EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32021R0821

Uredba (EU) 2021/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (prenovitev)

PE/54/2020/REV/2

OJ L 206, 11.6.2021, p. 1–461 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/821/oj

11.6.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 206/1


UREDBA (EU) 2021/821 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. maja 2021

o vzpostavitvi režima Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo (prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN EVROPSKI SVET STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 (2) je bila večkrat bistveno spremenjena. Predvidene so dodatne spremembe navedene uredbe, zato bi jo bilo treba zaradi jasnosti, učinkovitosti in uspešnosti prenoviti.

(2)

Namen te uredbe je zagotoviti, da Unija in njene države članice na področju blaga z dvojno rabo v celoti upoštevajo vse ustrezne razmisleke. Ustrezni razmisleki vključujejo mednarodne obveznosti in zaveze, obveznosti v zvezi z ustreznimi sankcijami, razmisleke o nacionalni zunanji in varnostni politiki, vključno s tistimi iz Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP (3), med drugim o človekovih pravicah, ter razmisleke o predvideni končni uporabi in nevarnosti preusmeritve. S to uredbo Unija izkazuje, da je zavezana ohranjanju strogih pravnih zahtev v zvezi z blagom z dvojno rabo ter krepitvi izmenjave ustreznih informacij in večji preglednosti. Kar zadeva blago za kibernetski nadzor, bi morali pristojni organi držav članic razmisliti zlasti o tveganju, da se uporabi v povezavi z notranjo represijo ali hudimi kršitvami človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.

(3)

Namen te uredbe je tudi okrepiti smernice za izvoznike v zvezi z odgovornimi praksami, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP), vendar tako, da ne bodo vplivale na svetovno konkurenčnost izvoznikov blaga z dvojno rabo oziroma drugih s tem povezanih industrij ali akademskih krogov, ki imajo prebivališče ali sedež v državi članici.

(4)

Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1540 (2004), ki je bila sprejeta 28. aprila 2004, določa, da vse države sprejmejo in uveljavijo učinkovite ukrepe za vzpostavitev notranjega nadzora za preprečevanje širjenja jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in njegovih nosilcev, vključno z uvedbo ustreznega nadzora nad s tem povezanimi materiali, opremo in tehnologijo. Nadzor se zahteva tudi na podlagi ustreznih mednarodnih sporazumov, na primer Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o kemičnem orožju) in Konvencije o prepovedi izpopolnjevanja, proizvajanja in ustvarjanja zalog bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja ter o njegovem uničenju (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o biološkem orožju) ter v skladu z zavezami, ki so bile sprejete v okviru večstranskih režimov za nadzor izvoza.

(5)

Zato je potreben učinkovit skupni sistem nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti in odgovornosti držav članic in Unije, predvsem glede neširjenja orožja, miru, varnosti in stabilnosti v regiji ter spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.

(6)

Strategija EU proti širjenju orožja za množično uničevanje z dne 12. decembra 2003 poudarja zavezanost Unije močnemu nacionalnemu in mednarodno usklajenemu nadzoru izvoza.

(7)

Prispevek izvoznikov, posrednikov, oseb, ki zagotavljajo tehnično pomoč, ali drugih ustreznih deležnikov k splošnemu cilju nadzora trgovine je ključnega pomena. Da bi lahko delovali v skladu s to uredbo, je treba v okviru programov notranje skladnosti oceniti tveganja, povezana s transakcijami, na katere se nanaša ta uredba, na podlagi ukrepov pregleda transakcij, znanimi tudi kot načelo ravnanja s primerno skrbnostjo. V zvezi s tem je treba pri razvoju in izvajanju programov notranje skladnosti upoštevati zlasti velikost in organizacijsko strukturo izvoznikov.

(8)

Da bi obravnavali tveganje, da bi blago za kibernetski nadzor, ki ni navedeno na seznamu in bi se izvozilo s carinskega območja Unije lahko zlorabile osebe, ki so vpletene v ali odgovorne za vodenje ali izvajanje hudih kršitev človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava, je treba nadzorovati izvoz tega blaga. S tem povezana tveganja zadevajo zlasti primere, ko je blago za kibernetski nadzor posebej zasnovano tako, da omogoča vdiranje v informacijske in telekomunikacijske sisteme ali temeljit pregled paketov v njih za tajni nadzor fizičnih oseb s spremljanjem, pridobivanjem, zbiranjem ali analizo podatkov, vključno z biometričnimi podatki, iz teh sistemov. Za blago, ki se uporablja izključno za komercialne uporabe, na primer za obračunavanje, trženje, zagotavljanje kakovosti storitev, zadovoljstvo uporabnikov ali varnost omrežja, se na splošno šteje, da ne predstavlja takih tveganj.

(9)

Za okrepitev učinkovitega nadzora nad izvozom blaga za kibernetski nadzor, ki ni navedeno na seznamu, je bistveno, da se na tem področju dodatno uskladi uporaba vsezajemajočega nadzora. V ta namen so se države članice zavezale, da bodo ta nadzor podprle z izmenjavo informacij med seboj in s Komisijo, zlasti o tehnološkem razvoju blaga za kibernetski nadzor, in s posvečanjem pozornosti temu, da pri izvajanju vsezajemajočega nadzora spodbujajo izmenjavo na ravni Unije.

(10)

Da bi se Unija lahko hitro odzvala na resno zlorabo obstoječih tehnologij ali na nova tveganja, povezana z nastajajočimi tehnologijami, bi bilo treba uvesti mehanizem, ki bi državam članicam omogočal usklajevanje odzivov ob odkritju novega tveganja. Temu usklajevanju bi morale slediti pobude za uvedbo enakovrednega nadzora na večstranski ravni, da bi se razširil odziv na ugotovljeno tveganje.

(11)

Prenos programske opreme in tehnologije z dvojno rabo prek elektronskih medijev, telefaksa ali telefona na območja izven carinskega območja Unije bi prav tako moral biti nadzorovan. Vendar bi bilo treba za omejitev upravnega bremena za izvoznike in pristojne organe držav članic zagotoviti splošna ali globalna dovoljenja ali usklajene razlage določb za nekatere prenose, kot so na primer prenosi v oblak.

(12)

Glede na pomembno vlogo carinskih organov pri izvrševanju nadzora izvoza bi morali biti izrazi, uporabljeni v tej uredbi, čim bolj skladni z opredelitvijo pojmov iz Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik Unije).

(13)

V izvoz blaga z dvojno rabo so lahko vključene različne vrste oseb, vključno s fizičnimi osebami, na primer ponudniki storitev, raziskovalci, svetovalci in osebe, ki elektronsko posredujejo blago z dvojno rabo. Bistveno je, da se vse te osebe zavedajo tveganj, povezanih z izvozom in zagotavljanjem tehnične pomoči v zvezi z občutljivim blagom. Zlasti akademske in raziskovalne ustanove se soočajo s posebnimi izzivi pri nadzoru izvoza, med drugim zaradi splošne zavezanosti svobodni izmenjavi idej, zaradi dejstva, da njihovo raziskovalno delo pogosto vključuje najsodobnejše tehnologije, zaradi organizacijske strukture in mednarodnega značaja njihovih znanstvenih izmenjav. Države članice in Komisija bi morale po potrebi ozaveščati akademsko in raziskovalno skupnost ter jim zagotoviti prilagojene smernice za obravnavanje teh posebnih izzivov. Skladno z večstranskimi režimi za nadzor izvoza bi bilo treba pri izvajanju nadzora v največji možni meri zagotoviti skupen pristop v zvezi z nekaterimi določbami, zlasti v zvezi z opombama, povezanima z akademskim svetom, o opustitvi nadzora za „temeljne znanstvene raziskave“ in informacije „v javni domeni“.

(14)

Opredelitev pojma posrednika bi bilo treba dopolniti, da bi vključevala pravne osebe in mešane družbe, ki nimajo prebivališča ali sedeža v državi članici in ki opravljajo posredniške storitve s carinskega območja Unije.

(15)

Lizbonska pogodba pojasnjuje, da je zagotavljanje tehnične pomoči, ki vključuje prehajanje državne meje, v pristojnosti Unije. Zato je primerno uvesti opredelitev tehnične pomoči in določiti nadzor, ki se uporablja pri njenem zagotavljanju. Poleg tega bi bilo treba zaradi učinkovitosti in doslednosti uskladiti nadzor nad zagotavljanjem tehnične pomoči.

(16)

Kot v Uredbi (ES) št. 428/2009 bi moralo biti omogočeno, da organi držav članic pod določenimi pogoji prepovejo tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, kadar tem organom obveščevalne službe ali drugi viri podajo utemeljene razloge za sum, da je ali je lahko blago kot celota ali po delih namenjeno za končno vojaško uporabo v državi, za katero velja embargo na orožje, ali za širjenje orožja za množično uničevanje ali njegovih nosilcev.

(17)

Pogoje in zahteve za izdajo dovoljenj bi bilo treba uskladiti, kadar je to primerno, da se prepreči izkrivljanje konkurence ter zagotovi dosledna in učinkovita uporaba nadzora na celotnem carinskem območju Unije. V tem smislu je tudi treba za vse primere nadzora jasno opredeliti pristojne organe držav članic. Za odločanje o individualnih, globalnih ali nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenjih, dovoljenjih za izvajanje posredniških storitev in zagotavljanje tehnične pomoči, tranzitu neunijskega blaga z dvojno rabo in dovoljenjih za prenos blaga z dvojno rabo iz Priloge IV znotraj carinskega območja Unije so odgovorni državni organi.

(18)

Uvesti bi bilo treba smernice za programe notranje skladnosti za prispevanje k izenačevanju pogojev za izvoznike in spodbujanje učinkovitega izvajanja nadzora. Te smernice bi morale upoštevati razlike v velikosti, virih, področjih dejavnosti ter drugih značilnostih in pogojih izvoznikov in njihovih hčerinskih družb, kot so strukture in standardi skladnosti znotraj skupine, s čimer bi se izognili pristopu „enoten model za vse“ in vsakemu izvozniku pomagali pri iskanju lastnih rešitev za skladnost in konkurenčnost. Izvozniki, ki uporabljajo globalna izvozna dovoljenja, bi morali izvajati program notranje skladnosti, razen če pristojni organ meni, da to ni potrebno zaradi drugih okoliščin, ki jih je upošteval pri obravnavi zahtevka za globalno izvozno dovoljenje, ki ga je predložil izvoznik.

(19)

Uvesti bi bilo treba dodatna splošna izvozna dovoljenja Unije za zmanjšanje upravnega bremena za družbe, zlasti za MSP, in organe ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni nadzora nekaterega blaga in nekaterih namembnih držav. Po potrebi lahko države članice izvoznikom zagotovijo smernice v zvezi z uporabo splošnih dovoljenj. Države članice lahko uvedejo tudi nacionalna splošna izvozna dovoljenja za izvoze z nizkim tveganjem, kadar menijo, da je to potrebno. Uvesti bi bilo treba tudi dovoljenje za velike projekte, da se pogoji za izdajo dovoljenj prilagodijo posebnim potrebam industrije.

(20)

Komisija bi morala v tesnem posvetovanju z državami članicami in deležniki razviti smernice in/ali priporočila za najboljše prakse, ki bodo podpirale praktično uporabo nadzora. Komisija bi morala pri pripravi smernic in/ali priporočil ustrezno upoštevati potrebe MSP po informacijah.

(21)

Skupni seznami blaga z dvojno rabo, namembne države in smernice so bistveni elementi učinkovitega režima za nadzor izvoza.

(22)

Države članice, ki oblikujejo nacionalne sezname za nadzor na podlagi te uredbe, bi morale Komisijo in druge države članice obvestiti o teh seznamih. Države članice bi morale Komisijo in druge države članice obvestiti tudi o vseh odločitvah, da zavrnejo dovoljenje za izvoz, za katerega je potrebno dovoljenje na podlagi nacionalnega seznama za nadzor.

(23)

Da se omogoči hiter odgovor Unije na spreminjajoče se razmere glede na ocenjevanje občutljivosti izvoza na podlagi splošnih izvoznih dovoljenj Unije ter tehnološki in trgovinski razvoj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi s spremembo prilog I, II in IV k tej uredbi. Odločitve o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katerega velja nadzor izvoza v Prilogi I bi morale biti skladne z obveznostmi in zavezami, ki so jih sprejele države članice ali Unija s pristopom k ustreznim mednarodnim sporazumom o neširjenju orožja in večstranskimi režimi o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb. Kadar se sprememba Priloge I nanaša na blago z dvojno rabo, ki je navedeno tudi v Prilogi II ali IV, bi bilo treba navedeni prilogi ustrezno spremeniti. Pri odločitvah o posodobitvi skupnih seznamov blaga in namembnih držav iz oddelkov A do H Priloge II bi bilo treba upoštevati merila za ocenjevanje iz te uredbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(24)

Komisija bi morala posodobitve Priloge I z delegiranimi akti objaviti v vseh uradnih jezikih Unije.

(25)

Komisija bi morala objaviti in posodabljati zbirko nacionalnih seznamov za nadzor, ki veljajo v državah članicah, v vseh uradnih jezikih Unije.

(26)

Nacionalne določbe in odločitve v zvezi z izvozom blaga z dvojno rabo bi morale biti sprejete v okviru skupne trgovinske politike in zlasti Uredbe (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Z ustrezno izmenjavo informacij in posvetovanji o nacionalnih določbah in odločitvah bi se zagotovila učinkovita in dosledna uporaba nadzora na carinskem območju Unije.

(27)

Skupni sistem nadzora je osnovni pogoj za prosti pretok blaga z dvojno rabo znotraj carinskega območja Unije.

(28)

Države članice na podlagi in v okviru člena 36 PDEU ter v skladu z mednarodnimi obveznostmi obdržijo pravico do izvajanja nadzora nad prenosom nekaterega blaga z dvojno rabo znotraj carinskega območja Unije, da zavarujejo javni red ali javno varnost. Seznam blaga iz Priloge IV, katerega prenos se nadzoruje znotraj Unije, bi bilo treba redno preverjati ob upoštevanju nadaljnjega razvoja temeljnih mednarodnih obveznosti ter tehnološkega in trgovinskega razvoja, kar zadeva oceno občutljivosti prenosa. Pri odločitvah o posodobitvi skupnega seznama blaga z dvojno rabo, za katerega velja nadzor izvoza, iz Priloge IV bi bilo treba upoštevati člen 36 PDEU, to je interese držav članic na področju javnega reda in javne varnosti.

(29)

22. septembra 1998 so države članice in Komisija podpisale dodatne protokole k posameznim sporazumom o zaščitnih ukrepih, sklenjenih med državami članicami, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo, ki poleg drugih ukrepov zavezujejo države članice, da dajo informacije o navedeni opremi in nejedrskem materialu. Z nadzorom prenosa znotraj Unije bi se moralo Uniji in državam članicam omogočiti, da izpolnijo svoje obveznosti v skladu s temi sporazumi.

(30)

Da se doseže enotni in dosledni nadzor po vsej Uniji, je ustrezno razširiti obseg posvetovanj in izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo ter uvesti orodja za podporo razvoju skupne mreže za nadzor izvoza v vsej Uniji, na primer elektronske postopke za izdajo dovoljenj, skupine tehničnih strokovnjakov in vzpostavitev mehanizma za usklajevanje izvrševanja. Zlasti je pomembno zagotoviti, da se usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo in skupine tehničnih strokovnjakov po potrebi posvetujejo z izvozniki, posredniki, osebami, ki zagotavljajo tehnično pomoč, in drugimi ustreznimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba, vključno z industrijo in organizacijami civilne družbe.

(31)

Čeprav si carinski organi izmenjujejo nekatere informacije z drugimi carinskimi organi prek sistema za obvladovanje tveganja v skladu s carinskimi pravili Unije, je primerno zagotoviti tudi tesno sodelovanje med organi, ki izdajajo dovoljenja, in carinskimi organi.

(32)

Primerno je pojasniti, da bi morali obdelava in izmenjava osebnih podatkov izpolnjevati veljavna pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in njihovem prostem pretoku v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (7) ter Uredbo (EU) 2018/1725 (8) Evropskega parlamenta in Sveta.

(33)

Države članice in Komisija bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo varstvo zaupnih informacij, zlasti v skladu s sklepoma Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (9) in (EU, Euratom) 2015/444 (10) ter Sporazumom med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (11). To vključuje zlasti obveznost, da se stopnja tajnosti tajnih podatkov ne sme znižati ali preklicati brez predhodnega pisnega soglasja organa izvora. Organi bi morali vse netajne občutljive podatke ali podatke, ki so bili predloženi zaupno, obravnavati kot zaupne.

(34)

Ozaveščanje zasebnega sektorja, zlasti MSP, in preglednost sta bistvena elementa režima za nadzor izvoza. Zato je primerno zagotoviti neprekinjen razvoj smernic, kadar so potrebne, za podporo uporabi te uredbe in za objavo letnega poročila Unije o izvajanju nadzora.

(35)

Letno poročilo Unije o izvajanju nadzora bi moralo vključevati ustrezne informacije o izdaji dovoljenj in izvrševanju nadzora v skladu s to uredbo, pri čemer je treba ustrezno upoštevati potrebo po zagotovitvi varstva zaupnosti nekaterih podatkov, zlasti kadar bi objava podatkov o izdajanju dovoljenj lahko vplivala na pomisleke držav članic glede nacionalne varnosti ali ogrozila poslovno zaupnost in omogočila dobaviteljem, ki niso iz Unije, da oslabijo omejevalne odločitve držav članic o izdaji dovoljenj.

(36)

Za zagotovitev pravilne uporabe te uredbe bi vsaka država članica morala sprejeti ukrepe, s katerimi bi pristojni organi dobili ustrezna pooblastila.

(37)

V skladu s strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje bi morala vsaka država članica določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve določb te uredbe. Prav tako je primerno uvesti določbe za podporo učinkovitemu izvrševanju nadzora, med drugim z mehanizmom za usklajevanje izvrševanja nadzora.

(38)

Carinski zakonik Unije med drugim vsebuje določbe, ki se nanašajo na izvoz in ponovni izvoz blaga. Ta uredba ne omejuje pooblastil, podeljenih s carinskim zakonikom Unije ali v skladu z njim in z njegovimi izvedbenimi določbami.

(39)

Nadzor izvoza prispeva k mednarodni varnosti in vpliva na trgovino s tretjimi državami. Zato je primerno vzpostaviti dialog in sodelovanje s tretjimi državami za podporo enakovrednim pogojem na globalni ravni ter za krepitev mednarodne varnosti. Države članice in Komisija bi morale zlasti okrepiti svoj prispevek k dejavnostim večstranskih režimov za nadzor izvoza. Države članice in Komisija bi morale te režime tudi podpirati pri razvoju zanesljivega nadzora izvoza kot globalne podlage in modela za najboljšo prakso na mednarodni ravni ter pomembnega orodja za zagotavljanje mednarodnega miru in stabilnosti. Prispevati bi morale takrat, ko se v vseh državah članicah ugotovi novo tveganje na področju blaga za kibernetski nadzor, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji na večstranski ravni.

(40)

Ta uredba se uporablja brez poseganja v Delegirani sklep Komisije z dne 15. septembra 2015 o dopolnitvi Sklepa št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12), ki določa posebna pravila za nadzor izvoza blaga za regulirane javne storitve v okviru programa Galileo.

(41)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Ta uredba vzpostavlja režim Unije za nadzor izvoza, posredovanja, tehnične pomoči, tranzita in prenosa blaga z dvojno rabo.

Člen 2

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„blago z dvojno rabo“ pomeni blago, vključno s programsko opremo in tehnologijo, ki se lahko uporablja v civilne in tudi v vojaške namene, vključuje blago, ki se lahko uporabi za zasnovo, razvoj, proizvodnjo ali uporabo jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja ali njegovih nosilcev, vključno z vsem blagom, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršno koli pomoč pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav;

(2)

„izvoz“ pomeni:

(a)

izvozni postopek v smislu člena 269 carinskega zakonika Unije;

(b)

ponovni izvoz v smislu člena 270 carinskega zakonika Unije; do ponovnega izvoza pride tudi, če je treba med tranzitom prek carinskega območja Unije v skladu s točko (11) tega člena vložiti izstopno skupno deklaracijo, ker je bila spremenjena končna namembna država blaga;

(c)

postopek pasivnega oplemenitenja v smislu člena 259 carinskega zakonika Unije ali

(d)

prenos programske opreme ali tehnologije po elektronskih medijih, vključno s telefaksom, telefonom, elektronsko pošto ali kakršnimi koli drugimi elektronskimi sredstvi v namembno državo zunaj carinskega območja Unije; vključuje dajanje take programske opreme in tehnologije na voljo v elektronski obliki fizičnim ali pravnim osebam ali mešanim družbam zunaj carinskega območja Unije; vključuje tudi ustni prenos tehnologije, če je ta tehnologija opisana prek medija za glasovni prenos;

(3)

„izvoznik“ pomeni:

(a)

vsako fizično ali pravno osebo ali vsako mešano družbo, ki ima ob sprejemu izvozne deklaracije ali deklaracije za ponovni uvoz ali izstopne skupne deklaracije sklenjeno pogodbo s prejemnikom v tretji državi in je pristojna za odločanje o pošiljanju izdelka zunaj carinskega območja Unije; kadar ni bila sklenjena nobena izvozna pogodba ali če imetnik pogodbe ne deluje v svojem imenu, pomeni izvoznik osebo, ki je pristojna za odločanje o pošiljanju blaga zunaj carinskega območja Unije; ali

(b)

vsako fizično ali pravno osebo ali vsako mešano družbo, ki se odloči za prenašanje programske opreme ali tehnologije po elektronskih medijih, vključno s telefaksom, telefonom, elektronsko pošto ali kakršnimi koli drugimi elektronskimi sredstvi v namembno državo zunaj carinskega območja Unije ali za dajanje take programske opreme in tehnologije na voljo v elektronski obliki fizičnim ali pravnim osebam ali mešanim družbam zunaj carinskega območja Unije.

Kadar ima v skladu s pogodbo, ki je podlaga za izvoz, pravico razpolaganja z blagom z dvojno rabo oseba s prebivališčem ali sedežem zunaj carinskega območja Unije, se kot izvoznik upošteva pogodbena stranka s prebivališčem ali sedežem v carinskem območju Unije;

(c)

če se ne uporabi točka (a) ali (b), vsako fizično osebo, ki prevaža blago z dvojno rabo za izvoz, kadar je to blago z dvojno rabo v njeni osebni prtljagi v smislu točke (a) člena 1(19) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 (13);

(4)

„izvozna deklaracija“ pomeni dejanje, s katero vsaka fizična ali pravna oseba ali vsaka mešana družba v predpisani obliki in na predpisan način napove, da želi začeti izvozni postopek za blago z dvojno rabo iz točke 1;

(5)

„deklaracija za ponovni izvoz“ pomeni dejanje v smislu člena 5(13) carinskega zakonika Unije;

(6)

„izstopna skupna deklaracija“ pomeni dejanje v smislu člena 5(10) carinskega zakonika Unije;

(7)

„posredniške storitve“ pomeni

(a)

pogajanje v zvezi s posli ali urejanje poslov, ki zadevajo nakup, prodajo ali dobavo blaga z dvojno rabo iz ene tretje države v drugo tretjo državo, ali

(b)

prodajo ali kupovanje blaga z dvojno rabo, ki je v tretjih državah, za prenos v drugo tretjo državo.

Za namene te uredbe so iz te opredelitve izključene le pomožne storitve, in sicer prevoz, finančne storitve, zavarovanje ali pozavarovanje ali splošno oglaševanje ali promocija;

(8)

posrednik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali vsako mešano družbo, ki opravlja posredniške storitve iz carinskega območja Unije na ozemlje tretje države;

(9)

„tehnična pomoč“ pomeni vsako tehnično podporo pri popravilih, razvoju, proizvodnji, sestavljanju, preizkušanju, vzdrževanju ali drugih tehničnih storitvah in je lahko v obliki navodil, svetovanja, usposabljanja, prenosa praktičnega znanja ali spretnosti ali svetovalnih storitev, vključno v elektronski obliki ali po telefonu ali v kateri koli drugi ustni obliki pomoči;

(10)

„oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč" pomeni:

(a)

vsako fizično ali pravno osebo ali vsako mešano družbo, ki zagotavlja tehnično pomoč iz carinskega območja Unije na ozemlje tretje države;

(b)

vsako fizično ali pravno osebo ali vsako mešano družbo s prebivališčem ali sedežem v državi članici, ki zagotavlja tehnično pomoč iz ozemlja tretje države, ali

(c)

vsako fizično ali pravno osebo ali vsako mešano družbo s prebivališčem ali sedežem v državi članici, ki zagotavlja tehnično pomoč osebi s prebivališčem v tretji državi, ki je začasno prisotna na carinskem območju Unije;

(11)

„tranzit“ pomeni prevoz neunijskega blaga z dvojno rabo, ki vstopa in se prevaža prek carinskega ozemlja Unije, namembna država pa je zunaj carinskega območja Unije, vključno z naslednjim blagom:

(a)

blago, ki je dano v postopek zunanjega tranzita v skladu s členom 226 carinskega zakonika Unije in le prehaja carinsko območje Unije;

(b)

blago, ki se pretovarja znotraj proste cone ali se neposredno ponovno izvozi iz nje;

(c)

blago v začasni hrambi, ki se ponovno izvozi neposredno iz prostorov za začasno hrambo, ali

(d)

blago, ki je bilo vneseno na carinsko območje Unije na istem plovilu ali zrakoplovu, ki ga bo izneslo s tega ozemlja brez raztovarjanja;

(12)

„individualno izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za enega končnega uporabnika ali prejemnika v tretji državi, ki zajema eno ali več vrst blaga z dvojno rabo;

(13)

„globalno izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za neko vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več natančno določenim končnim uporabnikom in/ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah;

(14)

„dovoljenje za velike projekte“ pomeni individualno izvozno dovoljenje ali globalno izvozno dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za določeno vrsto ali kategorijo blaga z dvojno rabo, ki lahko velja za izvoz enemu ali več opredeljenim končnim uporabnikom ali v eni ali več natančno določenih tretjih državah za določen velik projekt;

(15)

„splošno izvozno dovoljenje Unije“ pomeni izvozno dovoljenje za izvoz v določene namembne države, ki je na voljo vsem izvoznikom, ki spoštujejo njegove pogoje in zahteve za uporabo, kakor so navedeni v oddelkih A do H Priloge II;

(16)

„nacionalno splošno izvozno dovoljenje“ pomeni izvozno dovoljenje, kakor ga določa nacionalna zakonodaja v skladu s členom 12(6) in oddelkom C Priloge III;

(17)

„carinsko območje Unije“ pomeni carinsko območje Unije v smislu člena 4 carinskega zakonika Unije;

(18)

„neunijsko blago z dvojno rabo“ pomeni blago, ki ima status neunijskega blaga v smislu člena 5(24) carinskega zakonika Unije;

(19)

„embargo na orožje“ pomeni embargo na orožje, uveden s sklepom ali skupnim stališčem, ki ga sprejme Svet, ali s sklepom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ali embargo na orožje, ki je uveden z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov;

(20)

„blago za kibernetski nadzor“ pomeni blago z dvojno rabo, posebej zasnovano tako, da omogoča tajni nadzor fizičnih oseb s spremljanjem, pridobivanjem, zbiranjem ali analizo podatkov iz informacijskih in telekomunikacijskih sistemov;

(21)

„program notranje skladnosti“ pomeni stalne učinkovite, ustrezne in sorazmerne politike in postopke, ki jih izvozniki sprejmejo za lažje izpolnjevanje določb in ciljev te uredbe ter pogojev za dovoljenja, ki se izvajajo v skladu s to uredbo, med drugim vključno z ukrepi izvajanja skrbnih pregledov za oceno tveganj, povezanih z izvozom blaga končnim uporabnikom in končno uporabo;

(22)

„skoraj povsem enak posel“ pomeni posel v zvezi z blagom, ki ima skoraj identične parametre ali tehnične lastnosti in vključuje istega končnega uporabnika ali prejemnika kot drug posel.

POGLAVJE II

PODROČJE UPORABE

Člen 3

1.   Za izvoz blaga z dvojno rabo, navedenega v Prilogi I, je potrebno dovoljenje.

2.   Na podlagi člena 4, 5, 9 ali 10 se dovoljenje lahko zahteva tudi za izvoz določenega blaga, ki ni navedeno v Prilogi I, v vse ali le nekatere namembne države.

Člen 4

1.   Dovoljenje je potrebno za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če je pristojni organ izvoznika obvestil, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za:

(a)

uporabo v zvezi z razvojem, proizvodnjo, rokovanjem, upravljanjem, vzdrževanjem, skladiščenjem, odkrivanjem, identifikacijo ali širjenjem kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav ali z razvojem, proizvodnjo, vzdrževanjem ali skladiščenjem izstrelkov, sposobnih nositi takšno orožje;

(b)

vojaško končno uporabo, če za državo nakupa oziroma namembno državo velja embargo na orožje; za namene te točke "končna vojaška uporaba" pomeni:

(i)

vključitev v vojaške izdelke, naštete v seznamih vojaškega blaga držav članic;

(ii)

uporabo proizvodne, testne ali analizne opreme in njenih sestavin za razvoj, proizvodnjo ali vzdrževanje vojaških izdelkov, naštetih v seznamih vojaškega blaga držav članic, ali

(iii)

uporabo kakršnih koli nedokončanih izdelkov v obratu za proizvodnjo vojaških izdelkov, navedenih v seznamih vojaškega blaga držav članic;

(c)

uporabo za dele ali dele vojaških izdelkov, navedenih v nacionalnem seznamu vojaškega blaga, ki so bili izvoženi iz ozemlja države članice brez dovoljenja ali je bilo kršeno dovoljenje, predpisano z nacionalno zakonodajo te države članice;

2.   Kadar je izvozniku znano, da je blago z dvojno rabo, ki ga namerava izvoziti, ki ni navedeno v Prilogi I, mogoče kot celoto ali po delih nameniti za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena, izvoznik o tem uradno obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje.

3.   Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima izvoznik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena.

4.   Država članica, ki na podlagi odstavka 1, 2 ali 3 naloži obveznost pridobitve dovoljenja, o tem takoj obvesti svoje carinske organe in druge ustrezne nacionalne organe ter drugim državam članicam in Komisiji predloži ustrezne informacije o tej obveznosti pridobitve dovoljenja, zlasti v zvezi z zadevnim blagom in končnimi uporabniki, razen če meni, da to ni primerno zaradi narave posla ali občutljivosti zadevnih informacij.

5.   Države članice ustrezno upoštevajo informacije, prejete na podlagi odstavka 4, in o tem obvestijo svoje carinske organe in druge ustrezne nacionalne organe.

6.   Da se omogoči preučitev vseh veljavnih zavrnitev držav članic, se člen 16(1), (2) in (5) do (7) uporablja v primerih, ko gre za blago z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.

7.   Vse izmenjave informacij, ki se zahtevajo na podlagi tega člena, potekajo v skladu s pravnimi zahtevami glede varstva osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo. Te informacije se izmenjajo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 23(6).

8.   Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo nacionalne ukrepe v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2015/479.

Člen 5

1.   Dovoljenje je potrebno za izvoz blaga za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I, če je pristojni organ izvoznika obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabo v povezavi z notranjo represijo in/ali hudimi kršitvami človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.

2.   Kadar je izvozniku glede na ugotovitve iz skrbnega pregleda znano, da je blago za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I in ki ga namerava izvoziti, kot celoto ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena, izvoznik o tem uradno obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje. Komisija in Svet izdata smernice za izvoznike iz člena 26(1).

3.   Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za izvoz blaga za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I, če ima izvoznik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz odstavka 1 tega člena.

4.   Država članica, ki na podlagi odstavka 1, 2 ali 3 naloži obveznost pridobitve dovoljenja, o tem takoj obvesti svoje carinske organe in druge ustrezne nacionalne organe ter drugim državam članicam in Komisiji posreduje ustrezne informacije o tej obveznosti pridobitve dovoljenja, zlasti v zvezi z zadevnim blagom in subjekti, razen če meni, da to ni primerno zaradi narave posla ali občutljivosti zadevnih informacij.

5.   Države članice ustrezno upoštevajo informacije, prejete na podlagi odstavka 4, in jih v 30 delovnih dneh pregledajo glede na merila iz odstavka 1. O tem obvestijo svoje carinske organe in druge ustrezne državne organe. V izjemnih primerih lahko vsaka država članica prosi za podaljšanje tega 30-dnevnega roka. Podaljšanje pa ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.

6.   Kadar vse države članice uradno obvestijo druga drugo in Komisijo, da je treba uvesti obvezno dovoljenje za skoraj povsem enak posel, Komisija v seriji C Uradnega lista Evropske unije objavi informacije o blagu za kibernetski nadzor in po potrebi o namembnih državah, za katere veljajo obveznosti za pridobitev dovoljenja, o katerih so jo v ta namen uradno obvestile države članice.

7.   Države članice informacije, objavljene v skladu z odstavkom 6, pregledajo vsaj enkrat letno na podlagi ustreznih informacij in analiz, ki jih zagotovi Komisija. Kadar vse države članice uradno obvestijo druga drugo in Komisijo, da je treba spremeniti ali obnoviti objavo obveznosti pridobitve dovoljenja, Komisija nemudoma in ustrezno spremeni ali obnovi informacije, objavljene na podlagi odstavka 6 v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

8.   Da se omogoči preučitev vseh obstoječih zavrnitev držav članic, se člen 16(1), (2) in (5) do (7) uporablja v primerih, ko gre za blago za kibernetski nadzor, ki ni navedeno v Prilogi I.

9.   Vse izmenjave informacij, ki se zahtevajo na podlagi tega člena, potekajo v skladu s pravnimi zahtevami glede varstva osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo. Te informacije se izmenjajo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 23(6).

10.   Države članice preučijo možnost, da bi podprle vključitev blaga, objavljenega na podlagi odstavka 6 tega člena, v ustrezne mednarodne režime o neširjenju orožja ali v ureditve o nadzoru izvoza z namenom razširitve nadzora. Komisija zagotovi analize ustreznih podatkov, zbranih na podlagi člena 23(2) in člena 26(2).

11.   Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo nacionalne ukrepe v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2015/479.

Člen 6

1.   Za opravljanje posredniških storitev za blago z dvojno rabo, navedeno v Prilogi I, je potrebno dovoljenje, če je pristojni organ države članice posrednika obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1).

2.   Kadar posrednik namerava opravljati posredniške storitve za blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katerega je seznanjen, da je kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1), o tem uradno obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za take posredniške storitve potrebno dovoljenje.

3.   Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu.

4.   Država članica lahko sprejme ali obdrži svoje predpise, ki zahtevajo dovoljenje za opravljanje posredniških storitev pri blagu z dvojno rabo, če ima posrednik razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

5.   Člen 9(2), (3) in (4) se uporablja za nacionalne ukrepe iz odstavkov 3 in 4 tega člena.

Člen 7

1.   Pristojni organ države članice, v kateri se blago nahaja, lahko kadar koli prepove tranzit neunijskega blaga z dvojno rabo, navedenega v Prilogi I, če je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1).

2.   Pred sprejetjem odločitve o morebitni prepovedi tranzita lahko pristojni organ v posameznih primerih naloži obveznost pridobitve dovoljenje za določen tranzit blaga z dvojno rabo navedenega v Prilogi I, če je ali bi lahko bilo blago kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1). Če tranzit poteka prek ozemlja več držav članic, lahko pristojni organ vsake zadevne države članice prepove tak tranzit čez svoje ozemlje.

Pristojni organ lahko določi obveznost pridobitve dovoljenja za fizično ali pravno osebo ali mešano družbo, ki ima sklenjeno pogodbo s prejemnikom v tretji državi in je pristojna za odločanje o pošiljanju blaga, ki se prevaža prek carinskega območja Unije.

Če fizična ali pravna oseba ali mešana družba nima prebivališča ali sedeža na carinskem območju Unije, lahko pristojni organ naloži obveznost pridobitve dovoljenja za:

(a)

deklaranta v smislu člena 5(15) carinskega zakonika Unije;

(b)

prevoznika v smislu člena 5(40) carinskega zakonika Unije ali

(c)

fizično osebo, ki prevaža blago z dvojno rabo v tranzitu, kadar je to blago z dvojno rabo del osebne prtljage te osebe.

3.   Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu.

4.   Člen 9(2), (3) in (4) se uporablja za nacionalne ukrepe iz odstavka 3 tega člena.

Člen 8

1.   Za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z blagom z dvojno rabo, navedenim v Prilogi I, se zahteva pridobitev dovoljenja, če je pristojni organ osebo, ki zagotavlja tehnično pomoč, obvestil, da je ali bi lahko bilo zadevno blago v celoti ali deloma namenjeno za katero koli uporabi iz člena 4(1).

2.   Kadar oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč, nudi tehnično pomoč za blago z dvojno rabo iz Priloge I, za katerega je seznanjena, da je kot celota ali po delih namenjeno kateri koli uporabi iz člena 4(1), o tem obvesti pristojni organ. Ta pristojni organ odloči, ali je za tako tehnično pomoč potrebno dovoljenje.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za tehnično pomoč, ki:

(a)

se zagotavlja na ozemlju ali na ozemlje države, navedene v delu 2 oddelka A Priloge II, ali za osebo s prebivališčem v državi, navedeni v delu 2 oddelka A Priloge II;

(b)

ima obliko prenosa informacij v javni domeni ali temeljnih znanstvenih raziskav v smislu splošne opombe o tehnologiji ali opombe o jedrski tehnologiji iz Priloge I;

(c)

jo zagotavljajo organi ali agencije države članice v okviru svojih uradnih nalog;

(d)

se zagotavlja za oborožene sile države članice na podlagi nalog, ki so jim dodeljene;

(e)

se zagotavlja za namen, naveden v izjemah za blago Režima kontrole raketne tehnologije (v nadaljnjem besedilu: blago tehnologije MTCR) v Prilogi IV, ali

(f)

predstavlja nujni minimum, potreben za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) ali popravilo blaga, za katerega je bilo izdano izvozno dovoljenje.

4.   Država članica lahko razširi uporabo odstavka 1 na blago z dvojno rabo, ki ni navedeno na seznamu.

5.   Država članica lahko sprejme ali ohrani nacionalno zakonodajo, ki zahteva dovoljenje za zagotavljanje tehnične pomoči, kadar ima oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč za blago z dvojno rabo, razloge za sum, da je ali bi lahko bilo to blago namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1).

6.   Člen 9(2), (3) in (4) se uporablja za nacionalne ukrepe iz odstavkov 4 in 5 tega člena.

Člen 9

1.   Država članica zaradi javne varnosti, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanja človekovih pravic lahko prepove oziroma naloži obveznost pridobitve dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I.

2.   Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi odstavka 1, brez odlašanja in navedejo natančne razloge zanje. Če je ukrep vzpostavitev nacionalnega seznama za nadzor, države članice Komisijo in druge države članice obvestijo tudi o opisu nadzorovanega blaga.

3.   Države članice Komisijo in druge države članice brez odlašanja uradno obvestijo tudi o vseh spremembah ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 1, vključno z vsemi spremembami svojih nacionalnih seznamov za nadzor.

4.   Komisija ukrepe, o katerih je obveščena na podlagi odstavkov 2 in 3, objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije. Komisija ločeno, brez odlašanja in v vseh uradnih jezikih Unije objavi zbirko nacionalnih seznamov za nadzor, ki veljajo v državah članicah. Komisija po uradnem obvestilu države članice o kakršni koli spremembi nacionalnega seznama za nadzor brez odlašanja v vseh uradnih jezikih Unije objavi posodobitev zbirke nacionalnih seznamov za nadzor, ki veljajo v državah članicah.

Člen 10

1.   Za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, je potrebno dovoljenje, če druga država članica naloži obveznost pridobitve dovoljenja za izvoz tega blaga na podlagi nacionalnega seznama za nadzor blaga, ki ga je sprejela na podlagi člena 9 in ga je Komisija objavila na podlagi člena 9(4), in če je pristojni organ izvoznika obvestil, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za uporabe, ki vzbujajo zaskrbljenost v zvezi z javno varnostjo, vključno s preprečevanjem terorističnih dejanj, ali spoštovanjem človekovih pravic.

2.   Država članica, ki zavrne dovoljenje, zahtevano v skladu z odstavkom 1, o tej odločitvi tudi obvesti Komisijo in druge države članice.

3.   Država članica, ki naloži obveznost pridobitve dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni navedeno v Prilogi I, na podlagi odstavka 1 tega člena, o tem brez odlašanja obvesti svoje carinske organe in druge ustrezne državne organe ter po potrebi drugim državam članicam in Komisiji predloži ustrezne informacije, zlasti v zvezi z zadevnim blagom in končnimi uporabniki. Druge države članice te informacije ustrezno upoštevajo in o tem obvestijo svoje carinske organe ali druge ustrezne državne organe.

Člen 11

1.   Za blago z dvojno rabo navedeno v Prilogi IV je pri prenosih znotraj Unije potrebno dovoljenje. Splošno dovoljenje ne zajema blaga z dvojno rabo, navedenega v delu 2 Priloge IV.

2.   Država članica lahko naloži obveznost pridobitve dovoljenja za prenos drugega blaga z dvojno rabo s svojega ozemlja v drugo državo članico v primerih, ko ob prenosu:

(a)

izvajalec ali pristojni organ ve, da je to blago namenjeno končni namembni državi zunaj carinskega območja Unije;

(b)

je v državi članici, iz katere se to blago prenaša, potrebno dovoljenje v skladu s členom 3, 4, 5, 9 ali 10 za izvoz tega blaga v to končno namembno državo in za tak neposredni izvoz z njenega ozemlja ni splošnega ali globalnega dovoljenja ter

(c)

to blago v državi članici, v katero se prenaša, ne sme biti predelano ali obdelano, kakor določa člen 60(2) carinskega zakonika Unije.

3.   Za dovoljenje za prenos iz odstavkov 1 in 2 se zaprosi v državi članici, iz katere se blago z dvojno rabo prenaša.

4.   V primerih, ko je država članica, iz katere se blago prenaša, v posvetovalnem postopku iz člena 14 že odobrila naknadni izvoz blaga z dvojno rabo, se izvajalcu takoj izda dovoljenje za prenos, razen če so se okoliščine bistveno spremenile.

5.   Država članica, ki sprejme zakonodajo, s katero nalaga obveznost pridobitve dovoljenja iz odstavka 2, brez odlašanja obvesti Komisijo in druge države članice o ukrepih, ki jih je sprejela. Komisija te informacije objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

6.   Uporaba ukrepov sprejetih na podlagi odstavkov 1 in 2 ne vključuje izvajanja nadzora na notranjih mejah carinskega območja Unije, ampak samo nadzor, ki se nediskriminacijsko izvaja kot del običajnih nadzornih postopkov na celotnem carinskem območju Unije.

7.   Uporaba ukrepov sprejetih na podlagi odstavkov 1 in 2 ne sme povzročiti bolj restriktivnih pogojev za prenos blaga iz ene države članice v drugo od tistih, ki veljajo za izvoz tega blaga v tretje države.

8.   Država članica lahko z nacionalno zakonodajo za blago iz Skupine 5 v delu 2 Priloge I, ki ni navedeno v Prilogi IV, zahteva predložitev dodatnih informacij pristojnim organom za vsak prenos z njenega območja na območje znotraj Unije.

9.   V ustreznih trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na prenose znotraj Unije, ko gre za blago z dvojno rabo iz Priloge I, mora biti jasno navedeno, da se pri izvozu iz carinskega območja Unije nad tem blagom izvaja nadzor. Med te trgovinske dokumente sodijo zlasti vse prodajne pogodbe, potrditve naročil, fakture ali odpremnice.

POGLAVJE III

IZVOZNO DOVOLJENJE IN DOVOLJENJE ZA POSREDNIŠKE STORITVE IN TEHNIČNO POMOČ

Člen 12

1.   Ta uredba določa naslednje vrste dovoljenj, ki se lahko izdajo za izvoz:

(a)

individualna izvozna dovoljenja;

(b)

globalna izvozna dovoljenja;

(c)

nacionalna splošna izvozna dovoljenja;

(d)

splošna izvozna dovoljenja Unije za izvoz določenega blaga v določene namembne države pod posebnimi pogoji in zahtevami za uporabo, kot so navedena v oddelkih A do H Priloge II.

Dovoljenja, izdana na podlagi te uredbe, veljajo na celotnem carinskem območju Unije.

2.   Individualna in globalna izvozna dovoljenja iz te uredbe izda pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež.

Kadar izvoznik nima prebivališča ali sedeža na carinskem območju Unije, brez poseganja v točko 3 člena 2 individualna izvozna dovoljenja v skladu s to uredbo izda pristojni organ države članice, v kateri se blago z dvojno rabo nahaja.

Vsa individualna in globalna izvozna dovoljenja se po možnosti izdajo z elektronskimi sredstvi na obrazcih, ki vsebujejo vsaj vse elemente iz vzorca iz oddelka A Priloge III, in sicer v enakem vrstnem redu.

3.   Individualna in globalna izvozna dovoljenja veljajo največ dve leti, razen če pristojni organ odloči drugače.

Trajanje veljavnosti dovoljenj za velike projekte določi pristojni organ, vendar veljajo največ štiri leta, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah na podlagi trajanja projekta.

4.   Izvozniki predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev individualnih in globalnih izvoznih dovoljenj, in s tem zagotovijo popolne informacije, zlasti o končnem uporabniku, namembni državi in končni uporabi izvoženega blaga.

Individualna izvozna dovoljenja so pogojena z izjavo o končni uporabi. Pristojni organ lahko nekatere zahtevke izvzame iz obveznosti predložitve izjave o končni uporabi. Za globalno izvozno dovoljenje se po potrebi lahko zahteva izjava o končni uporabi.

Izvozniki, ki uporabljajo globalna izvozna dovoljenja, izvajajo program notranje skladnosti, razen če pristojni organ meni, da to ni potrebno zaradi drugih informacij, ki jih je upošteval pri obravnavi zahtevka za globalno izvozno dovoljenje, ki ga je predložil izvoznik.

Zahteve glede poročanja in programov notranje skladnosti v zvezi z uporabo globalnih izvoznih dovoljenj določijo države članice.

Na zahtevo izvoznikov se globalna izvozna dovoljenja, ki vsebujejo količinske omejitve, razdelijo.

5.   Pristojni organi držav članic zahtevke za individualna ali globalna dovoljenja obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.

6.   Nacionalna splošna izvozna dovoljenja:

(a)

se ne uporabljajo za blago iz oddelka I Priloge II;

(b)

se opredelijo z nacionalnim pravom ali prakso; uporabljajo jih lahko vsi izvozniki s prebivališčem ali sedežem v državi članici, ki jih izdaja, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe in dopolnilne nacionalne zakonodaje; izdajo se v skladu z navedbami iz oddelka C Priloge III;

(c)

se ne smejo uporabljati, če je pristojni organ obvestil izvoznika, da je ali je lahko zadevno blago kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz člena 4(1), ali če je izvozniku znano, da je blago namenjeno tem uporabam.

Nacionalna splošna izvozna dovoljenja se lahko uporabljajo tudi za blago in namembne države, navedene v oddelkih A do H Priloge II.

Države članice takoj uradno obvestijo Komisijo o vseh izdanih ali spremenjenih nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenjih. Komisija ta obvestila objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

7.   Pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, lahko izvozniku prepove uporabo splošnega izvoznega dovoljenja Unije, če obstaja upravičen sum glede njegove zmožnosti za upoštevanje zahtev dovoljenja ali določb zakonodaje o nadzoru izvoza.

Pristojni organi držav članic si izmenjajo informacije o izvoznikih, katerim je uporaba splošnega izvoznega dovoljenja Unije prepovedana, razen če pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik prebivališče ali sedež, presodi, da izvoznik ne bo poskušal izvoziti blaga z dvojno rabo prek druge države članice. Izmenjava informacij se izvede z uporabo elektronskega sistema iz člena 23(6).

Člen 13

1.   Dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in zagotavljanje tehnične pomoči iz te uredbe izda pristojni organ države članice, v kateri ima posrednik ali oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč, prebivališče ali sedež. Kadar posrednik ali oseba, ki zagotavlja tehnično pomoč, nima prebivališča ali sedeža na carinskem območju Unije, dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in zagotavljanje tehnične pomoči v skladu s to uredbo izda pristojni organ države članice, iz katere se opravljajo posredniške storitve ali zagotavlja tehnična pomoč.

2.   Dovoljenja za opravljanje posredniških storitev se izdajo za določeno količino določenega blaga in jasno opredelijo lokacijo blaga v tretji državi porekla, končnega uporabnika in točno lokacijo končnega uporabnika.

V dovoljenjih za tehnično pomoč se jasno opredelita končni uporabnik in točna lokacija končnega uporabnika.

Dovoljenja veljajo na celotnem carinskem območju Unije.

3.   Posredniki in osebe, ki zagotavljajo tehnično pomoč, predložijo pristojnemu organu vse ustrezne informacije, potrebne pri njihovih zahtevkih za pridobitev dovoljenja v skladu s to uredbo, zlasti podrobne podatke o lokaciji blaga z dvojno rabo, jasen opis blaga in količine, podatke o tretjih strankah, udeleženih pri poslu, namembni državi, končnem uporabniku v tej državi in njegovi točni lokaciji.

4.   Pristojni organi držav članic zahtevke za dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in tehnično pomoč obravnavajo v časovnem roku, ki se določi z nacionalnim pravom ali prakso.

5.   Vsa dovoljenja za posredniške storitve in tehnično pomoč se po možnosti izdajo z elektronskimi sredstvi na obrazcih, ki vsebujejo vsaj vse elemente v vrstnem redu iz vzorcev iz oddelka B Priloge III.

Člen 14

1.   Če se blago z dvojno rabo, za katerega je vložen zahtevek za individualno izvozno dovoljenje za namembno državo, ki ni navedena v delu 2 oddelka A Priloge II, ali za katero koli namembno državo pri blagu z dvojno rabo navedenem v Prilogi IV, ki se nahaja ali se bo nahajalo v eni ali več državah članicah, od katerih nobena ni država, kjer je bil vložen zahtevek, se to dejstvo navede v zahtevku. Pristojni organ države članice, ki je prejel zahtevek za izdajo dovoljenja, se takoj posvetuje s pristojnimi organi zadevnih držav članic in jim zagotovi ustrezne informacije. Ta posvet se lahko izvede z uporabo elektronskega sistema iz člena 23(6). Pozvane države članice v 10 delovnih dneh sporočijo vse pridržke, ki bi jih lahko imele glede izdaje takega dovoljenja in so zavezujoči za državo članico, v kateri je bil vložen zahtevek.

Če v 10 delovnih dneh ne prejmejo nobenega pridržka, se šteje, da pozvane države članice nimajo pridržkov.

V izjemnih primerih lahko vsaka pozvana država članica prosi za podaljšanje tega 10-dnevnega roka. Podaljšanje pa ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.

2.   Če bi neki izvoz utegnil ogrožati bistvene varnostne interese ene države članice, lahko ta zaprosi drugo državo članico, da ne izda izvoznega dovoljenja ali, če je bilo dovoljenje že izdano, zaprosi za njegovo razveljavitev, odlog izvršitve, spremembo ali preklic. Zaprošena država članica z državo članico prosilko takoj začne nezavezujoča posvetovanja, ki se morajo končati v 10 delovnih dneh. Če se zaprošena država članica odloči, da izda dovoljenje, mora o tem uradno in prek elektronskega sistema iz člena 23(6) obvestiti Komisijo in druge države članice.

Člen 15

1.   Države članice pri odločanju o izdaji dovoljenja ali o prepovedi tranzita v skladu s to uredbo upoštevajo vse ustrezne razmisleke, ki vključujejo:

(a)

mednarodne obveznosti in zaveze Unije in držav članic, zlasti obveznosti in zaveze, ki jih je sprejela posamezna država članica s pristopom k ustreznim mednarodnim režimom o neširjenju orožja in ureditvam o nadzoru izvoza ali pa z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb;

(b)

njihove obveznosti v zvezi s sankcijami, uvedenimi s sklepom ali skupnim stališčem, ki ga sprejme Svet, ali z odločbo OVSE ali zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov;

(c)

vprašanja nacionalne zunanje in varnostne politike, vključno s tistimi, ki so zajeta v Skupnem stališču 2008/944/SZVP;

(d)

vprašanja v zvezi z nameravano končno uporabo in tveganjem preusmeritve.

2.   Poleg meril iz odstavka 1 države članice pri ocenjevanju zahtevka za globalno izvozno dovoljenje upoštevajo tudi izvoznikovo izvajanje programa notranje skladnosti.

Člen 16

1.   Pristojni organ lahko v skladu s to uredbo zavrne izdajo izvoznega dovoljenja in lahko razveljavi, odloži izvršitev, spremeni ali prekliče že izdano izvozno dovoljenje. Kadar pristojni organ zavrne, razveljavi, odloži izvršitev, bistveno omeji ali prekliče izvozno dovoljenje ali kadar sklene, da se načrtovani izvoz ne odobri, o tem uradno obvesti pristojne organe drugih držav članic ter Komisijo in jim posreduje ustrezne informacije. Če pristojni organ države članice odloži izvršitev izvoznega dovoljenja, ob koncu obdobja odloga izvršitve o končni oceni seznani pristojne organe drugih držav članic in Komisijo.

2.   Pristojni organi držav članic preverijo zavrnjena dovoljenja, o katerih so bili v treh letih po predložitvi obvestila uradno obveščeni v skladu z odstavkom 1, in jih razveljavijo, spremenijo ali obnovijo. Pristojni organi držav članic o rezultatih pregleda čimprej obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo. Zavrnitve, ki niso razveljavljene, ostanejo veljavne in se pregledajo vsaka tri leta. Pri tretjem pregledu mora zadevna država članica pojasniti razloge za ohranitev te zavrnitve.

3.   Pristojni organ brez odlašanja uradno obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo o svojih odločitvah o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo, sprejetih v skladu s členom 7. Ta obvestila zajemajo vse ustrezne informacije, vključno z razvrstitvijo blaga, njegovimi tehničnimi parametri, namembno državo in končnim uporabnikom.

4.   Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata tudi za dovoljenja za opravljanje posredniških storitev in tehnično pomoč iz člena 13.

5.   Preden pristojni organ države članice odloči, ali bo v skladu s to uredbo izdal dovoljenje ali pa bo prepovedal tranzit, prouči vse obstoječe zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita blaga z dvojno rabo navedenega v Prilogi I, sprejete v skladu s to uredbo, da ugotovi, ali so pristojni organi druge države članice članic zavrnili dovoljenje ali tranzit za skoraj povsem enak posel. Potem se posvetuje s pristojnim organom ali pristojnimi organi države članice, ki so izdali takšne zavrnitve ali odločitve o prepovedi tranzita, kakor to določajo odstavki 1, 3 in 4 tega člena.

Pristojni organi držav članic, s katerimi se je pristojni organ posvetoval, v 10 delovnih dneh sporočijo, ali menijo, da je zadevni posel skoraj povsem enak posel. Če v 10 delovnih dneh ni odgovora, se šteje, da pristojni organi držav članic, s katerimi se je pristojni organ posvetoval, ne menijo, da je zadevni posel skoraj povsem enak posel.

Če je za pravilno oceno zadevnega posla potrebnih več informacij, se pristojni organi zadevnih držav članic dogovorijo o podaljšanju tega 10-dnevnega obdobja. Podaljšanje ne sme biti daljše od 30 delovnih dni.

Če se pristojni organ po takšnem posvetovanju odloči izdati dovoljenje ali dovoliti tranzit, o tem obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo ter svojo odločitev obrazloži z vsemi ustreznimi informacijami.

6.   Vsa obvestila, zahtevana na podlagi tega člena, se pošljejo prek varnih elektronskih sredstev, vključno prek sistema iz člena 23(6).

7.   Vse informacije, izmenjane na podlagi tega člena, so v skladu s členom 23(5) o zaupnosti takšnih informacij.

POGLAVJE IV

SPREMEMBA SEZNAMOV BLAGA Z DVOJNO RABO IN NAMEMBNIH DRŽAV

Člen 17

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo seznamov blaga z dvojno rabo iz Prilog I in IV, kot sledi:

(a)

seznam blaga z dvojno rabo iz Priloge I se spremeni v skladu z ustreznimi obveznostmi in zavezami ter z vsako njihovo spremembo, ki so jih v zvezi s tem sprejele države članice in po potrebi Unija s pristopom k mednarodnim režimom o neširjenju orožja in ureditvam o nadzoru izvoza, ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb;

(b)

kadar sprememba Priloge I zadeva blago z dvojno rabo, ki je navedeno tudi v Prilogi II ali IV, se ti prilogi ustrezno spremenita.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo Priloge II s črtanjem blaga ali dodajanjem ali črtanjem namembnih držav s področja uporabe splošnih izvoznih dovoljenj Unije v posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, ustanovljeno na podlagi člena 24, in upoštevaje obveznosti in zaveze v okviru ustreznih režimov o neširjenju orožja in ureditev o nadzoru izvoza, kot so spremembe seznamov za nadzor, pa tudi pomembne geopolitične dogodke. Kadar izredno nujni razlogi zahtevajo črtanje posameznih namembnih držav s področja uporabe splošnega izvoznega dovoljenja Unije, se za delegirane akte, ki se sprejmejo na podlagi tega odstavka, uporabi postopek iz člena 19.

Člen 18

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 09. septembra 2021. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 17, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 19

1.   Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati brez odlašanja in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 18(6). V tem primeru Komisija takoj po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

Člen 20

Seznam blaga z dvojno rabo naveden v prilogi IV, ki spada pod Prilogo I, se posodobi glede na člen 36 PDEU, in sicer zaradi javnega reda in javnih varnostnih interesov držav članic.

POGLAVJE V

CARINSKI POSTOPKI

Člen 21

1.   Pri opravljanju formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo pri carinskem uradu, pristojnem za obdelavo carinske deklaracije, izvoznik predloži dokazilo, da so pridobljena vsa potrebna izvozna dovoljenja.

2.   Od izvoznika se lahko zahteva prevod predloženih dokaznih dokumentov v uradni jezik države članice, v kateri se vloži deklaracija.

3.   Brez vpliva na pooblastila, ki jih država članica dobi s carinskim zakonikom Unije in v skladu z njim in na njegovi podlagi, lahko postopek izvoza s svojega ozemlja tudi odloži za obdobje, ki ni daljše od obdobja iz odstavka 4, ali po potrebi drugače prepreči, da bi blago z dvojno rabo, za katero obstaja ali ne obstaja veljavno izvozno dovoljenje, zapustilo Unijo prek njenega ozemlja, če ima:

(a)

razloge za sum, da

(i)

pri izdaji dovoljenja niso bile upoštevane ustrezne informacije, ali

(ii)

so se od izdaje dovoljenja okoliščine bistveno spremenile, oziroma

(b)

ustrezne informacije v zvezi z morebitno uporabo ukrepov iz člena 4(1).

4.   V primerih iz odstavka 3 tega člena se država članica iz tega odstavka brez odlašanja posvetuje s pristojnim organom države članice, ki je izdal izvozno dovoljenje ali ki lahko ukrepa na podlagi člena 4(1), da bi lahko pristojni organ ukrepal na podlagi člena 4(1) ali člena 16(1). Če se ta pristojni organ odloči, da dovoljenje ostane veljavno ali da ne bo ukrepal v skladu s členom 4(1), odgovori v 10 delovnih dneh, v izjemnih okoliščinah pa lahko zahteva podaljšanje tega roka na 30 delovnih dni. V takem primeru oziroma če ni odgovora v 10 oziroma 30 delovnih dneh, se blago z dvojno rabo takoj sprosti. Pristojni organ države članice, ki je izdal dovoljenje, obvesti pristojne organe drugih držav članic in Komisijo.

5.   Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami pripravi smernice za podporo medresorskemu sodelovanju med organi, ki izdajajo dovoljenja, in carinskimi organi.

Člen 22

1.   Države članice lahko določijo, da se smejo carinske formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo opravljati samo pri carinskih uradih, ki so za to pooblaščeni.

2.   Države članice, ki izkoristijo možnost iz odstavka 1, sporočijo Komisiji imena pooblaščenih carinskih uradov. Komisija objavi informacije v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

POGLAVJE VI

UPRAVNO SODELOVANJE, IZVAJANJE IN UVELJAVLJANJE

Člen 23

1.   Države članice Komisijo brez odlašanja obvestijo o zakonih in drugih predpisih, sprejetih na podlagi izvajanja te uredbe, vključno s:

(a)

seznamom pristojnih organov držav članic, pooblaščenih za:

izdajo izvoznih dovoljenj za blago z dvojno rabo,

izdajo dovoljenj za izvajanje posredniških storitev in tehnične pomoči v skladu s to uredbo,

prepoved tranzita neunijskega blaga z dvojno rabo v skladu s to uredbo;

(b)

ukrepi iz člena 25(1).

Komisija posreduje informacije drugim državam članicam in jih objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

2.   Države članice v sodelovanju s Komisijo sprejmejo ustrezne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi, da bi okrepili učinkovitost režima Unije za nadzor izvoza ter zagotovili skladno in učinkovito izvajanje in uveljavljanje nadzora na celotnem carinskem območju Unije. Izmenjava informacij lahko zajema:

(a)

ustrezne podatke za vsako izdano dovoljenje (npr. vrednost in vrste dovoljenj in namembne države, število uporabnikov splošnih dovoljenj);

(b)

dodatne informacije v zvezi z uporabo nadzora, med drugim informacije o izvajanju meril iz člena 15(1), število izvajalcev programa notranje skladnosti in po potrebi podatke o izvozu blaga z dvojno rabo iz drugih držav članic;

(c)

informacije o analizi, na kateri temeljijo dodatki ali načrtovani dodatki k nacionalnim seznamom za nadzor na podlagi člena 9;

(d)

informacije glede izvrševanja nadzora, vključno z na tveganju temelječimi pregledi, podrobnimi podatki o izvoznikih, ki so izgubili pravico do uporabe nacionalnih splošnih izvoznih dovoljenj ali splošnih izvoznih dovoljenj Unije, in po potrebi število kršitev, zasegov in uporabo drugih kazni;

(e)

podatke o občutljivih končnih uporabnikih, akterjih, vpletenih v sumljive dejavnosti v zvezi z javnimi naročili in, če so na voljo, o poteh prevoza.

3.   Izmenjava podatkov o izdanih dovoljenjih poteka vsaj enkrat letno v skladu s smernicami, ki jih pripravi usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo, vzpostavljena na podlagi člena 24, in ob ustreznem upoštevanju pravnih zahtev v zvezi z varstvom osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo.

4.   Države članice in Komisija na podlagi informacij, predloženih na podlagi te uredbe, in analiz teh podatkov redno preverjajo izvajanje člena 15. Vsi udeleženci teh izmenjav spoštujejo zaupnost razprav.

5.   Smiselno se uporabljajo Uredba Sveta (ES) št. 515/97 (14) in zlasti določbe o zaupnosti informacij.

6.   Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo, vzpostavljeno na podlagi člena 24, razvije varen in šifriran sistem, da podpre neposredno sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic in po potrebi Komisijo. Komisija sistem, kjer je to mogoče, poveže z elektronskimi sistemi pristojnih organov držav članic za izdajanje dovoljenj do mere, ki je potrebna za spodbujanje tega neposrednega sodelovanja in izmenjave informacij. Evropski parlament je obveščen o proračunu sistema, njegovem razvoju in delovanju.

7.   Obdelava osebnih podatkov poteka v skladu s pravili iz uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725.

Člen 24

1.   Ustanovi se usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo, ki ji predseduje predstavnik Komisije. Vsaka država članica v to skupino imenuje svojega predstavnika. Skupina obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe, ki jih sproži predsedujoči ali predstavnik države članice.

2.   Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo se vedno, ko meni, da je potrebno, posvetuje z izvozniki, posredniki, osebami, ki zagotavljajo tehnično pomoč, in drugimi zadevnimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba.

3.   Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo po potrebi ustanovi skupine tehničnih strokovnjakov iz držav članic za proučevanje posebnih vprašanj v zvezi z izvajanjem nadzora, vključno z vprašanji v zvezi s posodobitvijo seznamov za nadzor Unije iz Priloge I. Skupine tehničnih strokovnjakov se po potrebi posvetujejo z izvozniki, posredniki, osebami, ki zagotavljajo tehnično pomoč, in drugimi deležniki, ki jih zadeva ta uredba.

4.   Komisija podpira program Unije za krepitev zmogljivosti pri izdaji dovoljenj in izvrševanju nadzora, vključno z razvojem skupnih programov usposabljanja za uradnike držav članic v posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo.

Člen 25

1.   Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi pravilno uveljavitev te uredbe. Predvsem predpiše kazni za kršitve določb te uredbe ali določb, ki so bile sprejete za njeno izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.   Usklajevalna skupina za blago z dvojno rabo vzpostavi mehanizem za usklajevanje izvrševanja nadzora, da se podpre izmenjava informacij in neposredno sodelovanje med pristojnimi organi in organi za izvrševanje nadzora držav članic (v nadaljnjem besedilu: mehanizem za usklajevanje izvrševanja nadzora). Države članice in Komisija si v okviru mehanizma za usklajevanje izvrševanja izmenjujejo ustrezne informacije, če so na voljo, tudi o uporabi, naravi in učinku ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 1, o izvrševanju najboljših praks in nedovoljenem izvozu blaga z dvojno rabo in/ali kršitvah te uredbe in/ali ustrezne nacionalne zakonodaje.

Države članice in Komisija si v okviru mehanizma za usklajevanje izvrševanja nadzora izmenjujejo tudi informacije o najboljših praksah nacionalnih organov za izvrševanje nadzora glede na tveganju temelječih pregledov, zaznavanja in pregona nedovoljenega izvoza blaga z dvojno rabo in/ali morebitnih drugih kršitev te uredbe in/ali ustrezne nacionalne zakonodaje.

Izmenjava informacij v mehanizmu za usklajevanje izvrševanja nadzora je zaupna.

POGLAVJE VII

PREGLEDNOST, OZAVEŠČANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE

Člen 26

1.   Komisija in Svet subjektom iz te uredbe po potrebi zagotovita smernice in/ali priporočila za najboljše prakse za zagotovitev učinkovitosti režima Unije za nadzor izvoza in doslednosti njegovega izvajanja. Za zagotavljanje smernic in/ali priporočil za najboljše prakse izvoznikom, posrednikom in osebam, ki zagotavljajo tehnično pomoč so odgovorne države članice, v katerih ti prebivajo ali imajo sedež. V teh smernicah in/ali priporočilih za najboljše prakse se zlasti upoštevajo potrebe MSP po informacijah.

2.   Komisija po posvetovanju z usklajevalno skupino za blago z dvojno rabo Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju te uredbe in dejavnostih, preverjanjih in posvetovanjih usklajevalne skupine za blago z dvojno rabo. To letno poročilo je javnega značaja.

Letno poročilo vključuje informacije o dovoljenjih(zlasti o številu in vrednosti po vrstah blaga in namembnih državah na ravni Unije in držav članic), ter zavrnitvah in prepovedih na podlagi te uredbe. Letno poročilo vključuje tudi informacije o upravi(zlasti o osebju, dejavnostih usklajevanja in ozaveščanja, namenskih orodjih za izdajanje dovoljenj ali uvrščanju blaga) ter izvrševanju nadzora (zlasti številu kršitev in kaznih).

V zvezi s blagom za kibernetski nadzor letno poročilo vključuje posebne informacije o dovoljenjih, zlasti o številu prejetih vlog glede na blago, državi članici izdajateljici in namembnih državah, na katere se te vloge nanašajo, ter o odločitvah, sprejetih v zvezi s temi vlogami.

Informacije iz letnega poročila se predstavijo v skladu z načeli iz odstavka 3.

Komisija in Svet zagotovita smernice o metodologiji za zbiranje in obdelavo podatkov za pripravo letnega poročila, med drugim določitev vrst blaga in razpoložljivost podatkov o izvrševanju nadzora.

3.   Države članice Komisiji zagotovijo vse ustrezne informacije za pripravo poročila v skladu s pravnimi zahtevami glede varstva osebnih podatkov, poslovno občutljivih informacij ali zaščitenih informacij v zvezi z obrambo, zunanjo politiko ali nacionalno varnostjo. Za informacije, izmenjane ali objavljene v skladu s tem členom, se uporablja Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (15) o evropski statistiki.

4.   V obdobju od 10. septembra 2026 do 10. septembra 2028 Komisija oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o glavnih ugotovitvah. Komisija po 10.septembra 2024 izvede oceno člena 5 ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o glavnih ugotovitvah.

POGLAVJE VIII

NADZORNI UKREPI

Člen 27

1.   Izvozniki blaga z dvojno rabo morajo voditi podrobne registre ali evidence o svojih izvoznih poslih v skladu z nacionalnimi predpisi ali postopki, ki veljajo v zadevni državi članici. Takšni registri ali evidence zajemajo predvsem trgovinske dokumente, kot so fakture, seznami ladijskega blaga ter prevozni in drugi odpremni dokumenti, ki vsebujejo dovolj informacij, da se lahko razbere:

(a)

opis blaga z dvojno rabo;

(b)

količina blaga z dvojno rabo;

(c)

ime in naslov izvoznika in prejemnika;

(d)

kadar je znano, končna uporaba in končni uporabnik blaga z dvojno rabo.

2.   V skladu z nacionalnim pravom ali praksami, ki veljajo v zadevni državi članici, posredniki in osebe, ki zagotavljajo tehnično pomoč vodijo registre ali evidence posredniških storitev ali tehnične pomoči, da se lahko na zahtevo dokaže opis blaga z dvojno rabo, za katero so bile opravljene posredniške storitve ali zagotovljena tehnična pomoč, obdobje, v katerem je bilo blago predmet takih storitev, namembna država tega blaga in storitev ter države, ki jih te storitve zadevajo.

3.   Registri ali evidence in dokumenti iz odstavkov 1 in 2 se hranijo najmanj pet let od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen izvoz ali posredniške storitve ali tehnična pomoč. Na zahtevo se predložijo pristojnemu organu.

4.   Dokumenti in evidence o prenosih blaga z dvojno rabo navedene v Prilogi I znotraj Unije se hranijo vsaj tri leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen prenos, in se na zahtevo predložijo pristojnemu organu države članice, iz katere so bili ti izdelki preneseni.

Člen 28

Pravilna uporaba te uredbe se zagotovi tako, da vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da pristojni organi lahko:

(a)

zberejo informacije o vsakem naročilu ali poslu, ki vključuje blago z dvojno rabo;

(b)

ugotovijo, ali se pravilno uporabljajo ukrepi za nadzor izvoza, ki lahko vključujejo predvsem pravico do vstopa v prostore oseb, ki so povezani z določenim izvoznim poslom, ali posrednikov, ki opravljajo posredniške storitve pod pogoji iz člena 6, ali oseb, ki zagotavljajo tehnično pomoč v okoliščinah iz člena 8.

POGLAVJE IX

SODELOVANJE S TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 29

1.   Komisija in države članice so po potrebi v dialogu s tretjimi državami, da bi spodbudile konvergenco nadzora na svetovni ravni.

Dialogi lahko podpirajo redno in vzajemno sodelovanje s tretjimi državami, vključno z izmenjavo informacij in primerov najboljših praks ter krepitvijo zmogljivosti in ozaveščanjem tretjih držav. Dialogi lahko tudi spodbudijo tretje države k doslednemu spoštovanju strogega nadzora izvoza, ki so ga razvili večstranski režimi za nadzor izvoza kot model za najboljšo mednarodno prakso.

2.   Brez poseganja v določbe sporazumov o medsebojni upravni pomoči ali protokolov v carinskih zadevah, ki so jih sklenile Unija in tretje države, lahko Svet pooblasti Komisijo, da se s tretjimi državami pogaja o sporazumih za vzajemno priznavanje nadzorov izvoza blaga z dvojno rabo iz te uredbe.

Ta pogajanja potekajo v skladu s postopki iz člena 207(3) PDEU in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, če je to primerno.

POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 30

Ta uredba se uporablja brez poseganja v Delegirani sklep Komisije z dne 15. septembra 2015 o dopolnitvi Sklepa št. 1104/2011/EU.

Člen 31

Uredba (ES) št. 428/2009 se razveljavi.

Pri zahtevkih za dovoljenja, vloženih pred 9. septembra 2021, se še naprej uporabljajo ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 428/2009.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.

Člen 32

Ta uredba začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. maja 2021

Za Evropski parlament

predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

predsednik

A. P. ZACARIAS


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 10. maja 2021.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29.5.2009, str. 1).

(3)  Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).

(4)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(5)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(6)  Uredba (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za izvoz (UL L 83, 27.3.2015, str. 34).

(7)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(8)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(9)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

(10)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(11)  UL C 202, 8.7.2011, str. 13.

(12)  Sklep št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravilih za dostop do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni navigacijski satelitski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo (UL L 287, 4.11.2011, str. 1).

(13)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1).

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).

(15)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).


PRILOGA I

SEZNAM BLAGA Z DVOJNO RABO IZ ČLENA 3 TE UREDBE

S seznamom blaga z dvojno rabo v tej prilogi se izvaja mednarodno dogovorjena kontrola blaga z dvojno rabo, vključno z Avstralsko skupino (1), Režimom kontrole raketne tehnologije (MTCR) (2), Skupino držav dobaviteljic jedrskega blaga (NSG) (3), Wassenaarsko ureditvijo (4) in Konvencijo o kemičnem orožju (CWC) (5).

VSEBINA

Del I -

Splošne opombe, kratice ter okrajšave in opredelitve pojmov

Del II - Skupina 0

Jedrski materiali, objekti in oprema

Del III - Skupina 1

Posebni materiali in z njimi povezana oprema

Del IV - Skupina 2

Obdelava materialov

Del V - Skupina 3

Elektronika

Del VI - Skupina 4

Računalniki

Del VII - Skupina 5

Telekomunikacije in „informacijska varnost“

Del VIII - Skupina 6

Senzorji in laserji

Del IX - Skupina 7

Navigacija in letalska elektronika

Del X - Skupina 8

Pomorstvo

Del XI - Skupina 9

Zračna plovila in pogon

DELI -     Splošne opombe, kratice ter okrajšave in opredelitve pojmov

SPLOŠNE OPOMBE K PRILOGI I

1.

Za nadzor blaga, ki je izdelano ali prirejeno za vojaško rabo, glej ustrezni(e) seznam(e) za nadzor vojaškega blaga, ki ga(jih) vodijo posamezne države članice. Napotila v tej prilogi z navedbo „GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA“ se nanašajo prav na te sezname.

2.

Cilj nadzora iz te priloge se ne bi smel izničiti z izvozom kakršnega koli nenadzorovanega blaga (vključno z obratom), ki vsebuje eno ali več nadzorovanih komponent, kadar je ena ali več nadzorovanih komponent osnovni element tega blaga in jo je mogoče zlahka odstraniti ali uporabiti za druge namene.

Opomba:

pri presoji, ali naj se nadzorovana komponenta oziroma komponente obravnavajo kot osnovni element, je treba upoštevati količino, vrednost in potrebno strokovno znanje ter druge posebne okoliščine, zaradi katerih bi bila ena ali več nadzorovanih komponent lahko osnovni element blaga, ki se nabavlja.

3.

Blago, navedeno v tej prilogi, se nanaša tako na novo kot tudi na rabljeno blago.

4.

V nekaterih primerih so kemikalije razvrščene po imenu in številki CAS. Seznam se uporablja za kemikalije z isto strukturno formulo (vključno s hidrati) ne glede na ime ali številko CAS. Številke CAS so prikazane za pomoč pri opredelitvi neke kemikalije ali zmesi, ne glede na nomenklaturo. Številk CAS ni mogoče uporabljati kot edinstvenih identifikatorjev, saj imajo nekatere oblike navedene kemikalije različne številke CAS, enako pa velja za zmesi, ki vsebujejo kemikalijo s seznama.

OPOMBA O JEDRSKI TEHNOLOGIJI

(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupine 0.)

„Tehnologija“, ki je v neposredni povezavi z blagom iz skupine 0, je predmet nadzora v skladu z določbami skupine 0.

„Tehnologija“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ nadzorovanega blaga ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabljati za nenadzorovano blago.

Odobritev izvoza blaga pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi tudi najmanj toliko „tehnologije“, kolikor je je potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje in popravilo blaga.

Nadzor nad prenosom „tehnologije“ se ne uporablja za informacije „v javni domeni“ oziroma za „temeljne znanstvene raziskave“.

SPLOŠNA OPOMBA O TEHNOLOGIJI

(Upoštevati v povezavi z oddelkom E skupin 1 do 9.)

Izvoz „tehnologije“, ki je „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali za „uporabo“ blaga pod nadzorom iz skupin 1 do 9, se nadzira v skladu z določbami skupin 1 do 9.

„Tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga pod nadzorom, ostane pod nadzorom, tudi če jo je mogoče uporabiti za nenadzorovano blago.

Nadzor se ne nanaša na minimum „tehnologije“, potrebne za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) ali popravilo blaga, ki ni predmet nadzora ali katerega izvoz je bil dovoljen.

Opomba:

to ne izvzema „tehnologije“ iz točk 1E002.e., 1E002.f., 8E002.a. in 8E002.b.

Nadzor nad prenosom „tehnologije“ se ne uporablja za informacije „v javni domeni“, za „temeljne znanstvene raziskave“ ali za informacije, nujno potrebne za patentno prijavo.

OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI ZA JEDRSKE OBJEKTE

(Ta opomba ima prednost pred katerim koli nadzorom v oddelku D skupine 0)

Predmet nadzora oddelka D skupine 0 s tega seznama ni „programska oprema“, ki predstavlja minimalno potrebno „objektno kodo“ za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, katerega izvoz je bil dovoljen.

Odobritev blaga za izvoz pomeni tudi dovoljenje, da se istemu končnemu uporabniku izvozi minimalno potrebna „objektna koda“ za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga.

Opomba:

opomba o programski opremi za jedrske objekte ne izvzema „programske opreme“ iz dela 2 skupine 5 („Informacijska varnost“).

SPLOŠNA OPOMBA O PROGRAMSKI OPREMI

(Ta opomba ima prednost pred katerim koli nadzorom v oddelku D skupin 1 do 9.)

Blago iz skupin 1 do 9 tega seznama ni predmet nadzora, če gre za „programsko opremo“, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.

je splošno dostopna javnosti, ker:

1.

se brez omejitev prodaja iz zaloge na prodajnih mestih za prodajo na drobno v:

a.

prosti prodaji;

b.

prodaji po pošti;

c.

elektronski prodaji ali

d.

telefonski prodaji in

2.

je namenjena za vgradnjo brez nadaljnje pomoči dobavitelja;

Opomba:

točka a. splošne opombe o programski opremi ne izvzema „programske opreme“ iz dela 2 skupine 5 („Informacijska varnost“).

b.

je v „javni domeni“ ali

c.

predstavlja minimalno potrebno „objektno kodo“ za vgradnjo, delovanje, vzdrževanje (preverjanje) in popravilo blaga, katerega izvoz je bil dovoljen.

Opomba:

točka c. splošne opombe o programski opremi ne izvzema „programske opreme“ iz dela 2 skupine 5 („Informacijska varnost“).

SPLOŠNA OPOMBA O „INFORMACIJSKI VARNOSTI“

Opremo ali funkcije za „informacijsko varnost“ je treba obravnavati na podlagi določb v delu 2 skupine 5, tudi če gre za komponente, „programsko opremo“ ali funkcije druge opreme.

UREDNIŠKA PRAKSA V OKVIRU URADNEGA LISTA EVROPSKE UNIJE

V skladu s pravili Medinstitucionalnega slogovnega priročnika se za besedila v slovenščini, objavljena v Uradnem listu Evropske unije:

za ločevanje celih števil od decimalnih števil uporablja vejica,

cela števila podajajo v sklopih treh števk, pri čemer je vsak sklop razmejen od drugega s presledkom.

Besedilo, ponatisnjeno v tej prilogi, upošteva zgoraj navedeno prakso.

KRATICE IN OKRAJŠAVE, UPORABLJENE V TEJ PRILOGI

Za kratice in okrajšave, uporabljene kot opredeljeni pojem, glejte „Opredelitev pojmov, uporabljenih v tej prilogi“.

KRATICE IN OKRAJŠAVE

ABEC

Annular Bearing Engineers Committee (Inženirski odbor za kroglične ležaje)

ABMA

American Bearing Manufacturers Association (Združenje ameriških proizvajalcev ležajev)

ADC

analogno-digitalni pretvornik

AGMA

American Gear Manufacturers‘ Association (Združenje ameriških proizvajalcev menjalnikov)

AHRS

sistem za določanje lege in smeri

AISI

American Iron and Steel Institute (Ameriški inštitut za železo in jeklo)

ALE

epitaksija atomske plasti

ALU

aritmetična logična enota

ANSI

American National Standards Institute (Ameriški državni inštitut za standarde)

APP

prilagojena največja zmogljivost

APU

pomožne pogonske enote

ASTM

Ameriško društvo za preizkušanje in materiale

ATC

nadzor zračnega prometa

BJT

bipolarni spojni tranzistorji

BPP

parameter BPP

BSC

krmilnik baznih postaj

CAD

računalniško podprto načrtovanje

CAS

Chemical Abstracts Service (Služba za izmenjavo kemijskih izvlečkov)

CCD

senzor CDD

CDU

krmilna in prikazovalna enota

CEP

verjetna krožna napaka

CMM

koordinatni merilni stroj

CMOS

dopolnilni kovinskooksidni polprevodnik

CNTD

termalno nanašanje s krmiljeno nukleacijo

CPLD

kompleksni programirljivi logični element

CPU

centralna procesna enota

CVD

kemične naparjanje

CW

kemično bojevanje

CW (pri laserjih)

zvezni val

DAC

digitalno-analogni pretvornik

DANL

prikazani povprečni nivo šuma

DBRN

navigacija na podlagi podatkovnih baz

DDS

neposredni digitalni sintetizator

DMA

dinamična mehanska analiza

DME

oprema za merjenje razdalje

DMOSFET

difuzni kovinsko oksidni tranzistor na poljski pojav

DS

smerno strjeni

EB

eksplozivni mostič

EB-PVD

fizično nanašanje z naparjanjem z uporabo elektronskega žarka

EBW

eksplozivna mostična žica

ECM

elektrokemična strojna izdelava

EDM

elektroerozijski stroji

EFI

eksplozivni folijski vžigalnik

EIRP

efektivna izotropna sevana moč

EMP

elektromagnetni impulz

ENOB

efektivno število bitov

ERF

elektroreologična končna obdelava

ERP

efektivna sevana moč

ESD

elektrostatična razelektritev

ETO

emitor z izklopnim mehanizmom

ETT

tiristor z električnim sprožilcem

EU

Evropska unija

EUV

ekstremno ultravijolično

FADEC

popolno digitalno krmiljenje motorja

FFT

hitra Fouriereva transformacija

FPGA

programirljiva mreža vrat

FPIC

programirljiva mreža medpovezav

FPLA

programirljiva mreža logičnih nizov

FPO

operacija v plavajoči vejici

FWHM

polovična vrednost širine

GLONASS

globalni satelitski navigacijski sistem

GNSS

globalni satelitski navigacijski sistem

GPS

globalni pozicionirni sistem

GSM

globalni sistem mobilnih komunikacij

GTO

tiristor z izklopnim mehanizmom

HBT

heterobipolarni tranzistor

HDMI

vmesnik za prenos multimedijskih signalov visoke ločljivosti

HEMT

tranzistor z visoko mobilnostjo elektronov

ICAO

Mednarodna organizacija civilnega letalstva

IEC

Mednarodna komisija za elektrotehniko

IED

improvizirana eksplozivna naprava

IEEE

Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike

IFOV

trenutno polje opazovanja

IGBT

bipolarni tranzistorji z izoliranimi vrati

IGCT

integrirani tiristorji z menjajočo smerjo toka

IHO

Mednarodna hidrografska organizacija

ILS

instrumentni pristajalni sistem

IMU

inercialna merilna enota

INS

inercialni navigacijski sistem

IP

internetni protokol

IRS

inercialni referenčni sistem

IRU

inercialna referenčna enota

ISA

mednarodna standardna atmosfera

ISAR

nasprotno sintetično odprtinski radar

ISO

Mednarodna organizacija za standardizacijo

ITU

Mednarodna telekomunikacijska zveza

JT

Joule-Thomsonov učinek

LIDAR

zaznavanje in določevanje svetlobe

LIDT

prag lasersko povzročene škode

LOA

skupna dolžina

LRU

hitro zamenljiva enota

LTT

fototiristor

MLS

mikrovalovni pristajalni sistemi

MMIC

monolitno mikrovalovno integrirano vezje

MOCVD

nanašanje kovin s kemičnim naparjanjem

MOSFET

kovinsko oksidni tranzistor na poljski pojav

MPM

mikrovalovni napajalni modul

MRF

magnetoreologična končna obdelava

MRF

minimalna razločljiva poteza

MRI

slikanje z uporabo magnetne resonance

MTBF

povprečni čas med okvarami

MTTF

povprečni čas do okvare

NA

numerična odprtina

NDT

neporušno preizkušanje

NEQ

neto količina eksploziva

NIJ

National Institute of Justice (Nacionalni inštitut za pravosodje)

OAM

delovanje, upravljanje ali vzdrževanje

OSI

medsebojno povezovanje odprtih sistemov

PAI

poliamid-imidi

PAR

radar za natančno približevanje

PCL

pasivna koherentna lokacija

PDK

pripomoček za načrtovanje procesa

PIN

osebna identifikacijska številka

PMR

zasebni mobilni radio

PVD

fizično nanašanje z naparjanjem

ppm

delov na milijon

QAM

kvadraturna amplitudna modulacija

QE

kvantna učinkovitost

RAP

reaktivna atomska plazma

RF

radijska frekvenca

rms

efektivna vrednost

RNC

krmilnik radijskega omrežja

RNSS

regionalni satelitski navigacijski sistem

ROIC

integrirano čitalno vezje

S-FIL

„step and flash“ tiskarska litografija

SAR

sintetično odprtinski radar

SAS

sintetično odprtinski sonar

SC

monokristal

SCR

silicijev usmernik

SFDR

dinamično območje brez motenj

SHPL

visokozmogljivi laser

SLAR

letalski stranski radar

SOI

silicij na izolatorju

SQUID

superprevodna naprava za merjenje kvantumske interference

SRA

enostavno nadomestljivi sestav

SRAM

statični vpisovalno/bralni pomnilnik

SSB

enobočni pas

SSR

sekundarni nadzorni radar

SSS

bočni sonar

TIR

popolnoma enoznačno odbiranje

TVR

odziv prenosne napetosti

u

atomska masna enota

UPR

enosmerna ponovljivost pozicioniranja

UTS

skrajna natezna trdnost

UV

ultravijolično

VJFET

vertikalni spojni tranzistorji na poljski pojav

VOR

zelo visokofrekvenčno večsmerno območje

SZO

Svetova zdravstvena organizacija

WLAN

brezžično lokalno omrežje

OPREDELITEV POJMOV, UPORABLJENIH V TEJ PRILOGI

Image 1

Image 2

Image 3

Image 4

Image 5

Image 6

Image 7

Image 8

Image 9

Image 10

Image 11

Image 12

Image 13

Image 14

Image 15

Image 16

Image 17

Image 18

Image 19

Image 20

Image 21

Image 22

Image 23

DEL II     Skupina 0

SKUPINA0JEDRSKI MATERIALI, OBJEKTI IN OPREMA

0A   Sistemi, oprema in komponente

0A001

„Jedrski reaktorji“ in posebej zanje zasnovana ali pripravljena oprema in komponente:

a.

„jedrski reaktorji“;

b.

kovinske posode ali njihovi glavni tovarniško zasnovani deli, vključno z glavo reaktorske tlačne posode, ki so posebej izdelani ali pripravljeni tako, da lahko vsebujejo sredico „jedrskega reaktorja“;

c.

oprema, ki je izdelana ali pripravljena posebej za vstavljanje ali odstranjevanje goriva v „jedrskem reaktorju“;

d.

regulacijske palice, ki so izdelane ali pripravljene posebej za nadzor procesa cepitve v „jedrskem reaktorju“, vključno s podpornimi in obesnimi strukturami ter pogonskimi mehanizmi in cevnimi vodili palic;

e.

tlačne cevi, ki so posebej izdelane ali pripravljene za zadrževanje gorivnih elementov in primarnega hladila v „jedrskem reaktorju“;

f.

cevi iz cirkonija ali cevi iz cirkonijevih zlitin (ali sklopi cevi), ki so posebej izdelane ali pripravljene za uporabo kot zaščitna gorivna srajčka v „jedrskem reaktorju“ in v količinah, ki presegajo 10 kg;

Opomba:

za cirkonijeve tlačne cevi glej točko 0A001.e., za kalandrijske cevi glej točko 0A001.h.

g.

črpalke, ki so zasnovane ali pripravljene posebej za kroženje primarnega hladila v „jedrskih reaktorjih“;

h.

‚notranji deli reaktorja‘, ki so izdelani ali pripravljeni posebej za uporabo v „jedrskem reaktorju“, vključno z opornimi stebri za sredico, gorivnimi kanali, kalandrijskimi cevmi, toplotnimi ščiti, obodnimi ploščami, mrežnimi podpornimi ploščami sredice reaktorja in difuzijskimi ploščami;

Tehnična opomba:

V točki 0A001.h. pojem ‚notranji deli reaktorja‘ pomeni kateri koli glavni element znotraj reaktorske posode, ki ima eno ali več funkcij, kot so podpora sredice, vzdrževanje položaja gorivnih elementov, usmerjanje toka primarnega hladila, zagotavljanje radiacijske zaščite za reaktorsko posodo in omogočanje postavitve merilnih instrumentov v sredici.

i.

toplotni izmenjevalniki:

1.

uparjalniki, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v primarnem ali vmesnem krogotoku hladilnega sredstva „jedrskega reaktorja“;

2.

drugi toplotni izmenjevalniki, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v krogotoku primarnega hladila „jedrskega reaktorja“;

Opomba:

predmet nadzora v točki 0A001.i. niso toplotni izmenjevalniki za pomožne sisteme reaktorja, npr. zasilni hladilni sistem ali sistem za hlajenje razpadne toplote.

j.

detektorji nevtronov, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za določanje nevtronskega fluksa v sredici „jedrskega reaktorja“;

k.

‚zunanji toplotni ščiti‘, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v „jedrskih reaktorjih“ za zmanjšanje izgube toplote in zaščito zadrževalnega hrama.

Tehnična opomba:

Pojem ‚zunanji toplotni ščiti‘ v točki 0A001.k. pomeni velike strukture nad reaktorsko posodo, ki zmanjšujejo izgubo toplote iz reaktorja in znižujejo temperaturo v zadrževalnem hramu.

0B   Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

0B001

Obrat za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema in njeni sestavni deli:

a.

obrati, ki so posebej konstruirani za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“, so:

1.

obrat za ločevanje s plinsko centrifugo;

2.

obrat za ločevanje s plinsko difuzijo;

3.

obrat za aerodinamično ločevanje;

4.

obrat za ločevanje s kemično izmenjavo;

5.

obrat za ločevanje z ionsko izmenjavo;

6.

obrat za „lasersko“ ločevanje izotopov v atomski pari;

7.

obrat za molekularno „lasersko“ ločevanje izotopov;

8.

obrat za ločevanje plazme;

9.

obrat za elektromagnetno ločevanje;

b.

plinske centrifuge ter sklopi in sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za postopke ločevanja v plinskih centrifugah:

Tehnična opomba:

Pojem ‚material z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘ v točki 0B001.b. pomeni katerega koli od naslednjih materialov:

1.

maraging jeklo z mejno natezno trdnostjo 1,95 GPa ali več;

2.

aluminijeve zlitine z mejno natezno trdnostjo 0,46 GPa ali več ali

3.

„vlakneni ali nitasti materiali“ s „specifičnim modulom“, večjim od 3,18 x 106 m, in s „specifično natezno trdnostjo“, večjo od 7,62 x 104 m.

1.

plinske centrifuge;

2.

celoviti sklopi rotorjev;

3.

cevi za rotorje z debelino stene 12 mm ali manj, s premerom od 75 do 650 mm, ki so izdelane iz ‚materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘;

4.

obroči ali spojke z debelino stene do 3 mm ali manj in s premerom od 75 mm do 650 mm, ki so izdelani za lokalno podporo rotorskih cevi ali za zaporedno povezavo več rotorskih cevi in so izdelani iz ‚materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘;

5.

obodne plošče s premerom od 75 do 650 mm, ki se vgrajujejo v notranjost rotorskih cevi in so izdelane iz ‚materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘;

6.

končniki s premerom od 75 do 650 mm, ki so izdelani za tesnjenje obeh koncev rotorskih cevi in so iz ‚materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘;

7.

magnetni viseči ležaji:

a.

sklopi ležajev iz obročastega magneta, ki visi v ohišju z dušilnim sredstvom, pri čemer je ohišje zaščiteno ali izdelano iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, magnet pa je spojen z osjo ali drugim magnetom, pritrjenim na zgornji končnik rotorske cevi;

b.

aktivni magnetni ležaji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo s plinskimi centrifugami;

8.

posebej izdelani centrirni skodeličasti ležaji, ki so pritrjeni na blažilnik;

9.

molekularne črpalke, ki so sestavljene iz valjev z notranje strojno obdelanimi ali izvrtanimi spiralnimi utori in notranje strojno obdelanimi izvrtinami;

10.

obročasti statorji motorjev za večfazne AC histerezne (ali magnetno uporovne) motorje, ki sinhronizirano delujejo v vakuumu, v frekvenčnem območju 600 Hz ali več in z razponom moči 40 VA ali več;

11.

ohišja in sprejemni deli centrifug za vgradnjo cevi rotorjev plinskih centrifug, ki so sestavljeni iz togega valja z debelino stene do 30 mm in z zelo natančno obdelavo obeh koncev, ki so med seboj vzporedni in pravokotni na vzdolžno os valja pod kotom 0,05° ali manj;

12.

odvodne cevi, ki so posebej izdelane ali pripravljene za odvajanje plina UF6 iz rotorske cevi, ki deluje po principu Pitotove cevi, in ki jih je mogoče namestiti v osrednji sistem za odvajanje plina;

13.

frekvenčni pretvorniki (konverterji ali inverterji), posebej konstruirane ali izdelane naprave za uravnavanje frekvence električnega toka v statorjih elektromotorjev, ki se uporabljajo pri procesu obogatitve s plinskimi centrifugami, ki imajo obe naslednji značilnosti, in tudi sestavni deli takšnih pretvornikov:

a.

večfazna izhodna frekvenca najmanj 600 Hz in

b.

visoka stabilnost (z regulacijo frekvence, boljšo od 0,2 %);

14.

zaporni in regulacijski ventili:

a.

zaporni ventili, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo na plinastih pretokih vstopnega, obogatenega ali osiromašenega plina UF6 posamezne plinske centrifuge;

b.

zaporni ali regulacijski ventili, ki imajo meh kot tesnilo in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“ ali so zaščiteni z njimi, z notranjim premerom od 10 do 160 mm, izdelani ali pripravljeni pa so posebej za uporabo v glavnih ali pomožnih sistemih obratov za obogatitev s plinskimi centrifugami;

c.

oprema in sestavni deli, posebej izdelani in pripravljeni za postopek ločevanja s plinsko difuzijo:

1.

pregrade za plinsko difuzijo, narejene iz poroznega kovinskega, polimernega ali keramičnega „materiala, odpornega proti koroziji z UF6“, in z velikostjo por od 10 do 100 nm, debeline največ 5 mm, in za cevaste oblike s premerom največ 25 mm;

2.

ohišja difuzorjev plina, izdelana iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6, ali zaščitena z njimi“;

3.

kompresorji ali puhala s sesalno zmogljivostjo 1 m3/min UF6 ali več, izstopnim tlakom do 500 kPa, z razmerjem tlaka 10:1 ali manj in izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njimi“;

4.

tesnila rotacijskih gredi, namenjena za kompresorje ali puhala, ki so navedeni v točki 0B001.c.3. in izdelani tako, da v notranjost kompresorja ne vdre več kot 1 000 cm3 vmesnega plina na minuto;

5.

toplotni izmenjevalniki, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi in zasnovani za razmerje tlaka, ki je zaradi puščanja manjše od 10 Pa/h pod tlačno razliko 100 kPa;

6.

ventili, ki imajo meh kot tesnilo, ročni ali avtomatizirani, zaporni ali regulacijski, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi;

d.

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za postopek aerodinamičnega ločevanja, so:

1.

ločevalne šobe, ki imajo režasto ukrivljene kanale s polmerom, manjšim od 1 mm, in so odporne proti koroziji z UF6 ter imajo pri izstopu iz šobe ostro rezilo, ki razdeli izstopajoči plin na dva tokova;

2.

valjaste ali konične cevi (vrtinčne cevi), ki so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali so zaščitene z njimi, z eno ali več tangencialnimi vstopnimi odprtinami;

3.

kompresorji ali puhala, ki so izdelana iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščitena z njimi, in tesnila rotacijskih gredi;

4.

toplotni izmenjevalniki, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“ ali zaščiteni z njimi;

5.

ohišja elementov za ločevanje, izdelana iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6 ali zaščitena z njimi“, v katera se vgrajujejo vrtinčne (vortex) cevi ali ločevalne šobe;

6.

ventili, ki imajo meh kot tesnilo, ročni ali avtomatizirani, zaporni ali regulacijski, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi, s premerom 40 mm ali več;

7.

procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (vodik ali helij) do deleža UF6 na manj kot 1 ppm, ki vključujejo:

a.

kriogene toplotne izmenjevalnike in krioločevalnike za temperature 153 K (–120 °C) ali manj;

b.

kriogene hladilne enote za temperature 153 K (–120 °C) ali manj;

c.

ločevalne šobe ali vrtinčne cevi za ločevanje UF6 od nosilnega plina;

d.

hladne pasti UF6 za zamrzovanje UF6;

e.

oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja s kemično izmenjavo, in so:

1.

pulzne kolone za hitro izmenjavo v sistemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 s in so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini (izdelane so npr. iz primernih plastičnih materialov, kot so fluorirani ogljikovodikovi polimeri ali steklo, ali zaščitene z njimi);

2.

centrifugalni kontaktorji za hitro izmenjavo v sistemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 s in so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini (izdelani so npr. iz primernih plastičnih materialov, kot so fluorirani ogljikovodikovi polimeri ali steklo, ali zaščiteni z njimi);

3.

celice za elektrokemično redukcijo, ki so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini in so namenjene za redukcijo urana iz enega v drugo valentno stanje;

4.

oprema za preskrbovanje elektrokemičnih redukcijskih celic z U+4 iz organske faze, ki je izdelana ali zaščitena s primernim materialom (steklo, polimeri fluorogljika, polifenilsulfat, polietersulfon in s smolo impregnirani grafit), in deli, ki prihajajo v stik z medijem;

5.

sistemi za pripravo vhodnih komponent za proizvodnjo raztopine uranovega klorida visoke čistosti, ki so sestavljeni iz opreme za raztapljanje, solventno ekstrakcijo in/ali iz opreme za ionsko izmenjavo v procesu čiščenja in iz elektrolitskih celic za redukcijo urana U+6 ali U+4 v U+3;

6.

sistemi za oksidacijo urana iz U+3 v U+4;

f.

oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja z ionsko izmenjavo, in so:

1.

visokoaktivne ionsko-izmenjalne smole, zrnate ali porozne makromrežaste smole, v katerih so aktivne skupine za kemično izmenjavo omejene na površino neaktivne porozne nosilne strukture, druge kompozitne strukture v kakršni koli primerni obliki, vključno z delci ali vlakni premera 0,2 mm ali manj, ki so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini in so pripravljene tako, da imajo razpolovni čas izmenjave manjši kot 10 s, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C);

2.

kolone za ionsko izmenjavo (valjaste) s premerom nad 1 000 mm, ki so izdelane iz materialov, odpornih proti koncentrirani klorovodikovi kislini (npr. titan ali fluorogljikova plastika), ali so zaščitene z njimi, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C) in tlakih nad 0,7 MPa;

3.

povratni sistemi osnovani na ionski izmenjavi (kemični ali elektrokemični oksidacijski ali redukcijski sistemi) za regeneriranje redukcijskih ali oksidacijskih snovi, ki se uporabljajo v posameznih stopnjah obogatitve urana z ionsko izmenjavo;

g.

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje na podlagi laserja z uporabo laserskega ločevanja izotopov v atomski pari, in sicer:

1.

sistemi za uparjevanje kovinskega urana, namenjeni oddajanju moči, ki znaša na tarči 1 kW ali več, za uporabo pri laserski obogatitvi;

2.

sistemi za ravnanje s staljenim ali uparjenim kovinskim uranom, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za ravnanje s staljenim uranom, staljenimi uranovimi zlitinami ali uparjenim kovinskim uranom za uporabo pri laserski obogatitvi, in posebej zanje izdelane komponente;

Opomba:

GLEJ TUDI TOČKO 2A225.

3.

sklopi za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v tekoči ali trdni obliki, ki so izdelani iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom, ali so zaščiteni z njimi, kot sta grafit s prevleko iz itrija ali tantal;

4.

ohišja ločevalnikov (valjaste ali pravokotne posode) za namestitev izvora uparjenega kovinskega urana, elektronskega topa in sistema za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana;

5.

„laserji“ ali „laserski“ sistemi, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje uranovih izotopov s stabilizacijo frekvenčnega spektra za delovanje v daljšem časovnem obdobju;

Opomba:

GLEJ TUDI TOČKI 6A005 IN 6A205.

h.

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje na podlagi laserja z uporabo molekularnega laserskega ločevanja izotopov, in sicer:

1.

nadzvočne ekspanzijske šobe, ki so namenjene za hlajenje mešanice UF6 in nosilnega plina do temperature 150 K (–123 °C) ali manj ter so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“;

2.

sestavni deli ali naprave, ki so posebej izdelane ali pripravljene za zbiranje obogatenih ali osiromašenih uranovih materialov po osvetlitvi z lasersko svetlobo ter ki so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“;

3.

kompresorji, ki so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi, in tesnila rotacijskih gredi;

4.

oprema za fluoriranje trdnega UF5 v plinasti UF6;

5.

sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (npr. dušik, argon ali drug plin), ki vključujejo:

a.

kriogene toplotne izmenjevalnike in krioločevalnike za temperature 153 K (–120 °C) ali manj;

b.

kriogene hladilne enote za temperature 153 K (–120 °C) ali manj;

c.

hladne pasti UF6 za zamrzovanje UF6;

6.

„laserji“ ali „laserski“ sistemi, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje uranovih izotopov s stabilizacijo frekvenčnega spektra za delovanje v daljšem časovnem obdobju;

Opomba:

GLEJ TUDI TOČKI 6A005 IN 6A205.

i.

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje plazme:

1.

viri mikrovalovne moči in antene za ustvarjanje ali pospeševanje ionov, z izhodno frekvenco nad 30 GHz in s povprečno izhodno močjo nad 50 kW;

2.

radiofrekvenčne tuljave za vzbujanje ionov pri frekvencah nad 100 kHz, ki delujejo s povprečno močjo nad 40 kW;

3.

sistemi za generiranje uranove plazme;

4.

se ne uporabljajo;

5.

sklopi za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v trdni obliki, ki so izdelani iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim kovinskim uranom, ali so zaščiteni z njimi, kot sta grafit s prevleko iz itrija ali tantal;

6.

ohišja ločevalnikov (valjasti), izdelana iz primernega nemagnetnega materiala (npr. nerjavno jeklo), v katere se namestijo izvor uranove plazme, radiofrekvenčna tuljava in zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana;

j.

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za elektromagnetno ločevanje:

1.

enojni ali večkratni izvori ionov, ki so sestavljeni iz izvora pare, ionizatorja in pospeševalnika ionskega curka in izdelani iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit, nerjavno jeklo ali baker) ter so sposobni zagotavljati ionski žarek s skupno jakostjo najmanj 50 mA;

2.

zbiralne plošče z dvema ali več zarezami in žepi, namenjene za zbiranje ionskih žarkov obogatenega ali osiromašenega urana in izdelane iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit ali nerjavno jeklo);

3.

vakuumska ohišja elektromagnetnih ločevalnikov urana, izdelana iz nemagnetnih materialov (npr. nerjavno jeklo) in izdelana za obratovanje pri tlaku 0,1 Pa ali manj;

4.

poli magneta s premerom nad 2 m;

5.

viri visoke napetosti za izvore ionov, ki imajo vse naslednje lastnosti:

a.

sposobnost neprekinjenega delovanja;

b.

izhodna napetost najmanj 20 000 V;

c.

jakost izhodnega toka najmanj 1 A in

d.

regulacija napetosti, ki je boljša kot 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur;

Opomba:

GLEJ TUDI TOČKO 3A227.

6.

viri napajanja magnetov (generatorji enosmernega toka z veliko močjo), ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.

neprekinjeno proizvajanje izhodnega toka z jakostjo najmanj 500 A pri napetosti najmanj 100 V in

b.

regulacijo napetosti ali toka, boljšo od 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur.

Opomba:

GLEJ TUDI TOČKO 3A226.

0B002

Naslednji pomožni sistemi, oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za obrat za ločevanje izotopov, ki je opisan v točki 0B001, in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njimi“:

a.

napajalni avtoklavi, peči ali sistemi, za napajanje procesa obogatitve z UF6;

b.

desublimatorji ali hladne pasti za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;

c.

postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike;

d.

postaje za utekočinjenje ali solidifikacijo, ki se uporabljajo za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem, ohlajanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno stanje;

e.

cevni sistemi in zbiralni sistemi, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za delo z UF6 v okviru plinsko difuzijskih, centrifugalnih ali aerodinamičnih kaskad;

f.

vakuumski sistemi in črpalke:

1.

vakuumski zbiralniki, vakuumski razdelilniki ali vakuumske črpalke s sesalnim pretokom 5 m3/min ali več;

2.

vakuumske črpalke, posebej izdelane za delovanje v atmosferi, ki vsebuje UF6, in izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščitene z njimi ali

3.

vakuumski sistemi, sestavljeni iz vakuumskih zbiralnikov, vakuumskih razdelilnikov in vakuumskih črpalk ter izdelani za delovanje v atmosferi, ki vsebuje UF6;

g.

masni spektrometri/ionski izvori UF6, ki so zmožni neposrednega vzorčenja iz plinastega pretoka UF6 in imajo vse naslednji značilnosti:

1.

zmožni so merjenja ionov z atomsko masno enoto 320 ali več in imajo ločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320;

2.

ionski izvori, izdelani iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 mas. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi;

3.

viri ionizacije z elektronskim obstreljevanjem in

4.

imajo zbiralni sistem, ki je primeren za izotopsko analizo.

0B003

Obrat za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen:

a.

sistemi za pretvorbo koncentrata uranove rude v UO3;

b.

sistemi za pretvorbo UO3 v UF6;

c.

sistemi za pretvorbo UO3 v UO2;

d.

sistemi za pretvorbo UO2 v UF4;

e.

sistemi za pretvorbo UF4 v UF6;

f.

sistemi za pretvorbo UF4 v kovinski uran;

g.

sistemi za pretvorbo UF6 v UO2;

h.

sistemi za pretvorbo UF6 v UF4;

i.

sistemi za pretvorbo UO2 v UCl4.

0B004

Obrat za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter posebej konstruirana ali izdelana oprema in sestavni deli zanjo:

a.

obrat za proizvodnjo težke vode, devterija ali devterijevih spojin:

1.

obrat na principu izmenjave voda-vodikov sulfid;

2.

obrat na principu izmenjave amonijak-vodik;

b.

oprema in sestavni deli so:

1.

stolpi za izmenjavo voda-vodikov sulfid s premerom 1,5 m ali več za obratovanje pri tlakih, ki so višji ali enaki 2 MPa;

2.

nizkotlačna (tj. 0,2 MPa) enostopenjska centrifugalna puhala ali kompresorji za kroženje vodikovega sulfida (tj. plina z več kot 70 mas. % vodikovega sulfida, H2S), z zmogljivostjo pretoka, večjo ali enako 56 m3/s pri delovnem tlaku, večjem ali enakem 1,8 MPa, in tesnili za obratovanje v okolju z mokrim H2S;

3.

stolpi za izmenjavo amonijak-vodik, ki so visoki vsaj 35 m, s premerom od 1,5 do 2,5 m, za obratovanje pri tlakih nad 15 MPa;

4.

notranji deli stolpov, vključno s stopenjskimi kontaktorji in stopenjskimi črpalkami, vključno s potopnimi, za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak-vodik;

5.

razgrajevalniki amonijaka, z delovnim tlakom vsaj 3 MPa za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak-vodik;

6.

infrardeči absorpcijski analizatorji za neposredno analizo razmerja med vodikom in devterijem pri koncentracijah devterija najmanj 90 mas. %;

7.

katalitski gorilniki za pretvorbo obogatenega plinastega devterija v težko vodo z izmenjevalnim postopkom amonijak-vodik;

8.

celotni sistemi nadgradnje ali kolone za nadgradnjo za proces obogatitve težke vode na koncentracijo devterija do stopnje, ki se uporablja v reaktorjih;

9.

pretvorniki za sintezo amonijaka ali enote za sintezo amonijaka, ki so posebej izdelane ali pripravljene za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak-vodik.

0B005

Obrat, posebej konstruiran za proizvodnjo gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ in posebej izdelana ali pripravljena oprema zanj.

Tehnična opomba:

Posebej izdelana ali pripravljena oprema za proizvajanje gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ vključuje opremo, ki:

1.

ponavadi prihaja v neposredni stik s proizvodnjo jedrskih snovi ali pa jih neposredno krmili;

2.

nepredušno zatesni jedrske materiale v srajčko;

3.

preverja integriteto srajčk ali zvara;

4.

preverja končno stanje zatesnjenega goriva ali

5.

se uporablja za sestavljanje elementov reaktorja.

0B006

Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz „jedrskih reaktorjev“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema zanj.

Opomba:

točka 0B006 vključuje:

a.

obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz „jedrskih reaktorjev“, vključno z opremo, pa tudi sestavnimi deli, ki ponavadi pridejo v neposredni stik z obsevanim gorivom, večjo količino jedrskega materiala in cepitvenimi produkti in jih neposredno krmilijo;

b.

opremo za odstranjevanje srajčk pri gorivnih elementih in stroje za sekanje ali drobljenje, ki so daljinsko upravljani in so namenjeni za rezanje ali sekanje obsevanih gorivnih elementov, svežnjev ali palic iz „jedrskih reaktorjev“;

c.

posode za raztapljanje ali raztapljalniki, ki uporabljajo mehanske naprave, posebej konstruirane ali izdelane za raztapljanje obsevanega goriva iz „jedrskih reaktorjev“, ki so odporni proti vročim, močno korozivnim tekočinam in omogočajo polnjenje in vzdrževanje na daljavo;

d.

solventne ekstraktorje, kot so polnjene ali pulzne kolone, mešalci-usedalniki ali centrifugalni kontraktorji, odporni proti koroziji z dušikovo kislino in posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v obratih za predelavo obsevanega „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“;

e.

posode za shranjevanje kemikalij, ki so varne pred kritičnostjo in so odporne proti koroziji z dušikovo kislino;

Tehnična opomba:

Posode za shranjevanje imajo lahko naslednje značilnosti:

1.

stene ali notranje dele z najmanj dvema odstotkoma borovega ekvivalenta (računano na vse sestavne elemente, kot so opredeljeni v opombi k točki 0C004);

2.

največji premer 175 mm za valjaste oblike ali

3.

največja širina 75 mm za ploščate ali okrogle oblike.

f.

sisteme za merjenje nevtronov, posebej izdelane ali pripravljene za vgradnjo v avtomatizirane sisteme za nadzorovanje procesov in uporabo v njih v obratu za predelavo obsevanega „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“.

0B007

Obrat za pretvorbo plutonija in pripadajoča oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena v ta namen:

a.

sistemi za pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev oksid;

b.

sistemi za pridobivanje kovinskega plutonija.

0C   Materiali

0C001

„Naravni uran“ ali „osiromašeni uran“ ali torij v obliki kovine, zlitine, kemičnih spojin ali koncentratov in kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali več prej navedenih materialov;

Opomba:

predmet nadzora v točki 0C001 niso:

a.

štirje grami ali manj „naravnega urana“ ali „osiromašenega urana“, ki je v senzorjih merilnih instrumentov;

b.

„osiromašeni uran“, proizveden posebej za naslednje civilne nejedrske namene:

1.

zaščito pred sevanjem;

2.

pakiranje;

3.

obtežitev, pri čemer masa ni večja od 100 kg;

4.

protiuteži, pri čemer masa ni večja od 100 kg;

c.

zlitine, ki vsebujejo manj kot 5 % torija;

d.

keramični proizvodi, ki vsebujejo torij in ki niso bili izdelani za jedrsko uporabo.

0C002

„Posebni cepljivi materiali“

Opomba:

če masa materiala, uporabljenega v senzorjih merilnih instrumentov, znaša štiri „efektivne grame“ ali manj, material ni predmet nadzora v točki 0C002.

0C003

Devterij, težka voda (devterijev oksid) in druge devterijeve spojine ter mešanice in raztopine, ki vsebujejo devterij in v katerih je izotopsko razmerje med devterijem in vodikom večje od 1:5 000.

0C004

Grafit s čistostjo, boljšo od 5 ppm ‚ekvivalentov bora‘, in z gostoto nad 1,50 g/cm3 za uporabo v „jedrskem reaktorju“ v količinah nad 1 kg.

Opomba:

GLEJ TUDI TOČKO 1C107.

Opomba 1:

za namen nadzora izvoza pristojni organi države članice, v kateri je izvoznik registriran, določijo, ali je izvoženi grafit, ki izpolnjuje zgornje specifikacije, namenjen za uporabo v „jedrskem reaktorju“ ali ne. Predmet nadzora točke 0C004 ni grafit s čistostjo, boljšo od 5 ppm (delov na milijon) ekvivalenta bora, in gostoto nad 1,50 g/cm3 za drugo uporabo kot v „jedrskem reaktorju“.

Opomba 2:

v točki 0C004 je določen ‚ekvivalent bora‘ (BE) kot vsota BEZ za nečistoče (razen BEogljik, ker ogljik ne velja za nečistoto), pri čemer je:

 

BEZ (ppm) = CF x koncentracija elementa Z v ppm;

 

Image 24

 

in sta σΒ in σΖ reakcijska preseka za zajetje termičnih nevtronov (v barnih) naravnega bora in elementa Z; AB in AZ sta atomski masi naravnega bora in elementa Z.

0C005

Posebej izdelane spojine ali praškaste snovi za proizvodnjo plinskih difuzijskih pregrad, ki so odporne proti koroziji z UF6 (npr. nikelj ali zlitine z vsaj 60 mas. % niklja, aluminijev oksid in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika), s čistostjo vsaj 99,9 mas. % in povprečno velikostjo delcev manjšo od 10 μm, merjeno v skladu s standardom ASTM B330, in visoko stopnjo enakomerne zrnatosti.

0D   Programska oprema

0D001

„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz te skupine.

0E   Tehnologija

0E001

„Tehnologija“ je v skladu z opombo o jedrski tehnologiji v zvezi z „razvojem“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz te skupine.

DEL III –     Skupina 1

SKUPINA 1 – POSEBNI MATERIALI IN Z NJIMI POVEZANA OPREMA

1A   Sistemi, oprema in komponente

1A001

Komponente, izdelane iz spojin s fluoridom:

a.

sifoni, tesnila, tesnilne mase ali opne za gorivo, posebej izdelani za „zrakoplove“ ali vesoljsko rabo, izdelani iz več kot 50 % katerega koli od materialov, naštetih v točkah 1C009.b. ali 1C009.c.;

b.

se ne uporablja;

c.

se ne uporablja.

1A002

„Kompozitne“ strukture ali laminati:

Opomba:

GLEJ TUDI 1A202, 9A010 IN 9A110.

a.

izdelani iz česar koli od naslednjega:

1.

organske „matrike“ in „vlaknenih ali nitastih materialov“, določenih v točki 1C010(c) ali 1C010.d., ali

2.

prepregov ali predoblik, določenih v točki 1C010.e.;

b.

izdelani iz kovinske ali ogljikove „matrike“ in česar koli od naslednjega:

1.

ogljikovih „vlaknenih ali nitastih materialov“ s:

a.

„specifičnim modulom“, večjim od 10,15×106 m, in

b.

„specifično natezno trdnostjo“, večjo od 17,7×104 m, ali

2.

materialov, ki so določeni v točki 1C010.c.

Opomba 1:

predmet nadzora v točki 1A002 niso „kompozitne“ strukture ali laminati, ki so izdelani iz ogljikovih „vlaknenih ali nitastih materialov“, impregniranih z epoksi smolo, in ki so namenjeni za popravilo delov „civilnih zrakoplovov“ ali laminatov, katerih:

a.

površina ne presega 1 m2;

b.

dolžina ne presega 2,5 m in

c.

širina presega 15 mm.

Opomba 2:

predmet nadzora v točki 1A002 niso polizdelki, ki so posebej izdelani za predmete za civilno uporabo:

a.

za športne izdelke;

b.

za avtomobilsko industrijo;

c.

za industrijo obdelovalnih strojev;

d.

za uporabo v medicini.

Opomba 3:

predmet nadzora v točki 1A002.b.1. niso polizdelki, ki vsebujejo največ dve dimenziji prepletenih filamentov in so posebej izdelani za naslednjo uporabo:

a.

peči za tempranje kovin;

b.

oprema za izdelavo silikonskih kosov.

Opomba 4:

predmet nadzora v točki 1A002 niso končni izdelki, ki so posebej izdelani za določeno aplikacijo.

Opomba 5:

predmet nadzora v točki 1A002.b.1. niso mehansko sekani, rezkani ali rezani ogljikovi „vlakneni ali nitasti materiali“, dolgi največ 25,0 mm.

1A003

Proizvajalci aromatskih poliimidov, ki niso „taljivi“, v obliki filma, listov, trakov ali pasov, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

a.

debelina več kot 0,254 mm ali

b.

so prekriti ali laminirani z ogljikom, grafitom, kovinami ali magnetnimi snovmi.

Opomba:

predmet nadzora v točki 1A003 niso proizvodi, ki so prevlečeni ali laminirani z bakrom in ki so izdelani za proizvodnjo plošč elektronskih tiskanih vezij.

Opomba:

za vse oblike „taljivih“ aromatskih poliimidov glej točko 1C008.a.3.

1A004

Zaščitna in opozorilna oprema in sestavni deli, ki niso posebej izdelani za vojaške namene:

Opomba:

GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA, TOČKI 2B351 IN 2B352.

a.

obrazne maske, filtri in oprema za dekontaminacijo, posebej izdelana ali prirejena za zaščito pred naslednjimi, skupaj s posebej zanje izdelanimi komponentami:

Opomba:

točka 1A004.a. vključuje respiratorje s filtriranjem zraka (PAPR), ki so izdelani ali prirejeni za zaščito pred sredstvi ali materiali iz točke 1A004.a.

Tehnična opomba:

v točki 1A004.a.:

1.

so vse obrazne maske znane tudi kot plinske maske;

2.

filtri vključujejo filtrirne vložke.

1.

„biološkimi agensi“;

2.

‚radioaktivnimi snovmi‘;

3.

sredstvi za kemično bojevanje (CW) ali

4.

„agensi za obvladovanje nemirov“, vključno z:

a.

α-bromobenzenacetonitril (bromobenzil cianid) (CA) (CAS 5798-79-8);

b.

((2-klorofenil) metilen) propanedinitrilom, (o-klorobenzilidenemalononitril) (CS) (CAS 2698-41-1);

c.

2-kloro-1-feniletanon, fenilacil kloridom (ω-kloroacetofenon) (CN) (CAS 532-27-4);

d.

dibenz-(b, f)-1,4-oksazefin, (CR) (CAS 257-07-8);

e.

10-kloro-5,10-dihidrofenarsazin, (fenarsazin klorid), (adamzit), (DM) (CAS 578-94-9);

f.

N-nonanoilmorfolin (MPA) (CAS 5299-64-9);

b.

zaščitna oblačila, rokavice in čevlji, posebej izdelani ali prirejeni za zaščito pred:

1.

„biološkimi agensi“;

2.

‚radioaktivnimi snovmi‘; ali

3.

sredstvi za kemično bojevanje (CW)

c.

opozorilni sistemi, posebej izdelani ali prirejeni za odkrivanje ali prepoznavanje naslednjega, skupaj s posebej zanje izdelanimi sestavnimi deli:

1.

„bioloških agensov“;

2.

‚radioaktivnih snovi‘ ali

3.

sredstev za kemično bojevanje.

d.

elektronska oprema za avtomatsko odkrivanje ali določanje prisotnosti ostankov „eksplozivov“ in uporabo tehnik ‚izsleditve delcev‘ (npr. površinski zvočni val, spektrometrija ionske mobilnosti, diferenčna mobilnostna spektrometrija, masna spektrometrija).

Tehnična opomba:

‚Izsleditev delcev‘ je opredeljena kot sposobnost izsleditev manj kot 1 ppm pare ali 1 mg trdne snovi ali tekočine.

Opomba 1:

predmet nadzora v točki 1A004.d. ni oprema, izdelana posebej za laboratorijsko rabo.

Opomba 2:

predmet nadzora v točki 1A004.d. niso varnostne kontrolne točke za prehod skozi brez stika.

Opomba:

predmet nadzora v točki 1A004 niso:

a.

dozimetri za merjenje sevanja za osebno rabo;

b.

oprema za zdravje in varnosti pri delu, katere funkcija ali konstrukcija jo omejuje na zaščito proti tveganjem, značilnim za varnost v stanovanjskih naseljih in civilno industrijo, vključno z:

1.

rudarstvom,

2.

kamnoseštvom,

3.

kmetijstvom,

4.

farmacevtsko industrijo,

5.

medicino,

6.

veterino,

7.

okoljem,

8.

ravnanjem z odpadki;

9.

prehransko industrijo.

Tehnične opombe:

1.

Točka 1A004 zajema opremo in komponente, ki so bile določene za odkrivanje ‚radioaktivnih snovi‘, „bioloških agensov“, sredstvev za kemično bojevanje, ‚simulantov‘ ali „agensov za obvladovanje nemirov“ ali za zaščito proti tem snovem, oziroma so uspešno prestale testiranje glede na nacionalne standarde ali so se kako drugače izkazale za učinkovite, čeprav se takšna oprema in komponente uporabljajo v civilnih industrijskih panogah kot so rudarstvo, kamnolomi, kmetijstvo, farmacevtska industrija, medicina, veterinarstvo, okoljska industrija, ravnanje z odpadki ali živilska industrija.

2.

‚Simulant‘ je snov ali material, ki se pri usposabljanju, raziskavah, testiranju ali vrednotenju uporablja namesto (kemičnega ali biološkega) toksičnega agensa.

3.

V točki 1A004 so ‚radioaktivne snovi‘ tiste, ki so izbrane ali spremenjene za povečanje njihove učinkovitosti pri povzročanju smrtnih primerov med ljudmi in živalmi, škode na opremi ali pridelkih oziroma v okolju.

1A005

Neprebojni jopiči in njihovi sestavni deli:

Opomba:

GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

a.

mehki neprebojni jopiči, ki ne ustrezajo vojaškim standardom ali specifikacijam ali njim odgovarjajočim zahtevam, in posebej zanje izdelani sestavni deli;

b.

trde zaščitne plošče za neprebojne jopiče, ki zagotavljajo balistično zaščito stopnje IIIA ali manj (NIJ 0101.06, julij 2008) ali „enakovrednih standardov“.

Opomba:

za „vlaknene ali nitaste materiale“, ki se uporabljajo za proizvodnjo neprebojnih jopičev, glej točko 1C010.

Opomba 1:

predmet nadzora v točki 1A005 niso neprebojni jopiči, če so namenjeni za osebno varnost njihovih uporabnikov.

Opomba 2:

predmet nadzora v točki 1A005 niso neprebojni jopiči, namenjeni za frontalno zaščito pred drobci in udarnimi valovi eksplozivnih naprav nevojaškega izvora.

Opomba 3:

predmet nadzora v točki 1A005 niso neprebojni jopiči, namenjeni samo za zaščito pred urezninami, vbodninami ter poškodbami z iglo ali topim predmetom.

1A006

Oprema, posebej izdelana za uničenje improviziranih eksplozivnih naprav, navedenih v nadaljevanju, ter posebej zanje izdelane komponente:

Opomba:

GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

a.

vozila, ki so daljinsko upravljana;

b.

‚motilci‘.

Tehnična opomba:

Za namene točke 1A006.b. so ‚motilci‘ naprave, ki so posebej izdelane za onesposobitev eksplozivne naprave z izstrelitvijo tekočega, trdnega ali razpršenega (zrnatega) projektila.

Opomba:

predmet nadzora v točki 1A006 ni oprema, kadar ta spremlja operaterja te opreme.

1A007

Oprema in naprave, posebej izdelane za električno proženje polnjenj in naprav, ki vsebujejo „energetske materiale“:

Opomba:

GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA, TOČKI 3A229 IN 3A232.

a.

vžigalniki za detonatorje, ki so izdelani za proženje eksplozivnih detonatorjev, določenih v točki 1A007.b.;

b.

električno proženi eksplozivni detonatorji:

1.

eksplozivni mostič (EB);

2.

eksplozivna mostična žica (EBW);

3.

bliskoviti vžigalnik (slapper);

4.

eksplozivni folijski vžigalnik (EFI).

Tehnični opombi:

1.

Namesto izraza detonator se včasih uporablja izraz vžigalnik (v angleškem jeziku: initiator oziroma ignitor).

2.

Za namene točke 1A007.b. v njej navedeni detonatorji izkoriščajo majhen električni vodnik (mostič, žico za premoščanje ali folijo), ki se eksplozivno upari, ko skoznje steče hiter visokotokovni električni impulz. V vseh vrstah detonatorjev, razen bliskovitih vžigalnikov, sproži kemično detonacijo eksplozivni vodnik, ko pride v stik z močno eksplozivnim materialom, kot je na primer PETN (pentaeritritol-tetranitrat). Posebno udarjalo povzroči pri bliskovitih detonatorjih eksplozivno uparjanje električnega vodnika, ko udari na eksploziv in s tem povzroči kemično detonacijo. V nekaterih primerih požene navedeno udarjalo magnetna sila. Izraz eksplozivni folijski vžigalnik se lahko nanaša na mostični vžigalnik ali na bliskoviti vžigalnik.

1A008

Naboji, naprave in komponente:

a.

‚oblikovana polnila‘, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

neto eksplozivno količino nad 90 g in

2.

zunanji premer ohišja je enak ali večji od 75 mm;

b.

linearna oblikovana rezilna polnila, ki imajo obe naslednji značilnosti, ter posebej izdelani sestavni deli zanje:

1.

eksplozivni naboj nad 40 g/m in

2.

širino 10 mm ali več;

c.

vžigalne vrvice z jedrom z eksplozivno polnitvijo nad 64 g/m;

d.

rezila, razen rezil iz točke 1A008.b., in orodja za ločevanje z neto eksplozivno količino nad 3,5 kg.

Tehnična opomba:

‚Oblikovano polnilo‘ je eksplozivno polnilo, oblikovano tako, da usmeri učinek eksplozije.

1A102

Ponovno nasičeni pirolizirani ogljiko-ogljikovi sestavni deli, izdelani za vesoljska plovila iz točke 9A004 ali za sondirne rakete iz točke 9A104.

1A202

Kompozitne strukture, razen tistih, ki so določene v točki 1A002, v obliki cevi in z obema od naslednjih značilnosti:

Opomba:

GLEJ TUDI TOČKI 9A010 IN 9A110.

a.

imajo notranji premer od 75 do 400 mm in

b.

izdelane so iz „vlaknenih ali nitastih materialov“, ki so določeni v točki 1C010.a. ali b. ali 1C210.a., ali iz z ogljikom ojačanih materialov, ki so določeni v točki 1C210.c.

1A225

Platinirani katalizatorji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode.

1A226

Posebna embalaža, ki se uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih značilnosti:

a.

izdelana je iz fosforjevega brona, ki je kemično obdelan v smislu izboljšave vpojnosti, in

b.

izdelana je za uporabo v stolpih za vakuumsko destilacijo.

1A227

Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani okviri zanje:

a.

‚hladno površino‘, večjo od 0,09 m2;

b.

gostoto materiala, večjo od 3 g/cm3, in

c.

debelino 100 mm ali več.

Tehnična opomba:

‚Hladna površina‘ iz točke 1A227 pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja.

1 B   Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo

1B001

Oprema za proizvodnjo ali pregledovanje „kompozitov“ ali laminatov iz točke 1A002 ali „vlaknenih ali nitastih materialov“ iz točke 1C010 in posebej izdelani sestavni deli in pribor zanje, kot so:

Opomba:

GLEJ TUDI TOČKI 1B101 IN 1B201.

a.

stroji za navijanje niti, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh ‚primarnega servo pozicioniranja‘ in ki so posebej izdelani za proizvodnjo „kompozitnih“ struktur ali laminatov iz „vlaknenih ali nitastih materialov“;

b.

‚stroji za polaganje trakov‘, katerih gibi pozicioniranja ali polaganja trakov so koordinirani in programirani v petih ali več oseh ‚primarnega servo pozicioniranja‘ in ki so posebej izdelani za proizvodnjo „kompozitnih“ struktur letalskih okvirjev ali ‚projektilov‘;

Opomba:

v točki 1B001.b. ‚projektili‘ pomenijo kompletni raketni sistemi in zrakoplovni sistemi brez posadke.

Tehnična opomba:

Za namen točke 1B001.b. so ‚stroji za polaganje trakov‘ zmožni polaganja enega ali več ‚filamentnih trakov‘ s širino, večjo od 25,4 mm in manjšo ali enako 304,8 mm, ter rezanja in ponovnega pozicioniranja posameznih potekov ‚filamentnih trakov‘ med postopkom polaganja.

c.

stroji za tkanje ali prepletanje v več smereh in dimenzijah, vključno z opremo za prilagajanje in spreminjanje, posebej izdelani ali prirejeni za tkanje, prepletanje ali vpletanje vlaken za „kompozitne“ strukture;

Tehnična opomba:

za namene točke 1B001.c. je pletenje vključeno v tehniko prepletanja.

d.

oprema, posebej izdelana ali prirejena za proizvodnjo ojačanih vlaken:

1.

oprema za spremembo polimernih vlaken (kot so poliakrilnitrilna, rejonska, smolna ali polikarbosilanska) v ogljikova ali silicijkarbidna vlakna, vključno s posebnimi napravami za usmerjanje vlaken med toplotno obdelavo;

2.

oprema za nanašanje elementov ali spojin s kemičnim naparjevanjem na ogrete nitaste podlage za proizvodnjo silicijkarbidnih vlaken;

3.

oprema za mokro izpredanje keramike, odporne proti visokim temperaturam (npr. aluminijevega oksida);

4.

oprema za spreminjanje predoblik vlaken z vsebnostjo aluminija s toplotno obdelavo v vlakna aluminijevega oksida;

e.

oprema za izdelavo prepregov iz točke 1C010.e. po termoplastičnem postopku;

f.

oprema za nemoteno nadziranje, posebej izdelana za „kompozitne“ materiale:

1.

sistemi rentgenske tomografije za tridimenzionalno ugotavljanje napak;

2.

numerično krmljene ultrazvočne testne naprave, katerih gibi pozicioniranja oddajnikov ali sprejemnikov so simultano nadzorovani in programirani v štirih ali več oseh, ki sledijo tridimenzionalnim konturam komponente, ki se nadzira;

g.

‚stroji za nameščanje preje‘, katerih gibi pozicioniranja ali nameščanja preje so koordinirani in programirani v petih ali več oseh ‚primarnega servo pozicioniranja‘ in ki so posebej izdelani za proizvodnjo „kompozitnih“ struktur letalskih okvirjev ali ‚projektilov‘.

Tehnična opomba:

Za namene točke 1B001.g. so ‚stroji za nameščanje preje‘ zmožni polaganja enega ali več ‚filamentnih trakov‘ s širino, manjšo ali enako 25,4 mm, ter rezanja in ponovnega pozicioniranja posameznih potekov ‚filamentnih trakov‘ med postopkom polaganja.

Tehnični opombi:

1.

Za namene točke 1B001 osi ‚primarnega servo pozicioniranja‘ na podlagi usmeritve računalniškega programa nadzorujejo položaj enote (tj. glave) v prostoru glede na obdelovanec v pravilni orientaciji in smeri, da se doseže želeni postopek.

2.

Za namene točke 1B001 je ‚filamentni trak‘ ena neprekinjena širina traku, preje ali vlakna, ki je v celoti ali delno prevlečeno s smolo. v celoti ali delno s smolo prevlečeni ‚filamentni trakovi‘ vključujejo trakove, ki so prevlečeni s suhim prahom, ki se med toplotno obdelavo prilepi.

1B002

Oprema, izdelana za proizvodnjo prahu ali delcev kovinskih zlitin, ki ima obe naslednji značilnosti:

a.

posebej izdelana za preprečevanje kontaminacije in

b.

posebej izdelana za uporabo v enem od postopkov iz točke 1C002.c.2.

Opomba:

GLEJ TUDI TOČKO 1B102.

1B003

Orodje, šablone, kalupi ali utrjevalci za „superplastično oblikovanje“ ali za „difuzijsko spajanje“ titana, aluminija ali njunih zlitin, posebej izdelani za proizvodnjo katerega koli izmed naslednjih:

a.

struktur za letalsko ali vesoljsko plovbo;

b.

motorjev za „zrakoplove“ ali vesoljska plovila ali

c.

posebej izdelanih sestavnih delov za takšne strukture iz točke 1B003.a. ali za motorje iz točke 1B003.b.

1B101

Oprema, ki ni zajeta v točki 1B001, za „proizvodnjo“ strukturnih kompozitov ter posebej zanje izdelanih sestavnih delov in pribora:

Opomba:

GLEJ TUDI TOČKO 1B201.

Opomba:

sestavni deli in pribor iz točke 1B101 vključujejo kalupe, stružnice, matrike, utrjevalce in orodje za stiskanje, vulkanizacijo, vlivanje, sintranje ali lepljenje kompozitnih struktur, laminatov in njegovih izdelkov.

a.

stroji za navijanje niti ali stroji na nameščanje vlaken, katerih gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v treh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz „vlaknenih ali nitastih materialov“, in nadzor koordiniranja in programiranja;

b.

stroji za polaganje trakov, katerih gibi pozicioniranja in polaganja trakov in listov so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh in ki so posebej izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur letalskih okvirjev in „projektilov“;

c.

oprema, izdelana ali prirejena za „proizvodnjo“„vlaknenih ali nitastih materialov“:

1.

oprema za spreminjanje polimernih vlaken (kot npr. poliakrilonitrilnih, rejonskih ali polikarbosilanskih), vključno s posebnimi napravami za usmerjanje vlaken med toplotno obdelavo;

2.

oprema za nanašanje elementov ali spojin s kemičnim naparjevanjem na ogrete nitaste podlage;

3.

oprema za mokro izpredanje keramike, odporne proti visokim temperaturam (npr. aluminijevega oksida);

d.

oprema, izdelana ali prirejena za posebno površinsko obdelavo ali za proizvodnjo prepregov iz točke 9C110.

Opomba:

oprema iz točke 1B101.d. vključuje naprave za zvijanje, polaganje, prevlekanje in šablone za izrezovanje oblik.

1B102

„Proizvodna oprema“ kovinskega prahu, razen tiste iz točke 1B002, in sestavni deli:

Opomba:

GLEJ TUDI TOČKO 1B115.b.

a.

„proizvodna oprema“ kovinskega prahu, ki se uporablja za „proizvodnjo“ sferičnih, sferoidnih ali atomiziranih materialov (v nadzorovanem okolju) iz točk 1C011.a., 1C011.b., 1C111.a.1. in 1C111.a.2. ali iz okvira o Nadzoru vojaškega blaga;

b.

posebej izdelani sestavni deli za „proizvodno opremo“ iz točke 1B002 ali 1B102.a.

Opomba:

točka 1B102 vključuje:

a.

generatorje plazme (visokofrekvenčni reaktivni lok), ki so uporabni za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju mešanice argon-voda;

b.

opremo za električno odcepljanje, ki se uporablja za pridobivanje tankoplastno razpršenega ali sferičnega kovinskega prahu v okolju mešanice argona-vode;

c.

opremo, uporabno za „proizvodnjo“ sferičnega aluminijevega prahu s spreminjanjem taline v inertnem mediju (npr. v dušiku).

1B115

Oprema, razen tiste iz točke 1B002 ali 1B102, za proizvodnjo pogonskih goriv in njihovih sestavin in posebej zanjo izdelani sestavni deli:

a.

„proizvodna oprema“, ki se uporablja pri „proizvodnji“, ravnanju s tekočimi pogonskimi sredstvi ali njihovimi sestavinami ali preizkušanju njihove ustreznosti iz točk 1C011.a., 1C011.b., 1C111 ali iz okvira nadzora vojaškega blaga;

b.

„proizvodna oprema“, ki se uporablja pri „proizvodnji“, ravnanju z, mešanju, vulkanizaciji, vlivanju, stiskanju, strojni izdelavi, izvlekanju ali preizkušanju ustreznosti trdnih pogonskih goriv ali njihovih sestavin iz točk 1C011.a., 1C011.b., 1C111 ali s seznama nadzora vojaškega blaga;

Opomba:

predmet nadzora v točki 1B115.b. niso vsadni mešalniki, kontinualni mešalniki ali mešalniki na napajalno energijo. Glede nadzora nad vsadnimi mešalniki, kontinualnimi mešalniki in mešalniki na napajalno energijo glej točke 1B117, 1B118 in 1B119.

Opomba 1:

glede opreme, posebej izdelane za proizvodnjo vojaškega blaga, glej Nadzor vojaškega blaga.

Opomba 2:

predmet nadzora v točki 1B115 ni oprema za „proizvodnjo“, ravnanje z borovim karbidom in preizkušanje njegove ustreznosti.

1B116

Dulci, posebej izdelani za proizvodnjo pirolitsko dobljenih materialov, oblikovanih v kalupih, napeljavah ali drugih podlagah iz predhodnikov plinov, ki se razgrajujejo pri temperaturah med 1 573 K (1 300 °C) in 3 173 K (2 900 °C) pri tlaku od 130 Pa do 20 kPa.

1B117

Vsadni mešalniki, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej zanje izdelane komponente:

a.

izdelani ali prirejeni za mešanje v vakuumu v obsegu od nič do 13,326 kPa;

b.

možnost nadzora temperature mešalne komore;

c.

skupna volumetrična zmogljivost 110 litrov ali več in

d.

najmanj ena ‚mešalna/gnetna gred‘, vgrajena zunaj centra.

Opomba:

v točki 1B117.d. izraz ‚mešalna/gnetna gred‘ ne zajema deaglomeratorjev ali gredi z noži.

1B118

Kontinuirani mešalniki, ki imajo vse naslednje značilnosti, ter posebej zanje izdelane komponente:

a.

izdelani ali prirejeni za mešanje v vakuumu v obsegu od nič do 13,326 kPa;

b.

možnost nadzora temperature mešalne komore;

c.

katera koli od naslednjih značilnosti:

1.

dve ali več mešalnih/gnetnih gredi ali

2.

obe naslednji značilnosti:

a.

ena rotacijska in oscilacijska gred, ki ima gnetilne lopatice/igle, in

b.

gnetilne lopatice/igle v ohišju mešalne komore.

1B119

Mešalniki na napajalno energijo, ki se uporabljajo za drobljenje ali mletje materialov iz točk 1C011.a., 1C011.b. in 1C111 ali iz okvira Nadzora vojaškega blaga, in posebej zanje izdelane komponente:

1B201

Stroji za navijanje niti, razen tistih iz točke 1B001 ali 1B101, in oprema zanje:

a.

stroji za navijanje niti, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

njihovi gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh;

2.

posebej so izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz „vlaknenih ali nitastih materialov“ in

3.

primerni so za navijanje valjastih cevi z notranjim premerom od 75 do 650 mm in dolžine 300 mm ali več;

b.

naprave za koordiniranje in programiranje strojev za navijanje niti iz točke 1B201.a.;

c.

precizni pomožni oporni elementi za stroje za navijanje niti iz točke 1B201.a.

1B225

Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 250 g fluora na uro.

1B226

Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega žarka 50 mA ali več.

Opomba:

točka 1B226 zajema ločevalnike, ki:

a.

lahko obogatijo stabilne izotope;

b.

imajo ionski vir in tudi kolektorje v magnetnem polju, njihova zgradba pa je takšna, da so sami zunaj polja.

1B228

Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.

izdelani so za delovanje pri notranjih temperaturah 35 K (–238 °C) ali manj;

b.

izdelani so za delovanje pri notranjem tlaku od 0,5 do 5 MPa;

c.

izdelani so iz:

1.

nerjavnega jekla serije 300 Society of Automotive Engineers International (SAE) z nizko vsebnostjo žvepla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna najmanj 5, ali

2.

enakovrednih materialov, ki so tako kriogeni kot tudi kompatibilni z vodikom (H2), in

d.

njihov notranji premer je najmanj 30 cm, ‚efektivna dolžina‘ pa najmanj 4 m.

Tehnična opomba:

V točki 1B228 ‚efektivna dolžina‘ pomeni aktivno višino polnilnega materiala v polnjeni koloni ali aktivno višino plošč notranjega kontraktorja v ploščni koloni.

1B230

Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja – kalijevega amida v tekočem amonijaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.

so nepredušno zaprte (tj. hermetično zatesnjene);

b.

imajo zmogljivost, večjo od 8,5 m3/h, in

c.

eno od naslednjih značilnosti:

1.

pri koncentrirani raztopini kalijevega amida (1 % ali več) je njihov delovni tlak od 1,5 do 60 MPa ali

2.

pri razredčeni raztopini kalijevega amida (manj kot 1 %) je njihov delovni tlak od 20 do 60 MPa.

1B231

Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:

a.

objekti ali obrati za proizvodnjo, rekuperacijo, ekstrakcijo, koncentracijo tritija ali za druge načine ravnanja z njim;

b.

oprema za objekte ali obrate za ravnanje s tritijem:

1.

vodikove ali helijeve hladilne enote z zmogljivostjo hlajenja na 23 K (–250 °C) ali manj, z zmogljivostjo odvajanja toplote več kot 150 W;

2.

sistemi za shranjevanje ali čiščenje vodikovega izotopa, ki uporabljajo kovinske hidride kot medij za shranjevanje ali čiščenje.

1B232

Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.

izdelani so za delovanje pri izhodnih temperaturah 35 °K (–238 °C) ali manj in

b.

izdelani so za pretok plinastega vodika 1 000 kg/uro ali več.

1B233

Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov ter sistemi in oprema zanje:

a.

objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov;

b.

oprema za ločevanje litijevih izotopov na podlagi amalgamskega postopka (litij-živo srebro):

1.

posebno razvrščeni stolpi za izmenjavo med tekočinama, ki so posebej izdelani za litijeve amalgame;

2.

črpalke za živo srebro ali litijev amalgam;

3.

celice za elektrolizo litijevega amalgama;

4.

uparjalniki za koncentrirane raztopine litijevega hidroksida;

c.

sistemi, ki temeljijo na ionski izmenjavi in so posebej izdelani za ločevanje litijevih izotopov, in posebej izdelani sestavni deli zanje;

d.

sistemi, ki temeljijo na kemični izmenjavi (uporabljajo kronske etre, kriptande ali lariatne etre), ki so posebej izdelani za ločevanje litijevih izotopov, in posebej izdelani sestavni deli zanje.

1B234

Zadrževalni hrami, komore, vsebniki in drugi podobni zbiralniki za močna eksploziva, ki so namenjeni preizkušanju močnih eksplozivov ali eksplozivnih naprav in imajo obe ti dve značilnosti:

Opomba:

GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

a.

izdelani so za zadrževanje eksplozije v ekvivalentu 2 kg trinitrotoluena (TNT) ali več in

b.

imajo elemente ali značilnosti, ki jim omogočajo realnočasovni ali zapozneli prenos diagnostičnih ali merilnih informacij.

1B235

Ciljni sestavi in komponente za proizvodnjo tritija:

a.

ciljni sestavi, ki so izdelani iz litija, obogatenega z izotopom litij-6, ali ga vsebujejo, posebej izdelani za proizvodnjo tritija z obsevanjem, tudi z vstavitvijo v jedrski reaktor;

b.

komponente, izdelane posebej za ciljne sestave točke 1B235.a.

Tehnična opomba:

Komponente, izdelane posebej za ciljne sestave za proizvodnjo tritija, lahko vključujejo pelete iz litija, materiale za absorpcijo tritija in posebej prevlečene srajčke.

1C   Materiali

Tehnična opomba:

kovine in zlitine:

če določbe ne opredeljujejo drugače, obsegata izraza ‚kovine‘ in ‚zlitine‘ v točkah od 1C001 do 1C012 naslednje neobdelane in napol obdelane oblike:

surove oblike:

 

anode, kepe, palice (vključno s palicami z zarezami in žičniškimi palicami), klade, bloki, grude, briketi, pogače, katode, kristali, kubusi, kocke, zrna, kroglice, ingoti, plošče, peleti, šibike, prah, koluti, sekanci, krajniki, nepravilni koščki, gobe, palčice;

napol obdelane oblike (prevlečene, prekrite, navrtane, naluknjane ali ne):

a.

kovani ali obdelani materiali, izdelani z valjanjem, vlečenjem, ekstrudiranjem, kovanjem, nabojnim ekstrudiranjem, stiskanjem, drobljenjem, atomiziranjem in s struženjem: profili, kanali, krogi, diski, prah, kosmiči, folije in listi, kovani predmeti, plošče, prah, stiskanine in tiskanine, trakovi, obroči, palice (vključno s taljenimi palicami, žičniškimi palicami in valjano žico), odrezki, oblike, listi, trakovi, cevi in črevesa (vključno s krogi, kvadrati in odprtinami za cevi), vlečena ali ekstrudirana žica;

b.

livarski materiali, dobljeni z litjem v pesku, šablonah, kovini, štukaturi ali v drugih vrstah kalupov, vključno z odlitki, dobljenimi pri visokem pritisku, sintriranimi oblikami in oblikami, dobljenimi z metalurgijo prahu.

Predmet nadzora ostaja blago, izvoženo v oblikah, ki niso zajete v seznamu in so deklarirane kot dokončani proizvod, vendar v resnici pomenijo surove ali napol obdelane oblike.

1C001

Materiali, izdelani posebej za absorpcijo elektromagnetnega sevanja, ali intrinzično prevodni polimeri:

Opomba:

GLEJ TUDI TOČKO 1C101.

a.

materiali za absorpcijo frekvenc, večjih od 2 x 108 Hz, vendar manjših od 3 x 1012 Hz;

Opomba 1:

predmet nadzora v točki 1C001.a. niso:

a.

absorberji tipa las, ki so izdelani iz naravnih ali umetnih vlaken, pri katerih omogoča absorpcijo nemagnetni naboj;

b.

absorberji brez izgube magnetnosti, katerih naključni videz je nedvodimenzionalna oblika, vključno s piramidasto, stožčasto, klinasto in gubasto;

c.

dvodimenzionalni absorberji z vsemi naslednjimi značilnostmi:

1.

izdelani so iz:

a.

penastih plastičnih materialov (gibkih ali negibkih) z ogljikovim nabojem ali iz organskih materialov, vključno z vezivi, ki dajejo več kot 5 % odmeva v primerjavi s kovino prek frekvenčnega pasu, ki je za ± 15 % širši ali ožji od osrednje frekvence incidentalne energije, in ti absorberji ne morejo prenesti temperatur, višjih od 450 K (177 °C), ali

b.

keramičnih materialov, ki dajejo več kot 20 % odmeva v primerjavi s kovino prek pasovne širine, ki je za ± 15 % širša ali ožja od osrednje frekvence incidentalne energije, in ti absorberji ne morejo prenesti temperatur, višjih od 800 K (527 °C);

Tehnična opomba:

Vzorci blaga za absorpcijo za točko 1C001. a. Opomba: morali bi biti kvadrati s stranico najmanj petih valovnih dolžin osrednje frekvence in nameščeni v oddaljenem polju sevajočega elementa.

2.

imajo natezno trdnost manj kot 7 × 106 N/m2 in

3.

imajo tlačno trdnost manj kot 14 × 106 N/m2;

d.

dvodimenzionalni absorberji, izdelani iz sintriranih feritov, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

specifično težo več kakor 4,4 in

2.

največjo delovno temperaturo 548 K (275 °C) ali manj;

e.

dvodimenzionalni absorberji brez izgube magnetnosti, izdelani iz plastične ‚penaste mase z odprtimi celicami‘ z gostoto 0,15 g/cm3 ali manj;

Tehnična opomba:

‚Penaste mase z odprtimi celicami‘ so prožni in porozni materiali z notranjo strukturo, ki je izpostavljena zraku. ‚Penaste mase z odprtimi celicami‘ so znane tudi kot retikularne penaste mase.

Opomba 2:

opomba 1 k točki 1C001.a. zajema tudi magnetne materiale, ki se uporabljajo za absorpcijo in jih vsebujejo barve.

b.

materiali, ki so nepropustni za vidno svetlobo, posebej izdelani za absorpcijo bližnje infrardečega sevanja z valovno dolžino več kot 810 nm, vendar manj kot 2 000 nm (frekvence več kot 150 THz, vendar manj kot 370 THz);

Opomba:

predmet nadzora v točki 1C001.b. niso materiali, ki so posebej izdelani ali zasnovani za katerega koli od naslednjih namenov:

a.

„lasersko“ označevanje polimerov ali

b.

„lasersko“ varjenje polimerov.

c.

intrinzično prevodni polimerni materiali s ‚skupno elektroprevodnostjo‘ prek 10 000 S/m (Siemensov na meter) ali s ‚površinsko upornostjo‘ manj kot 100 omov/kvadrat, katerih osnova so naslednji polimeri:

1.

polianilin;

2.

polipirol;

3.

politiofen;

4.

polifenilen-vinilen ali

5.

politienilen-vinilen.

Opomba:

predmet nadzora v točki 1C001.c. niso materiali v tekoči obliki.

Tehnična opomba:

‚Skupna elektroprevodnost‘ in ‚površinska upornost‘ se določata z uporabo ASTM D-257 ali enakovrednih nacionalnih standardov.

1C002

Kovinske zlitine, praškaste kovinske zlitine in legirani materiali:

Opomba:

GLEJ TUDI TOČKO 1C202.

Opomba:

predmet nadzora v točki 1C002 niso kovinske zlitine, prah kovinskih zlitin ali zlitinski materiali, posebej izdelani za prevleke.

Tehnične opombe:

1.

Kovinske zlitine v točki 1C002 so tiste, ki vsebujejo večji utežnostni odstotek navedene kovine od katerega koli drugega elementa.

2.

‚Odpornost proti stalni temperaturi in tlaku‘ je treba meriti v skladu s standardom E-139 ASTM ali v skladu z enakovrednimi nacionalnimi standardi.

3.

‚Odpornost proti občasni obremenitvi s temperaturo in tlakom‘ je treba meriti v skladu s standardom E-606 ASTM ‚Recommended Practice for Constant-Amplitude Low-Cycle Fatigue Testing‘ ali enakovrednimi nacionalnimi standardi. Preizkušanje mora biti osno s povprečnim razmerjem tlaka, enakim 1, in s faktorjem koncentracije tlaka (Kt), enakim 1. Povprečno razmerje tlaka je določeno kot razlika med največjim in najmanjšim tlakom, deljena z največjim tlakom.

a.

Aluminid:

1.

nikljev aluminid, v katerem je najmanj 15 mas. % aluminija, največ 38 mas. % aluminija in vsaj en dodaten legirni element;

2.

titanov aluminid, v katerem je 10 mas. % ali več aluminija in vsaj en dodatni primešani element;

b.

kovinske zlitine, izdelane iz prahu ali delcev iz točke 1C002.c.:

1.

nikljeve zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

a.

‚odpornost proti stalni temperaturi in tlaku‘ v obsegu 10 000 ur ali več pri 923 K (650 °C) pod tlakom 676 MPa; ali

b.

‚odpornost proti občasni temperaturi in tlaku‘ v obsegu 10 000 ciklusov ali več pri 823 K (550 °C) in pod maksimalnim tlakom 1 095 MPa;

2.

niobijeve zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

a.

‚odpornost proti stalni temperaturi in tlaku‘ v obsegu 10 000 ur ali več pri 1 073 K (800 °C) pod tlakom 400 MPa ali

b.

‚odpornost proti občasni temperaturi in tlaku‘ v obsegu 10 000 ciklusov ali več pri 973 K (700 °C) in pod maksimalnim tlakom 700 MPa;

3.

titanove zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

a.

‚odpornost proti stalni temperaturi in tlaku‘ v obsegu 10 000 ur ali več pri 723 K (450 °C) pod tlakom 200 MPa, ali

b.

‚odpornost proti občasni temperaturi in tlaku‘ v obsegu 10 000 ciklusov ali več pri 723 K (450 °C) in pod maksimalnim tlakom 400 MPa;

4.

aluminijeve zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

a.

natezna trdnost 240 MPa ali več pri 473 K (200 °C) ali

b.

natezna trdnost 415 MPa ali več pri 298 K (25 °C);

5.

magnezijeve zlitine z obema naslednjima značilnostma:

a.

natezna trdnost 345 MPa ali več in

b.

korozijska stopnja, manjša od 1 mm/leto v 3-odstotni vodni raztopini natrijevega klorida, merjeno v skladu s standardom G-31 ASTM ali enakovrednimi nacionalnimi standardi;

c.

prah ali delci kovinskih zlitin, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

izdelani so iz katerega koli od naslednjih sestavnih sistemov:

Tehnična opomba:

V enačbah v nadaljevanju pomeni X enega ali več legirnih elementov.

a.

nikljeve zlitine (Ni-Al-X, Ni-X-Al), namenjene za dele ali komponente turbinskih motorjev, to je z manj kot tremi nekovinskimi delci (ki se vnašajo med proizvodnim postopkom), večjimi od 100 μm v 109 delcih zlitine;

b.

niobijeve zlitine (Nb-Al-X ali Nb-X-Al, Nb-Si-X ali Nb-X-Si, Nb-Ti-X ali Nb-X-Ti);

c.

titanove zlitine (Ti-Al-X ali Ti-X-Al);

d.

aluminijeve zlitine (Al-Mg-X aliAl-X-Mg, Al-Zn-X ali Al-X-Zn, Al-Fe-X ali Al-X-Fe) ali

e.

magnezijeve zlitine (Mg-Al-X ali Mg-X-Al);

2.

proizvedeni v nadziranem okolju po katerem koli od naslednjih postopkov:

a.

z ‚vakuumsko atomizacijo‘;

b.

s ‚plinsko atomizacijo‘;

c.

z ‚rotacijsko atomizacijo‘;

d.

s ‚hlajenjem curka‘;

e.

s ‚predenjem s taljenjem‘ in ‚kominucijo‘;

f.

z ‚ekstrakcijo s taljenjem‘ in ‚kominucijo‘;

g.

z ‚mehanskim zlitjem‘ ali

h.

s ‚plazemsko atomizacijo‘ in

3.

ki lahko tvorijo materiale iz točke 1C002.a. ali 1C002.b.;

d.

legirni materiali, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

izdelani iz katerega koli sestavnega sistema iz točke 1C002.c.1.;

2.

v obliki nezmletih lusk, trakov ali tankih palčk in

3.

proizvedeni v nadziranem okolju po katerem koli od naslednjih postopkov:

a.

s ‚hlajenjem curka‘;

b.

s ‚predenjem s taljenjem‘ ali

c.

z ‚ekstrakcijo s taljenjem‘.

Tehnične opombe:

1.

‚Vakuumska atomizacija‘ je postopek redukcije curka staljene kovine na drobce premera 500 μm ali manj z uporabo hitre sprostitve raztopljenega plina v vakuumu.

2.

‚Plinska atomizacija‘ je postopek redukcije toka staljene kovinske zlitine na drobce premera 500 μm ali manj z uporabo curka plina pod visokim tlakom.

3.

‚Rotacijska atomizacija‘ je postopek redukcije curka ali bazena staljene kovine na drobce s premerom 500 μm ali manj z uporabo centrifugalne sile.

4.

‚Hlajenje curka‘ je postopek ‚hitrega strjevanja‘ curka staljene kovine prek ohlajenega bloka, pri čemer nastane proizvod tipa luskin.

5.

‚Predenje iz taline‘ je postopek ‚hitrega strjevanja‘, tako da se prek vrtečega se in ohlajenega bloka usmeri curek staljene kovine, pri čemer nastane proizvod v obliki luskin, trakov ali palic.

6.

‚Kominucija‘ je postopek redukcije materiala na delce z drobljenjem ali mletjem.

7.

‚Ekstrakcija iz taline‘ je postopek ‚hitre solidifikacije‘ in ekstrakcije zlitine v obliki traku z vstavitvijo kratkega kosa vrtečega se in ohlajenega bloka v kad s staljeno kovinsko zlitino.

8.

‚Mehansko zlitje‘ je postopek mešanja, ki poteka z mehanskim združevanjem, lomljenjem in ponovnim združevanjem elementov prahu in osnovne zlitine. Nekovinske delce je mogoče zlitini dodati z dodatkom ustreznega prahu.

9.

‚Plazemska atomizacija‘ je postopek redukcije toka staljene ali trdne kovine na drobce premera 500 μm ali manj z uporabo plazemskega gorilnika v okolju inertnega plina.

10.

‚Hitro strjevanje‘ je postopek, ki vključuje solidifikacijo staljenega materiala s hitrostjo več kot 1 000 K/s.

1C003

Magnetne kovine kakršnih koli vrst ali oblik, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

a.

začetno relativno prepustnost 120 000 ali več in debelino 0,05 mm ali manj;

Tehnična opomba:

Začetna relativna prepustnost mora biti izmerjena na popolnoma razbeljenih materialih.

b.

so magnetostriktne zlitine s katero koli od naslednjih značilnosti:

1.

magnetostrikcijo nasičenosti več kot 5 × 10–4 ali

2.

magnetomehanski vezni faktor (k) več kot 0,8 ali

c.

so amorfni ali ‚nanokristalinski‘ trakovi zlitin, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

vsebujejo najmanj 75 mas. % železa, kobalta ali niklja;

2.

imajo nasičeno magnetno indukcijo (Bs) 1,6 T ali več in

3.

katero koli od naslednjih značilnosti:

a.

debelina trakov je 0,02 mm ali manj ali

b.

elektroupornost je 2 × 10–4 om cm ali več.

Tehnična opomba:

‚Nanokristalinski‘ materiali iz točke 1C003.c. so tisti, ki imajo velikost kristalnih zrnc 50 nm ali manj, kot je določeno z uporabo rentgenske difrakcije.

1C004

Zlitine urana in titana ali volframove zlitine z „matriko“ na osnovi železa, niklja ali bakra, ki imajo naslednje značilnosti:

a.

gostoto več kot 17,5 g/cm3;

b.

mejo elastičnosti več kot 880 MPa;

c.

skrajno natezno trdnost več kot 1 270 MPa in

d.

elongacijo več kot 8 %.

1C005

„Superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, katerih dolžina presega 100 m ali imajo maso, ki presega 100 g:

a.

„superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, ki vsebujejo enega ali več niobij-titanovih ‚filamentov‘ in imajo obe naslednji značilnosti:

1.

vstavljeni so v „matriko“, razen v baker ali v mešano „matriko“, na osnovi bakra in

2.

imajo ploščino preseka manj kot 0,28 x 10–4 mm2 (oziroma premera 6 μm v primeru krožnih ‚filamentov‘);

b.

„superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, ki vsebujejo enega ali več „superprevodnih“‚filamentov‘, razen niobij-titanovih, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.

„kritično temperaturo“ pri ničti magnetni indukciji, ki presega 9,85 K (–263,31 °C), in

2.

ostanejo v „superprevodnem“ stanju pri temperaturi 4,2 K (–268,96 °C), kadar so izpostavljeni magnetnemu polju, usmerjenemu v katero koli smer, ki je pravokotna na vzdolžno os prevodnika in ustreza stopnji magnetne indukcije 12 T, kritična tokovna gostota na celotnem preseku pa je višja od 1 750 A/mm2;

c.

„superprevodni“„kompozitni“ prevodniki, ki vsebujejo enega ali več „superprevodnih“‚filamentov‘, ki ostanejo „superprevodni“ nad 115 K (–158,16 °C).

Tehnična opomba:

Za namen točke 1C005 so ‚filamenti‘ lahko v obliki žice, cilindrov, filmov, traku ali pasov.

1C006

Tekočine in maziva:

a.

se ne uporablja;

b.

maziva, katerih osnovna sestavina je katera koli od naslednjih spojin ali materialov:

1.

fenilenovi ali alkilfenilenovi estri ali tioetri ali njihove mešanice, ki vsebujejo več kot dve etrski ali tioetrski funkciji ali njune mešanice, ali

2.

tekočine iz fluoriranih silikonov s kinematično viskoznostjo manj kot 5 000 mm2/s (5 000 centistokov), merjeno pri 298 K (25 °C);

c.

tekočine za dušenje ali flotacijo, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

čistota večja od 99,8 %:

2.

vsebujejo manj kot 25 delcev velikosti 200 μm ali več na 100 ml in

3.

so sestavljeni iz najmanj 85 % katere koli od naslednjih snovi:

a.

dibromotetrafluoretana (CAS 25497-30-7, 124-73-2, 27336-23-8);

b.

poliklortrifluoretilena (samo oljnih ali voskastih modifikacij) ali

c.

polibromtrifluoretilena;

d.

fluoroogljikove tekočine, izdelane za elektronsko hlajenje, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.

vsebujejo 85 mas. % ali več katere koli od naslednjih sestavin ali njihovih mešanic:

a.

monomernih oblik polifluoro-poliakrileter-triazinov ali perfluoralifatskih etrov;

b.

perfluoroalkiminov;

c.

perfluorocikloalkanov ali

d.

perfluoroalkanov;

2.

njihova gostota pri 298 K (25 °C) je 1,5 g/ml ali več;

3.

pri 273 K (0 °C) so v tekočem stanju in

4.

vsebujejo 60 mas. % ali več fluora.

Opomba:

predmet nadzora v točki 1C006.d. niso materiali, določeni in pakirani kot medicinski proizvodi.

1C007

Keramični prah, „kompozitni“ materiali s keramično „matriko“ in njihove ‚predhodne sestavine‘:

Opomba:

GLEJ TUDI TOČKO 1C107.

a.

keramični prah iz titanovega diborida (TiB2) (CAS 12045-63-5), katerega skupna kovinska nečistota (brez namenoma dodanih dodatkov) je manjša od 5 000 ppm, povprečna velikost delcev enaka ali manjša od 5 μm in pri katerem ni več kot 10 % delcev večjih od 10 μm;

b.

se ne uporablja;

c.

„kompozitni“ materiali s keramično „matriko“:

1.

keramično-keramični „kompozitni“ materiali s stekleno ali oksidno „matriko“, ojačani s čimer koli od naslednjega:

a.

kontinuiranimi vlakni, izdelanimi iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.

Al2O3 (CAS 1344-28-1) ali