevladali nad pozitivnim učinkom ukrepov.

(171)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali podaljšanju sedanjih protidampinških ukrepov za uvoz iz Kitajske.

(172)

Iz navedenih premislekov sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se v skladu z Uredbo (EU) 2015/865, kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1382, uporabljajo za uvoz nekaterih vrst žic in pletenih žičnih vrvi iz nelegiranega jekla za pred- in ponapenjanje (žice in pletene žične vrvi PSC) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(173)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ga je proizvedla katera koli druga družba, ki ni izrecno omenjena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi, se ne morejo uporabljati te stopnje dajatve in zanj velja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(174)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (49). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(175)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev veljavnosti obstoječih ukrepov. Po tem razkritju jim je bil določen tudi rok za predložitev stališč. Vložnik je predložil pripombe glede obsega zaščitnih ukrepov, opisanih v uvodnih izjavah 177 in 178.

(176)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (50) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(177)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159 (51) uvedla zaščitni ukrep v zvezi z nekaterimi izdelki iz jekla za obdobje treh let. Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1029 (52) je bil zaščitni ukrep podaljšan do 30. junija 2024. Izdelek, ki se pregleduje (natančneje izdelek, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 7217 10 90 in ex 7217 20 90), je ena od kategorij izdelkov, ki jih zajema zaščitni ukrep. Posledično bi bilo treba, ko bodo tarifne kvote, določene v okviru zaščitnega ukrepa, presežene, za isti uvoz plačati tako tarifno dajatev nad kvoto kot tudi protidampinško dajatev. Ker lahko taka kumulacija protidampinških ukrepov z zaščitnimi ukrepi povzroči večji učinek na trgovino, kot je zaželeno, je Komisija sklenila, da v času trajanja uvedbe zaščitne dajatve prepreči sočasno uporabo protidampinške dajatve in tarifne dajatve nad kvoto za izdelek, ki se pregleduje.

(178)

To pomeni, da kadar se za izdelek, ki se pregleduje, začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 in preseže stopnjo protidampinških dajatev v skladu s to uredbo, se pobira samo tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159. V obdobju sočasne uporabe zaščitnih in protidampinških dajatev se pobiranje dajatev, uvedenih v skladu s to uredbo, opusti. Kadar se za izdelek, ki se pregleduje, začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 in je ta določena na ravni, ki je nižja od stopnje protidampinških dajatev iz te uredbe, se tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 pobere poleg razlike med navedeno dajatvijo in stopnjo protidampinških dajatev, uvedenih v skladu s to uredbo. Del zneska nepobranih protidampinških dajatev se opusti.

(179)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –