EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32021R0940

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/940 z dne 10. junija 2021 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz vezanih plošč iz brezovega lesa s poreklom iz Rusije

C/2021/4073

OJ L 205, 11.6.2021, p. 47–76 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force: This act has been changed. Current consolidated version: 11/06/2021

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2021/940/oj

11.6.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 205/47


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/940

z dne 10. junija 2021

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz vezanih plošč iz brezovega lesa s poreklom iz Rusije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1), in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju z državami članicami,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1.   Začetek

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 14. oktobra 2020 na podlagi člena 5 Uredbe Sveta (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom vezanih plošč iz brezovega lesa s poreklom iz Rusije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) v Evropsko unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe z dne 31. avgusta 2020 (v nadaljnjem besedilu: pritožba), ki jo je vložil konzorcij Woodstock (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožbo je vložila industrija vezanih plošč iz brezovega lesa Unije v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

1.2.   Sprememba obvestila o začetku

(3)

V obvestilu o začetku je bil pomotoma izpuščen oddelek o postopku za oceno interesa Unije. Čeprav ta opustitev ni vplivala na pravico zainteresiranih strani, da predložijo stališča v zvezi z interesom Unije, se je zdelo primerno, da se ta opustitev obravnava zaradi preglednosti postopkov. Zato je bilo 11. decembra 2020 spremenjeno (3).

1.3.   Registracija

(4)

Komisija bi morala na podlagi člena 14(5a) osnovne uredbe registrirati uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave, v obdobju pred razkritjem, razen če ima zadostne dokaze v smislu člena 5, da zahteve iz točk (c) ali (d) člena 10(4) niso izpolnjene. Kot je navedeno v členu 10(4)(d) osnovne uredbe, je ena od teh zahtev, da poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v obdobju preiskave, uvoz še naprej znatno raste. Komisija je analizirala razvoj uvoza in ugotovila, da uvoz ni še naprej rasel.

(5)

Zato Komisija v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe ni uvedla registracije uvoza vezanih plošč iz brezovega lesa iz Rusije, kot je opredeljen v oddelku 2.

1.4.   Zainteresirane strani

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku, kakor je bilo spremenjeno, zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in ruske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(7)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Več strani je zahtevalo zaslišanje pred Komisijo. Komisija je opravila zaslišanja s konzorcijem Woodstock, družbama UPM Plywood Oy in UPM Kymmene Otepää OÜ ter ruskim proizvajalcem UPM Kymmene Chudovo LLC.

1.5.   Pripombe glede začetka preiskave

1.5.1.   Neustrezna odprta različica

(8)

Več strani je trdilo, da v pritožbi ni bilo zagotovljenih zadostnih informacij o njeni odprti različici.

(9)

Komisija je menila, da je različica pritožbe, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled, vsebovala zadostne dokaze in nezaupne povzetke sicer zaupnih podatkov, da so lahko zainteresirane strani v celotnem postopku uveljavljale pravico do obrambe.

1.5.2.   Brez znakov škode

(10)

Več strani je trdilo, da nekateri kazalniki škode iz pritožbe, kot so proizvodna zmogljivost, cene v Uniji in potrošnja Unije, niso podprli ugotovitve o škodi v obdobju preiskave.

(11)

Komisija opozarja, da je treba za ugotovitev prima facie o znatni škodi, ki je potrebna za začetek preiskave, med drugim preučiti ustrezne dejavnike, kot so opisani v osnovni uredbi. Vendar v skladu s členom 5 osnovne uredbe ni posebej zahtevano, da morajo vsi dejavniki škode iz člena 3(5) kazati poslabšanje, da bi bila znatna škoda zadostno utemeljena za začetek preiskave. V besedilu člena 5(2) osnovne uredbe je dejansko navedeno, da pritožba vsebuje informacije o spremembah obsega domnevno dampinškega uvoza, vplivu tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem vplivu uvoza na industrijo Unije, kot dokazujejo ustrezni (ne nujno vsi) dejavniki. Pritožba je vsebovala informacije, ki so kazale na obstoj škode. Zato je Komisija menila, da pritožba vsebuje zadostne dokaze o škodi.

1.6.   Vzorčenje

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.6.1.   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta začasni vzorec so sestavljali trije proizvajalci Unije v treh različnih državah članicah, ki so predstavljali približno 40 % ocenjene celotne proizvodnje v Uniji in 35 % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji. Izbira teh treh družb je temeljila na največjem obsegu proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v EU med julijem 2019 in junijem 2020, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati, pri čemer je bila upoštevana tudi geografska razpršenost. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(14)

Komisija je prejela pripombe od skupine povezanih proizvajalcev Unije, tj. družbe UPM, ki je zahtevala vključitev v vzorec. Vendar Komisija po skrbni analizi predloženih informacij ni našla nobenega prepričljivega razloga za spremembo začasno izbranega vzorca. Prvič, glede na korporacijsko strukturo in prodajne kanale skupine Komisija v primeru dodajanja ali vključitve katere koli od obeh družb v vzorec zaradi znatnega povečanja obsega dela ne bi mogla izvesti preiskave v predpisanih rokih. Poleg tega bi vključitev ene ali druge družbe v vzorec reprezentativnost začasno izbranega vzorca v smislu obsega proizvodnje ali prodaje v Uniji ali geografsko razpršenost spremenila v zanemarljivem obsegu. Komisija se je zato odločila, da začasno izbrane družbe ohrani kot končni vzorec.

(15)

Po prejemu obvestila o izbiri dokončnega vzorca je ena od družb, in sicer UPM, trdila, da imajo drugi vzorčeni proizvajalci enako ali bolj zapletene korporacijske strukture in prodajne kanale. Podobno je trdila, da vključitev enega od subjektov, in sicer družbe UPM-Kymmene Otepää Oü, v vzorec in preverjanje ne bi bila obremenjujoča in ker bi preveritveni obisk potekal na daljavo, to ne bi vplivalo na zmožnost Komisije za izvedbo preiskave.

(16)

Komisija je ugotovila, da ker vzorec že vključuje družbe z zapletenimi strukturami, bi vključitev druge družbe z zapleteno strukturo znatno povečala delovno obremenitev in s tem ogrozila njeno zmožnost za izvedbo preiskave v zakonskih rokih. V tem smislu bi vključitev družbe UPM-Kymmene Otepää Oü zaradi njene prodajne organizacije zahtevala preverjanje več drugih pravnih subjektov skupine UPM, vključno s prodajnimi in proizvodnimi enotami. Teh subjektov ne bi bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(17)

Komisija je zato vztrajala pri svoji odločitvi, da družba UPM ne bo vključena v končni izbrani vzorec. Začasni vzorec je bil potrjen kot končni vzorec in je reprezentativen za industrijo Unije.

1.6.2.   Vzorčenje nepovezanih uvoznikov

(18)

Komisija je prosila nepovezane uvoznike, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(19)

Trinajst nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh uvoznikov na podlagi največjega obsega prodaje izdelka v preiskavi v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bili vsi znani zadevni uvozniki obveščeni o izbiri vzorca, vendar pripomb ni bilo.

1.6.3.   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v Rusiji

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Rusiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ruske federacije pri Evropski uniji pozvala, naj navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(21)

Zahtevane informacije je predložilo 15 proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh skupin družb, od katerih eno sestavlja sedem povezanih proizvajalcev izvoznikov, na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Vzorec je predstavljal približno 47 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave.

(22)

Dva nevzorčena sodelujoča proizvajalca izvoznika sta trdila, da bi bilo treba tudi njiju vključiti v vzorec. Prvi je trdil, da bi ga bilo treba vključiti v vzorec, saj je bil njegov obseg prodaje v Unijo blizu tretjemu vzorčenemu proizvajalcu izvozniku. Drugi je trdil, da je Komisija v preteklosti preiskala znatno več proizvajalcev izvoznikov in zato ta dodatek ne bo nerazumno obremenil zmogljivosti in virov Komisije. Poleg tega je isti proizvajalec izvoznik trdil, da se zato, ker je povezan s skupino proizvajalcev Unije, razlikuje od drugih proizvajalcev izvoznikov. Zlasti je trdil, da se njegove upravljavska struktura, prodajna struktura in logistična organizacija razlikujejo od nekaterih ali vseh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov (4).

(23)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, je Komisija vzorčila tri družbe/skupine družb. Toda število subjektov, ki jih je bilo treba preiskati, je bilo veliko večje, saj je eno od skupin sestavljalo sedem proizvajalcev izvoznikov. Poleg tega so imele družbe/skupine povezane trgovce in povezanega uvoznika, ki so sodelovali pri prodaji zadevnega izdelka. Trditev prvega proizvajalca izvoznika o obsegu prodaje je temeljila na odprti različici obrazca za vzorčenje, ki je bil na voljo vsem sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, odločitev o vzorčenju pa je temeljila na dejanskem obsegu, ki so ga sporočili vsi proizvajalci izvozniki. Ob upoštevanju obsega prodaje, ki sta ga sporočila zadevna proizvajalca izvoznika, je tretji proizvajalec izvoznik poročal o [5 do 10 %] večjih številkah v smislu obsega prodaje v primerjavi s četrtim proizvajalcem izvoznikom. Poleg tega trditve, ki jih je predložil drugi proizvajalec izvoznik, niso pomembno merilo za izbiro vzorca v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Zato je Komisija sklenila, da je izbrani vzorec reprezentativen na podlagi meril iz člena 17(1) in da zadevni stranki nista predložili ustreznih podatkov, ki bi izpodbijali to ugotovitev. Zato so bile zahteve zavrnjene.

1.7.   Individualna preiskava

(24)

Deset proizvajalcev izvoznikov iz Rusije je zahtevalo individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Vendar so samo trije proizvajalci izvozniki izpolnjene vprašalnike predložili v roku. Preučitev teh zahtevkov v začasni fazi preiskave bi pomenila preveliko obremenitev. Zato se bo Komisija o tem, ali bo odobrila individualno preiskavo, odločila v zaključni fazi preiskave.

1.8.   Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski

(25)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim ruskim proizvajalcem izvoznikom/skupinam proizvajalcev izvoznikov, vzorčenim proizvajalcem Unije in vzorčenim nepovezanim uvoznikom. Vprašalniki so bili na dan začetka na voljo tudi na spletu (5).

(26)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni ruski proizvajalci izvozniki/skupine proizvajalcev izvoznikov, trije sodelujoči ruski proizvajalci izvozniki, vzorčeni proizvajalci Unije, vzorčeni nepovezani uvozniki in devet uporabnikov.

(27)

Komisija zaradi izbruha COVID-19 in ukrepov omejitve gibanja, sprejetih v različnih državah članicah in različnih tretjih državah, v začasni fazi ni mogla izvesti preveritvenih obiskov na podlagi člena 16 osnovne uredbe. Komisija je namesto tega na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasne ugotovitve, v skladu z Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (6). Na daljavo je izvedla navzkrižna preverjanja naslednjih družb/strani:

Proizvajalci Unije

Latvijas Finieris AS, Latvija, in povezane prodajne družbe,

Paged Pisz sp. z o.o., Poljska, in povezane prodajne družbe,

Metsä Wood, Finska, in povezane prodajne družbe.

Uvozniki

Orlimex CZ s.r.o., Osik, Češka republika,

Robert Neudeck GmbH &Co KG, Germersheim, Nemčija,

Groupe ISB, Pacé, Francija.

Proizvajalci izvozniki v Rusiji

Skupina Sveza Group, ki jo sestavlja sedem proizvajalcev izvoznikov: JSC SVEZA Manturovo; JSC SVEZA Novator; Tyumen Plywood Plant Limited; JSC SVEZA Ust-Izhora; JSC SVEZA Uralskiy; JSC SVEZA Kostroma; JSC SVEZA Verhnaya Sinyachiha (v nadaljnjem besedilu: skupina Sveza),

Zheshartsky LРK LLC (v nadaljnjem besedilu: UPG),

Syktyvkar Plywood Mill Ltd.

1.9.   Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(28)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.10.   Izstop Združenega kraljestva iz EU

(29)

Ta zadeva se je začela obravnavati 14. oktobra 2020, tj. v prehodnem obdobju, dogovorjenem med Združenim kraljestvom in EU, v katerem je za Združeno kraljestvo še naprej veljalo pravo Unije. To obdobje se je končalo 31. decembra 2020. Posledično družbe in združenja iz Združenega kraljestva od 1. januarja 2021 ne izpolnjujejo več pogojev za zainteresirane strani v tem postopku.

(30)

Komisija je 19. januarja 2021 z obvestilom k spisu (7) gospodarske subjekte iz Združenega kraljestva, ki so menili, da še vedno izpolnjujejo pogoje za zainteresirane strani, pozvala, naj se obrnejo nanjo. Javila se ni nobena družba.

(31)

Za uskladitev nabora podatkov, zbranih od zainteresiranih strani, so bile zadevne zainteresirane strani ob upoštevanju dejstva, da se je prehodno obdobje končalo in da za Združeno kraljestvo ni več veljalo pravo Unije, pozvane, naj predložijo revidiran izpolnjen vprašalnik na podlagi EU-27.

2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1.   Zadevni izdelek

(32)

Zadevni izdelek so vezane plošče, ki so sestavljene izključno iz lesenih listov, pri čemer debelina posameznega lesenega lista ne presega 6 mm, zunanji leseni listi pa so navedeni pod tarifno podštevilko 4412 33, z najmanj enim zunanjim slojem iz brezovega lesa, prevlečenim ali ne (v nadaljnjem besedilu: vezane plošče iz brezovega lesa ali izdelek v preiskavi) s poreklom iz Rusije, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 4412 33 00 (oznaka TARIC 4412330010) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(33)

Vezane plošče iz brezovega lesa so lesene plošče, sestavljene iz plasti ali lesenega iverja, ki so skupaj z lepilom stisnjene v velike ravne plošče. Uporabljajo se v najrazličnejših aplikacijah, na primer v sektorjih gradbeništva, pakiranja in pohištva.

2.2.   Podobni izdelek

(34)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter enake osnovne namene uporabe:

zadevni izdelek,

izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Rusije, in

izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(35)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

2.3.   Zahtevki glede obsega izdelka

2.3.1.   Izključitev izdelka

(36)

En uporabnik, Emiliana Imballaggi S.p.A., in dva ruska proizvajalca izvoznika, Sveza in Vlas Truda, so zahtevali, da se vezana plošča iz brezovega lesa kvadratne oblike z dolžino in širino petih čevljev (1 525 × 1 525 mm) izključi iz preiskave zaradi razlik v smislu: (i) fizikalnih, tehničnih in kemične lastnosti ter geometrijske značilnosti; (ii) končne uporabe in zamenljivosti; (iii) kakovosti izdelka; (iv) dojemanja potrošnikov in cen ter (v) neobstoja konkurence med vezanimi ploščami iz brezovega lesa pravokotne in kvadratne oblike.

(37)

Komisija je preučila zahtevke in sklenila, da vezanih plošč iz brezovega lesa kvadratne oblike ni mogoče izključiti iz obsega izdelka iz naslednjih razlogov: izdelek ima enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti kot vezane plošče pravokotne oblike. Podobno vezane plošče iz brezovega lesa kvadratne oblike izvajajo pritisk konkurence na vezane plošče iz brezovega lesa pravokotne oblike, saj obstaja določena stopnja zamenljivosti, pri čemer je mogoče, da se plošče po uvozu nadalje predelajo v vezane plošče iz brezovega lesa kvadratne oblike, pri čemer obstaja tveganje izogibanja. Poleg tega industrija Unije proizvaja in ima potrebno opremo za prilagoditev posebnim potrebam strank. Komisija je zato zavrnila zahteve za izključitev.

2.3.2.   Obseg izdelka

(38)

Ruski proizvajalec, družba Segezha, je trdil, da bi bilo treba obseg izdelka razširiti tako, da bi se k vezanim ploščam iz brezovega lesa vključile tudi vezane plošče iz borovega, topolovega in bukovega lesa ter vezani les okoumé. Trdil je, da gre za neposredno konkurenco in zamenljivost med vezanimi ploščami iz navedenega lesa in vezanimi ploščami iz brezovega lesa, ki skupaj tvorijo en sam izdelek.

(39)

Komisija je to trditev zavrnila, saj imajo vezane plošče iz borovega, topolovega in bukovega lesa ter vezani les okoumé enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti kot vezane plošče iz brezovega lesa. Dejstvo, da se pri nekaterih namenih uporabe, ki niso bili razviti ali opredeljeni v zahtevku, lahko uporabijo alternativni izdelki in materiali z nedoločeno stopnjo zamenljivosti, ne spremeni narave fizikalnih, tehničnih in kemičnih razlik med zadevnim izdelkom in navedenimi izdelki.

3.   DAMPING

3.1.   Uvodne ugotovitve

(40)

Vzorčene so bile tri skupine proizvajalcev izvoznikov.

(41)

Skupino Sveza sestavlja sedem proizvajalcev in en trgovec, vsi pa so neposredno vključeni v proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka. Sedem proizvajalcev je prek povezanega trgovca prodajalo na domačem trgu in izvažalo neposredno v Unijo.

(42)

Družba Zheshartsky LРK LLC je del skupine družb, imenovanih UPG. Ta proizvajalec je izvažal neposredno in prek povezane družbe s sedežem v Latviji.

(43)

Družba Syktyvkar Plywood Mill Ltd. je del skupine družb, ki so neposredno vključene v proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka. Ta skupina je vključevala štiri povezane trgovce, ki so delovali na domačem trgu.

3.2.   Normalna vrednost

(44)

Komisija je za določitev normalne vrednosti od vseh vzorčenih proizvajalcev, ki proizvajajo zadevni izdelek, zahtevala izpolnjen vprašalnik.

(45)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsakega od vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(46)

Na podlagi tega je bila celotna prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(47)

Komisija je za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(48)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je bila domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(49)

Pri treh proizvajalcih izvoznikih/skupini proizvajalcev izvoznikov za nekatere vrste izdelkov, ki so bili v obdobju preiskave prodani za izvoz v Unijo, sploh ni bilo domače prodaje ali pa je bil obseg domače prodaje te vrste izdelkov manjši od 5 % in ta prodaja torej ni bila reprezentativna.

(50)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(51)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila njegova prodaja dobičkonosna ali ne:

(a)

če je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višji od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste izdelka in

(b)

če je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka proizvodnim stroškom na enoto ali višja od njih.

(52)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave.

(53)

Po drugi strani pa je normalna vrednost dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(a)

če obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavlja 80 % ali manj celotnega obsega prodaje te vrste izdelka ali

(b)

če je tehtana povprečna cena te vrste izdelka nižja od proizvodnih stroškov na enoto.

(54)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo 28–93 % vse domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje. V skladu s tem je bila glede na vrsto izdelka normalna vrednost izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje v obdobju preiskave v položaju, opisanem v uvodni izjavi 51, ali kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo v položaju, opisanem v zgornji uvodni izjavi.

(55)

Če določena vrsta podobnega izdelka ni bila prodana v običajnem poteku trgovine, je ni bilo dovolj ali določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(56)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(a)

tehtano povprečje prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (v nadaljnjem besedilu: PSA) sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki so v obdobju preiskave nastali pri domači prodaji podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine, in

(b)

tehtani povprečni dobiček, ki so ga v obdobju preiskave sodelujoči vzorčeni proizvajalci izvozniki dosegli pri domači prodaji podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine.

(57)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bili prodani v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSA-stroški ter dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine. Za vrste izdelka, ki se na domačem trgu sploh niso prodajale, so bili dodani tehtani povprečni PSA-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v okviru običajnega poteka trgovine.

3.2.1.   Izvozna cena

(58)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, kot je opisano v uvodnih izjavah 40 in 43.

(59)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(60)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezane družbe, ki je delovala kot uvoznica, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, ter za nastali dobiček.

3.2.2.   Primerjava

(61)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi cene franko tovarna.

(62)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so se izvedle za prevoz, zavarovanje, manipuliranje in natovarjanje, pakiranje, stroške kredita, carino EU, druge uvozne dajatve in provizije.

(63)

Proizvajalec izvoznik UPG je trdil, da je vlada Ruske federacije povrnila do 80 % stroškov prevoza, ki so jih imeli proizvajalci pri prevozu svojih izdelkov na tuje trge. Ta proizvajalec izvoznik je trdil, da je treba izvozno ceno prilagoditi navzgor v skladu s členom 2(10)(e) in (k) osnovne uredbe, saj podobno povračilo ni bilo odobreno za domačo prodajo.

(64)

V skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe se prilagoditev lahko izvede tudi za razlike v drugih dejavnikih, ki niso določeni v točkah (a) do (j), če se dokaže, da vplivajo na primerljivost cen, kot se zahteva v navedenem odstavku, zlasti če stranke dosledno plačujejo različne cene na domačem trgu zaradi razlike v takih dejavnikih. Vendar proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dokazov, da je ta subvencijska shema vplivala na cene. Proizvajalec izvoznik, ki je zahteval prilagoditev, zlasti ni predložil nobenih dokazov, da so njegove stranke dosledno plačevale različne cene na domačem trgu zaradi domnevne razlike v povračilu stroškov prevoza s strani vlade Ruske federacije med domačo prodajo in izvozom. Komisija je brez poseganja v navedeno ugotovila tudi, da povračilo stroškov prevoza za prodajo na tuje trge brez domače prodaje po vsej verjetnosti pomeni izvozno subvencijo v smislu člena 4(4)(a) Uredbe (EU) 2016/1037. Take sheme izboljšujejo zmožnost izvoznikov, da nepošteno konkurirajo na tujih trgih in zlasti ohranjajo finančne dampinške prakse. Kot take ne pomenijo dejavnika, ki bi bil upravičen do prilagoditve v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Če bi se dovolila prilagoditev za dejavnike, ki bi izvozniku olajšali izvajanje dampinških praks, bi se prikril obseg dejansko izvajanega dampinga. Zato je Komisija trditev zavrnila.

(65)

Isti proizvajalec izvoznik je zahteval tudi prilagoditev v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe za provizije, plačane povezanemu trgovcu za prodajo na domačem trgu. Vendar je proizvajalec izvoznik predložil tudi informacije, da so se plačane provizije nanašale tako na domačo prodajo kot tudi na izvoz v Unijo. Zato je Komisija znesek provizij, plačanih povezanemu trgovcu, pripisala domači in izvozni prodaji na podlagi obsega te prodaje.

(66)

Vsi proizvajalci izvozniki iz vzorčene skupine Sveza so zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezane domače družbe, in sicer Sveza-Les LLC (v nadaljnjem besedilu: družba Sveza-Les) s sedežem v Sankt Peterburgu. Vsi proizvajalci izvozniki iz skupine Sveza so z zadevnim povezanim trgovcem podpisali sporazum o trgovskem zastopanju. Vsi proizvajalci izvozniki v skupini so neposredno ali posredno povezani s to družbo. Trdili so, da se provizije, plačane trgovcu, ne bi smele odšteti od izvozne cene, saj ne vplivajo na primerljivost cen, ker je povezani trgovec pri izvozu in domači prodaji opravljal popolnoma enake funkcije. Edina razlika naj bi se nanašala na plačilo dejavnosti povezanega trgovca: domača prodaja je krita s pribitkom, za izvoz pa se plačuje provizija na podlagi sporazumov o provizijah. Proizvajalci izvozniki so poleg tega trdili, da skupaj s trgovcem tvorijo en sam gospodarski subjekt, kar vpliva na domačo in izvozno prodajo.

(67)

Komisija je v odgovoru opozorila, da je vseh sedem proizvodnih družb skupine podpisalo pogodbo, ki določa jasno opredeljeno provizijo za vsako izvozno prodajo, ki je bila dejansko plačana. Na domačem trgu ni bilo tako. To povzroča vprašanje primerljivosti cen med izvozno ceno in normalno vrednostjo v skladu s členom 2(10), zato je Komisija odštela provizijo, plačano v skladu s členom 2(10)(i).

(68)

Poleg tega je Komisija v zvezi z obstojem enega samega gospodarskega subjekta opozorila, da je v skladu s sodno prakso Unije obstoj pisnega sporazuma o provizijah zgolj za izvoz pomemben element, ki kaže, da trgovec glede izvoza ni del notranjega prodajnega oddelka proizvajalcev izvoznikov (8). Pogodba vsebuje tudi številne klavzule, kot je arbitražna klavzula, ki kaže na pomanjkanje solidarnosti med družbami. Te klavzule je bilo težko uskladiti s trditvijo, da bi bilo treba proizvajalce izvoznike in povezanega trgovca obravnavati kot en sam gospodarski subjekt, čeprav so pravno ločene družbe. Zdelo se je tudi, da so proizvajalci izvozniki glede na svoje stroške PSA ohranili nekatere prodajne funkcije. Nazadnje je Komisija ugotovila, da je povezani trgovec izdal račune v imenu proizvajalcev izvoznikov prvim neodvisnim strankam v Uniji. Glede na navedeno je Komisija začasno zavrnila trditev, da trgovec in proizvajalci izvozniki glede izvoza tvorijo en sam gospodarski subjekt.

(69)

Preiskava je nadalje razkrila, da so bili nepovezani zastopniki s sedežem v Uniji vključeni tudi v izvoz skupine Sveza. Ti zastopniki so prejeli provizijo, ki je bila evidentirana v računovodskih izkazih družbe Sveza Les kot del njenih PSA-stroškov. Zato je Komisija izvozno ceno prilagodila v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe za provizijo, plačano nepovezanim zastopnikom za izvoz. Popravek je bil provizija, ki jo sestavljajo honorarji zastopnika, kot so knjiženi na računih družbe Sveza Les.

(70)

Nazadnje je ista skupina trdila, da bi v primeru, da bi Komisija prilagodila izvozno ceno, to pomenilo, da je Komisija menila, da proizvajalci izvozniki in povezani trgovec niso bili del enega samega gospodarskega subjekta, zato bi bilo treba odšteti tudi PSA-stroške in dobiček, povezan z nadaljnjo prodajo podobnega izdelka, prodanega na domačem trgu.

(71)

Komisija je opozorila, da se v nasprotju s položajem izvoza, ko obrati neposredno izdajajo račune prvim neodvisnim strankam v Uniji, domača prodaja izvede prvim neodvisnim strankam prek družbe Sveza-Les. Z drugimi besedami, družba Sveza-Les preprodaja zadevni izdelek, ki ga je kupila od različnih obratov skupine. V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe je treba normalno vrednost določiti na podlagi cene domače prodaje prvi neodvisni stranki. Prilagoditev pribitka v skladu s členom 2(10)(i) bi pomenila, da bi bila upoštevna prodaja za določitev normalne vrednosti prodaja med obrati in družbo Sveza-Les, za katero bi se cena določila po odbitku domnevnega pribitka, ki ga je zaračunala družba Sveza-Les pri nadaljnji prodaji izdelka. Vendar pri prodaji obratov družbi Sveza-Les ne gre za prodajo prvi neodvisni stranki. V teh okoliščinah odbitek pribitka, ki ga je zaračunala družba Sveza-Les, ne bi bil v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe. Poleg tega bi bilo treba v skladu z besedilom člena 2(10)(i) za prilagoditev pribitka, ki ga prejme trgovec, dokazati tudi, da družba Sveza-Les opravlja podobne funkcije, kot jih ima zastopnik, ki deluje na podlagi provizije za domačo prodajo. V spisu ni dokazov za to. Na podlagi zgornjih premislekov je Komisija začasno zavrnila trditev, da bi bila prilagoditev za pribitek za domačo prodajo upravičena.

3.2.3.   Stopnje dampinga

(72)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(73)

Komisija je za proizvajalce izvoznike v skupini Sveza najprej izračunala individualno stopnjo dampinga za vsakega proizvajalca izvoznika, nato pa je izračunala tehtano stopnjo dampinga za celotno skupino Sveza.

(74)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Družba

Začasna stopnja dampinga

Skupina Sveza

15,9 %

Syktyvkar Plywood Mill Ltd.

15,0 %

Zheshartsky LРK LLC

15,3 %

(75)

Komisija je za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(76)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 15,7 %.

(77)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v Rusiji je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata.

(78)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal približno 81 % celotnega uvoza. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni sodelujoče vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(79)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

Družba

Začasna stopnja dampinga

Skupina Sveza

15,9 %

Syktyvkar Plywood Mill Ltd.

15,0 %

Zheshartsky LРK LLC

15,3 %

Druge sodelujoče družbe

15,7 %

Vse druge družbe

15,9 %

4.   ŠKODA

4.1.   Opredelitev industrije Unije in proizvodnje Unije

(80)

V obdobju preiskave je podobni izdelek v Uniji proizvajalo 15 znanih proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(81)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave ocenjena na približno 849 000 m3. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, med katerimi so izpolnjeni vprašalniki, prejeti od vzorčenih proizvajalcev Unije. Kot je navedeno v oddelku 1.6, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali več kot 39 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(82)

Proizvodnja unije, namenjena za potrošnjo za lastne potrebe, je bila ocenjena na manj kot 0,5 %. Potrošnja za lastne potrebe se zaradi svoje nepomembnosti v tem primeru ne šteje za pomembno za analizo škode.

4.2.   Potrošnja Unije

(83)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (a) podatkov, ki jih je predložil pritožnik v zvezi s prodajo podobnega izdelka s strani industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji, ki je bila navzkrižno preverjena z obsegom prodaje, ki so ga sporočili vzorčeni proizvajalci Unije; (b) uvoza izdelka v preiskavi iz vseh tretjih držav, kot je o njem poročal Eurostat (9).

(84)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja unije v kubičnih metrih (m3)

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave

Skupna potrošnja Unije

1 874 725

2 000 293

2 080 786

2 130 325

Indeks

100

107

111

114

Vir: Pritožnik, vzorčeni proizvajalci Unije in Eurostat.

(85)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja v Uniji povečala za 14 %. Podrobna analiza kaže stalno naraščanje iz leta v leto, pri čemer je največje povečanje od leta 2017 do leta 2018 znašalo 7 %, kar zmanjšuje stopnjo v naslednjih letih, vendar s stalno rastjo.

4.3.   Uvoz iz zadevne države

4.3.1.   Metoda za opredelitev uvoza zadevnega izdelka

(86)

Pred začetkom postopka in poznejšo uvedbo posebne oznake TARIC (10) je bil uvoz zadevnega izdelka evidentiran na ravni KN (11), vključno z izdelki, ki niso zadevni izdelek. Komisija je za oceno obsega uvoza zadevnega izdelka v obravnavanem obdobju uporabila enako razmerje (TARIC/KN), kot je bilo ugotovljeno po začetku preiskave, med obsegom uvoza celotne oznake KN in uvozom zadevnega izdelka na podlagi podatkov TARIC. Za uvoz iz zadevne države je bilo določeno razmerje 78 %.

(87)

Rezultati te metodologije potrjujejo trend uvoza, naveden v pritožbi.

4.3.2.   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

(88)

Komisija je z uporabo zgoraj navedene metodologije obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije.

(89)

Uvoz iz zadevne države se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (m3) in tržni delež

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave

Obseg uvoza iz Rusije (v m3)

871 050

933 329

1 081 937

1 192 712

Indeks

100

107

124

137

Tržni delež

46 %

47 %

52 %

56 %

Indeks

100

100

112

120

Vir: Eurostat.

(90)

Uvoz iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju povečal s približno 871 050 kubičnih metrov na približno 1 192 712 m3, tj. za 37 %. Tržni delež tega uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal s 46 % na 56 %, tj. za 20 %.

4.3.3.   Cene uvoza iz zadevne države in nelojalno nižanje prodajnih cen

(91)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata o EUR/tono na ravni CN. Čeprav je bil, kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.1 zgoraj, uvoz zadevnega izdelka evidentiran skupaj z večjo skupino izdelkov, ta metodologija zagotavlja zanesljivo oceno cen in njihov razvoj skozi čas, saj je bila velika večina uvoza pod to oznako KN zadevni izdelek, in omogoča primerjavo gibanja cen med različnimi državami izvoznicami.

(92)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države se je gibala, kot sledi:

Preglednica 3

Uvozne cene (EUR/tono)

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave

Rusija

646

681

608

584

Indeks

100

105

94

90

Vir: Eurostat.

(93)

Povprečne cene uvoza iz Rusije so leta 2017 znašale 646 EUR/tono, v obdobju preiskave pa so padle na 584 EUR/tono, tj. za 10 %. Povprečna cena uvoza se je leta 2018 zvišala za 5 % in v naslednjih obdobjih padla za 15 %.

(94)

Enak trend je mogoče opaziti pri uporabi tehtanih povprečnih izvoznih cen, ki so jih sporočili vzorčeni proizvajalci izvozniki, v višini 434 EUR/m3 v OP za izdelek v preiskavi. Zato so bile uvozne cene stalno nižje od prodajnih cen proizvajalcev Unije (glej preglednico 7), pri čemer je razlika v cenah v OP znašala 38 %.

(95)

Vezane plošče iz brezovega lesa se prodajajo v zelo različnih velikostih in kakovostih ter v skladu s specifikacijami strank. Zaradi velike raznolikosti vrst izdelka, ki jih prodajajo industrija Unije in ruski proizvajalci izvozniki, je podroben sistem kontrolnih številk izdelka, ki je bil vzpostavljen na začetku preiskave, otežil visoko stopnjo ujemanja identičnih izdelkov. Komisija je zato za namene primerjave cen izvedla razumno in tehnično zanesljivo približevanje, tako da je nekatere podobne vrste izdelka združila v skupine, s čimer je omogočila ustrezno primerjavo izdelkov, ki jih prodaja industrija Unije, z enakovrednimi vrstami izdelka, ki jih prodajajo ruski proizvajalci izvozniki. Na podlagi tega je stopnja ujemanja med različnimi vrstami izdelka, ki jih je prodajala industrija Unije, in vrstami izdelka, ki jih prodajajo ruski proizvajalci izvozniki, presegala 68 % obsega uvoza vzorčenih ruskih proizvajalcev izvoznikov.

(96)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(97)

tehtane povprečne prodajne cene za posamezno vrsto izdelka vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije. Ker so proizvajalci Unije zadevni izdelek prodajali tako neposredno kot prek povezanih prodajnih družb, je bila prodajna cena ob upoštevanju stroškov prevoza, zavarovalnine in manipulativnih stroškov ustrezno usklajena s ceno franko tovarna in

(98)

ustrezne tehtane povprečne cene za posamezno uvoženo vrsto izdelka vzorčenih ruskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije, usklajene s carinami na mejah Unije. Za prodajo prek povezanega uvoznika je bila izvedena nadaljnja prilagoditev v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Znesek za stroške po uvozu in carino je bil nato dodan ugotovljeni ceni na ravni carinske na mejah Unije. Ta prodaja je predstavljala manj kot 5 % celotne prodaje vzorčenih ruskih proizvajalcev.

(99)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije, in sicer po morebitnih potrebnih prilagoditvah za rabate in popuste. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(100)

Na podlagi zgoraj navedenega je bila pri dampinškem uvozu vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ugotovljena tehtana povprečna stopnja nelojalno znižanih prodajnih cen v višini 12,6 % (med 9,5 % in 18,5 %). Stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen se štejejo za znatne.

4.4.   Gospodarski položaj industrije Unije

4.4.1.   Splošne pripombe

(101)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(102)

Kot je navedeno v oddelku 1.6.1, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(103)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika pritožnika v zvezi s proizvajalci Unije, po potrebi navzkrižno preverjenih z izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je proučila na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije in ki so bili navzkrižno preverjeni na daljavo. Za oba sklopa podatkov je ugotovila, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(104)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlovanje, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(105)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

4.4.2.   Makroekonomski kazalniki

4.4.2.1.   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(106)

Celotna proizvodnja v Uniji, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave

Obseg proizvodnje (v m3)

982 658

1 009 772

879 540

848 900

Indeks

100

103

90

86

Proizvodna zmogljivost (v m3)

1 244 310

1 296 650

1 328 000

1 203 000

Indeks

100

104

107

97

Izkoriščenost zmogljivosti

79 %

78 %

66 %

71 %

Indeks

100

99

84

89

Vir: Pritožnik in vzorčeni proizvajalci Unije.

(107)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije zmanjšal za 14 % oziroma za približno 140 000 kubičnih metrov. Med letoma 2017 in 2018 se je nekoliko povečal, temu pa je sledilo znatno zmanjšanje v naslednjih obdobjih.

(108)

Proizvodna zmogljivost Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za skupno 3 %. Proizvodna zmogljivost Unije se je v letih 2018 in 2019 nekoliko povečala, kar je mogoče pojasniti s časovnim zamikom med odločitvijo o povečanju zmogljivosti in njenim učinkom. Vendar se je industrija Unije v obdobju preiskave (v nadaljnjem besedilu: OP) v primerjavi z letom 2019 zmanjšala za 10 %.

(109)

V obravnavanem obdobju se je izkoriščenost zmogljivosti Unije zmanjšala za 11 %, saj proizvajalci Unije niso mogli povečati proizvodnje v skladu z rastjo trga. V obdobju od leta 2017 do 2019 je izkoriščenost padla za 16 %, čemur je v OP sledilo povečanje za 5 % zaradi dezinvestiranja in zapiranja proizvodnih obratov.

4.4.2.2.   Obseg prodaje in tržni delež

(110)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave

Celotni obseg prodaje na trgu Unije (v m3)

821 341

818 621

757 103

680 243

Indeks

100

100

92

83

Tržni delež

44 %

41 %

36 %

32 %

Indeks

100

93

83

73

Vir: Pritožnik, vzorčeni proizvajalci Unije in Eurostat.

(111)

Celotni obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal, in sicer za 17 %. Obseg prodaje Unije je med letoma 2017 in 2018 ostal na isti ravni, leta 2019 je padel za 8 %, od leta 2019 do OP pa se je nadalje zmanjšal še za 9 %.

(112)

Skupaj z zmanjšanjem prodaje se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 27 %, in sicer med stalnim upadajočim trendom, ki je zmanjšal prisotnost industrije Unije na trgu s 44 % tržnega deleža leta 2017 na 32 % v OP.

4.4.2.3.   Rast

(113)

V okviru širitve trga in povečane potrošnje Unije zgoraj navedeni podatki kažejo, da so se proizvodnja, obseg prodaje in tržni delež industrije Unije znatno zmanjšali.

4.4.2.4.   Zaposlenost in produktivnost

(114)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave

Število zaposlenih

6 039

5 960

5 325

5 308

Indeks

100

99

88

88

Produktivnost (v m3/zaposlenega)

163

169

165

160

Indeks

100

104

102

98

Vir: Pritožnik in vzorčeni proizvajalci Unije.

(115)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 12 %. Zaposlenost je v letih 2017 in 2018 ostala razmeroma stabilna, čeprav se je tudi v tem razmeroma stabilnem obdobju število zaposlenih zmanjšalo za 79. Zaposlenost se je v letu 2019 dodatno znatno zmanjšala in se v OP ni povečala, ampak se je v manjši meri še naprej zmanjševala.

(116)

Zaradi zmanjšanja proizvodnje in zaposlenosti se je produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena v tonah na zaposlenega na leto, v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %. Med letoma 2017 in 2018 se je povečala za 4 %, v naslednjih obdobjih pa se je zmanjšala.

4.4.2.5.   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(117)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znatno vplivala na industrijo Unije.

(118)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

4.4.3.   Mikroekonomski kazalniki

4.4.3.1.   Cene in dejavniki, ki so vplivali na cene

(119)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene v Uniji

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji na celotnem trgu (v EUR/m3)

717

746

732

694

Indeks

100

104

102

97

Proizvodni stroški na enoto (v EUR/m3)

629

670

713

692

Indeks

100

107

113

110

Vir: Vzorčeni proizvajalci Unije.

(120)

Prodajne cene na trgu Unije za nepovezane strani so se v obravnavanem obdobju znižale s 717 EUR/m3 na 694 EUR/m3, tj. za 3 %. Leta 2018 se je raven cen nekoliko, a začasno zvišala za 4 %, kar se je v naslednjih obdobjih zmanjšalo.

(121)

V istem obdobju so se proizvodni stroški na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije povečali za 10 %. Na stroške proizvodnje so vplivali razvoj cen glavnih surovin, furnirji brezovega lesa in težave, da bi v celoti izkoristili ekonomijo obsega zaradi zmanjšanja prodaje in proizvodnje.

4.4.3.2.   Stroški dela

(122)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

23 474

23 542

23 733

23 690

Indeks

100

100

101

101

Vir: Vzorčeni proizvajalci Unije.

(123)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 1 %.

4.4.3.3.   Zaloge

(124)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave

Končne zaloge (v m3)

30 894

43 550

35 706

37 685

Indeks

100

141

116

122

Končne zaloge kot delež proizvodnje

3,1 %

4,3 %

4,1 %

4,4 %

Indeks

100

137

129

141

Vir: Vzorčeni proizvajalci Unije.

(125)

Zaloge vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obdobju povečale za 22 %. Do velikega povečanja za 41 % je prišlo med letoma 2017 in 2018, pri čemer so zaloge leta 2018 dosegle svojo mejno vrednost. Nato je industriji Unije leta 2019 s prilagoditvijo proizvodnje uspelo zmanjšati zaloge za 25 %, vendar so se zaloge od leta 2019 do OP zaradi nadaljnjega zmanjševanja prodaje Unije ponovno povečale za 6 %. Končne zaloge, izražene kot odstotek proizvodnje, so se povečale s 3,1 % v letu 2017 na 4,4 % v OP.

4.4.3.4.   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(126)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave

Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodkov od prodaje)

9,7 %

7,4 %

0,2 %

–2,8 %

Indeks

100

76

2

–28

Denarni tok (v EUR)

191 991 172

187 065 363

175 135 121

165 108 224

Indeks

100

97

91

86

Naložbe (v EUR)

14 326 493

12 473 095

11 169 293

14 237 597

Indeks

100

87

78

99

Donosnost naložb

20 %

11 %

0 %

–2 %

Indeks

100

55

2

-10

Vir: Vzorčeni proizvajalci Unije.

(127)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev se je v obravnavanem obdobju zniževala in se zmanjšala s skoraj 10 % leta 2017 na skoraj -3 % v obdobju preiskave.

(128)

Kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1, so se stroški proizvajalcev Unije zvišali veliko bolj kot njihove cene. Industrija Unije zaradi negativnega pritiska, ki ga je povzročil dampinški uvoz iz Rusije (z vidika obsega in nizkih cen), ni mogla zvišati cen v enakem obsegu, kot so se zviševali stroški. V celotnem obravnavanem obdobju je bil obseg ruskega uvoza visok in je stalno naraščal po cenah, ki so bile stalno nizke in so v obravnavanem obdobju sledile jasnemu trendu upadanja. Povprečna cena ruskega uvoza je bila znatno nižja od cen industrije Unije, kar je omejilo možnost zvišanja cen, ki bi se pričakovalo v okviru naraščajočih stroškov surovin in naraščajočega povpraševanja. Rezultat tega je bila majhna dobičkonosnost, ki se je še zmanjševala do tolikšne mere, da je industrija Unija v obdobju preiskave ustvarjala izgubo.

(129)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka se je v preiskovanem obdobju razvijal negativno, in sicer z letnimi zmanjšanji, kar je od leta 2017 do OP privedlo do splošnega 14-odstotnega zmanjšanja. Zmanjšanje dobička je negativno vplivalo na zmožnost zbiranja kapitala.

(130)

Raven letnih naložb se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 1 %, vendar se je med letoma 2018 in 2019 zmanjšala za 22 % in se v OP skoraj vrnila na raven iz leta 2017. Medtem ko je bilo začetno zmanjšanje mogoče pojasniti z razvojem trga ter vplivom na prodajo in dobičkonosnost, je bilo nedavno povečanje v OP namenjeno ohranitvi obstoječih zmogljivosti in ustrezni zamenjavi potrebnih proizvodnih sredstev.

(131)

Donosnost naložb je dobiček, izražen kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je razvijala negativno in padla z 20 % leta 2017 na -2 % v OP. Negativno gibanje kaže, da se je donosnost teh naložb v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala, da bi se ohranila konkurenčnost, čeprav so se naložbe nadaljevale.

4.4.4.   Sklep o škodi

(132)

V okviru znatnega povečanja potrošnje Unije (+14 %) se je uvoz iz Rusije v obravnavanem obdobju še povečal (+37 %) po cenah, zaradi katerih so se znatno nelojalno nižale cene industrije Unije. To je ruskim proizvajalcem izvoznikom omogočilo, da so v OP dosegli 56-odstotni tržni delež (povečanje s 46 % leta 2017).

(133)

V teh okoliščinah industrija Unije ni imela le koristi od rastočega trga, temveč se je njen gospodarski položaj poslabšal, kot kažejo vsi pomembnejši makrokazalniki, iz katerih je razviden negativen trend: proizvodnja (-14 %), prodaja EU (-17 %) in znatno zmanjšanje njenega tržnega deleža (s 44 % na 32 %) v obravnavanem obdobju.

(134)

Kot odziv na pritisk nizkih ruskih cen je industrija Unije poskušala znižati stroške in izvesti prilagoditve na področju zaposlovanja (-12 %). Vendar se je zaradi pritiska dampinškega ruskega uvoza v smislu povečanega obsega in nizkih cen prodaja v EU zmanjšala, zaloge pa so se v obravnavanem obdobju hitro povečale (+22 %) in leta 2018 dosegle svojo najvišjo raven (+41 %).

(135)

Proizvodni stroški industrije Unije so se v obravnavanem obdobju močno povišali (+10 %), večinoma zaradi močnega povišanja cen surovin.

(136)

Stroški industrije Unije so se povečali bolj kot prodajne cene, zato se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju zmanjšala, in sicer z zdravih (+10 %) leta 2017 na nevzdržen scenarij ustvarjanja izgub (-3 %) v OP.

(137)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

5.   VZROČNA ZVEZA

5.1.   Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevne države, ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvoz industrije Unije, potrošnja, slabši konkurenčni položaj pri dostopu do glavne surovine, samopovzročena škoda, stavke na Finskem, učinki COVID-19 in primerljivost izdelkov.

5.2.   Učinki dampinškega uvoza

(138)

Poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije je sovpadlo z znatnim in naraščajočim prodorom povečanega uvoza iz Rusije, zaradi katerega so se nenehno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije, in vsekakor oviralo dvig cen. V zvezi s tem je razvoj obsega uvoza in cen, kot je prikazano v preglednicah 2 in 3, oviral ravni cen v industriji Unije, kar je povzročilo vzročno povezavo med njima.

(139)

Uvoz iz Rusije se je v obravnavnem obdobju povečal za 37 %, in sicer s približno 870 050 m3 leta 2017, ki je predstavljal 46-odstotni tržni delež, na 1 192 712 m3 v OP, kar je predstavljalo 56-odstotni tržni delež. Ta naraščajoči uvoz je bil v celotnem obravnavanem obdobju zagotovljen po cenah, ki so bile nižje od cen industrije Unije, v vsakem primeru pa po ravneh cen, ki so ovirale dvig cen, saj industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen v skladu s povečanjem proizvodnih stroškov.

(140)

To je v obdobju preiskave močno vplivalo na industrijo Unije. Ob naraščajočih stroških in cenovnem pritisku zaradi dampinškega uvoza iz Rusije industrija Unije ni mogla določati trajnostnih cen, kar je povzročilo zelo močan upad dobičkonosnosti z 10 % na izgube (-3 %) in posledično poslabšanje njenih finančnih kazalnikov.

(141)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški uvoz iz Rusije industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu cene in obsega.

5.3.   Učinki drugih dejavnikov

5.3.1.   Uvoz iz tretjih držav

(142)

Kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.1 zgoraj, je Komisija za določitev obsega uvoza iz tretjih držav uporabila enako razmerje (TARIC/KN), kot je bilo ugotovljeno po začetku preiskave, med obsegom uvoza celotne oznake KN in uvozom zadevnega izdelka na podlagi podatkov TARIC. Edini tretji državi, ki sta v Unijo uvozili znatne količine, sta bili Belorusija in Ukrajina. V primeru Belorusije je bilo ugotovljeno, da razmerje znaša 43 %.

(143)

V primeru Ukrajine je Komisija v sporočenih statističnih podatkih ugotovila izkrivljanje podatkov na ravni dodatne merske enote (v zadevnem primeru kubičnega metra). Komisija se je zato odločila, da bo sporočeno težo (v tonah), zanesljivejši in stabilnejši sklop podatkov, pretvorila v kubične metre.

(144)

Komisija je za pretvorbo ton v kubične metre uporabila ključ za pretvorbo, in sicer „način“ Rusije in Belorusije glede obsega in teže na ravni TARIC po začetku (način, opredeljen kot vrednost, ki se najpogosteje pojavlja v nizu vrednosti podatkov). Ključ za pretvorbo uvoženih ton iz Ukrajine v kubične metre je bil določen na 0,69.

(145)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi EUR/tono na ravni KN, kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.3 zgoraj.

(146)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 11

Uvoz iz tretjih držav

Država

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave

Ukrajina

Obseg (m3)

82 029

100 935

104 962

106 785

 

Indeks

100

123

128

130

 

Tržni delež

4 %

5 %

5 %

5 %

 

Povprečna cena (v EUR/tono)

651

725

641

616

 

Indeks

100

111

98

95

Belorusija

Obseg (m3)

81 638

112 922

75 961

93 231

 

Indeks

100

138

93

114

 

Tržni delež

4 %

6 %

4 %

4 %

 

Povprečna cena (v EUR/tono)

403

481

387

363

 

Indeks

100

119

96

90

Druge tretje države (12)

Obseg (m3)

18 668

34 486

60 822

57 354

 

Indeks

100

185

326

307

 

Tržni delež

1 %

2 %

3 %

3 %

 

Povprečna cena (v EUR/tono)

566

576

565

561

 

Indeks

100

102

100

99

Skupno vse tretje države, razen Rusije

Obseg (m3)

182 335

248 344

241 746

257 371

 

Indeks

100

136

133

141

 

Tržni delež

10 %

12 %

12 %

12 %

 

Povprečna cena (v EUR/tono)

537

574

535

520

 

Indeks

100

107

100

97

Vir: Eurostat.

(147)

V primerjavi z Rusijo imata Belorusija in Ukrajina omejeno prisotnost na trgu Unije. V obravnavanem obdobju sta njuna tržna deleža ostala stabilna na ravni 4 % oziroma 5 % z minimalnimi ali ničnimi odstopanji. Vse druge tretje države so svojo prisotnost rahlo povečale z 1-odstotnega tržnega deleža na še vedno zelo majhen tržni delež v višini 3 %. Skupni tržni delež uvoza iz vseh tretjih držav razen Rusije se je med letoma 2017 in 2018 povečal za 2 %, nato pa je ostal stabilen na ravni 12 %.

(148)

Kar zadeva cene v obravnavanem obdobju, je Ukrajina prodajala po cenah, ki so bile nekoliko višje od cen Rusije, Belorusija pa po nižjih cenah. Nižje cene v Belorusiji je mogoče pojasniti z njeno omejeno tehnologijo, ki omogoča le proizvodnjo zelo specifičnega in cenejšega izdelka na trgu. V nasprotju z Belorusijo se uvoz iz Rusije nanaša na bolj kakovostne vezane plošče iz brezovega lesa, zato so prikazane višje povprečne cene.

(149)

Na tej podlagi je Komisija začasno sklenila, da vpliv uvoza iz drugih držav ne zmanjšuje vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Rusije in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

5.3.2.   Izvoz industrije Unije

(150)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

 

2017

2018

2019

Obdobje preiskave

Obseg izvoza (v m3)

98 324

96 327

93 892

101 866

Indeks

100

98

95

104

Povprečna cena (v EUR/m3)

689

755

752

705

Indeks

100

110

109

102

Vir: Vzorčeni proizvajalci Unije.

(151)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 4 %. Med letoma 2017 in 2019 se je izvoz zmanjšal za 5 %, čemur je v OP sledilo 9-odstotno povečanje. Povprečne cene izvoza so se v obravnavanem obdobju zvišale za 2 %. Povprečne cene so se od leta 2017 do leta 2018 zvišale za 10 %, v naslednjih obdobjih pa so se znižale.

(152)

Glede na pozitiven razvoj obsega izvoza in povprečnih cen v obravnavanem obdobju je Komisija začasno sklenila, da učinek izvoza ni mogel prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.3.3.   Slabši konkurenčni položaj pri dostopu do glavne surovine

(153)

Nekatere strani so trdile, da industrija Unije trpi zaradi omejene razpoložljivosti glavne surovine, tj. hlodov iz brezovega lesa, v primerjavi z Rusijo. Ta omejena razpoložljivost surovin naj bi bila izvor manjšega obsega proizvodnje, zvišanje stroškov in s tem vzrok škode.

(154)

Dostop do glavne surovine, hlodov iz brezovega lesa, ne pojasnjuje škode, saj imajo proizvajalci Unije zadosten dostop do zalog brezovih hlodov. Povečanje zalog dokazuje, da težava ni v proizvodnji, temveč v njeni komercializaciji. Zato zmanjšanja proizvodnje v obravnavanem obdobju ni mogoče pojasniti z razpoložljivostjo količine lesa.

(155)

Kar zadeva domnevni slabši položaj v zvezi s stroški, je bilo s preiskavo ugotovljeno, da je pomemben dejavnik, ki vpliva na povečanje proizvodnih stroškov industrije Unije, cena hlodov brezovega lesa. Vendar stroški surovin in njihov vpliv na splošno povečanje proizvodnih stroškov na industrijo Unije ne zmanjšujejo vzročne zveze. To je mogoče ugotoviti zlasti na podlagi dejstva, da so se med letom 2019 in OP stroški proizvodnje industrije Unije zmanjšali, medtem ko to ni izboljšalo dobičkonosnosti.

5.3.4.   Samopovzročena škoda

(156)

Nekatere strani so trdile, da je industrija Unije izvedla neupravičene naložbe v povečanje zmogljivosti, ko se je prodaja upočasnila, zaradi česar je nastala škoda.

(157)

Proizvodna zmogljivost Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za skupno 3 %. Proizvodna zmogljivost Unije se je v letih 2018 in 2019 nekoliko povečala, vendar se je v celotnem obravnavanem obdobju industrija Unije zmanjšala. Trditev, da so škodo povzročile naložbe v razširitev zmogljivosti proizvodnje, je zato neutemeljena.

5.3.5.   Stavke na Finskem

(158)

Nekatere strani so trdile, da bi bile številne stavke sektorja za proizvodnjo papirja na Finskem, ki so potekale decembra 2019 in v začetku leta 2020, vzrok za zmanjšanje proizvodnje.

(159)

Komisija je začasno sklenila, da stavke v proizvodnji papirja na Finskem ne zmanjšujejo vzročne zveze, saj je bil njihov vpliv geografsko omejen (Finska) in časovno omejen (stavke so potekale v decembru 2019 in januarju 2020).

5.3.6.   Učinki COVID-19

(160)

Nekatere strani so trdile, da bi morala Komisija podatke, ki se nanašajo na konec leta 2019 in prvo polovico leta 2020, obravnavati posebej previdno, da bi učinke COVID-19 v gospodarstvu razlikovala od učinkov domnevno dampinškega uvoza.

(161)

Preiskave so pokazale, da je povpraševanje po vezanih ploščah iz brezovega lesa v drugem četrtletju 2020 ostalo razmeroma stabilno. Poleg tega v dobavni verigi ni bilo večjih motenj, v tem obdobju pa se je nadaljeval tudi izvoz. Komisija je tako sklenila, da učinki COVID-19 ne zmanjšujejo vzročne zveze.

5.3.7.   Primerljivost izdelka

(162)

Nekatere strani so trdile, da vezane plošče iz brezovega lesa, ki jih proizvaja ruska industrija, ne konkurirajo vezanim ploščam, ki jih proizvaja industrija EU, saj naj bi proizvajali plošče različne kakovosti, namenjene različnim segmentom, zato ruski uvoz ni vzrok škode.

(163)

Vendar primerjava različnih vrst izdelka, ki jih prodaja industrija Unije, in vrst izdelka, ki jih prodajajo ruski proizvajalci izvozniki, kaže, da so vrste izdelka zelo podobne in pogosto celo enake ter da je stopnja zamenljivosti visoka. Poleg tega je bilo v preiskavi ugotovljeno, da glavne sektorje z vezanimi ploščami iz brezovega lesa oskrbujejo tako industrija Unije kot ruski proizvajalci. Kot je pojasnjeno v oddelku 2, je preiskava pokazala, da so izdelki, ki jih prodajata industrija Unije in ruski proizvajalec izvoznik, podobni, saj imajo enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enako osnovno uporabo. Zato se trditev šteje za neutemeljeno.

5.4.   Sklep o vzročni zvezi

(164)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija začasno ugotovila vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Rusije. Zaradi znatnega povečanja dampinškega uvoza iz Rusije industrija Unije ni mogla določati trajnostnih cen, kar je močno poslabšalo njen gospodarski položaj.

(165)

Opredelila je učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza.

(166)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

6.   STOPNJA UKREPOV

(167)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov proučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz industriji Unije.

6.1.   Stopnja škode

(168)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu členov 7(2c) in 7(2d) osnovne uredbe.

(169)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: stopnjo dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz obravnavane države, stopnjo dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter stopnjo dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne sme biti nižja od 6 %.

(170)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v normalnih pogojih konkurence. Uporabila je dobiček, ki so ga ustvarili vzorčeni proizvajalci Unije, pred pospešitvijo nepoštenega uvoza iz Rusije in začetkom povzročanja škode industriji Unije. Ta stopnja dobička je bila določena na 9,7 %, kar ustreza ravni dobička, ki ga je industrija Unije dosegla leta 2017.

(171)

Nekateri proizvajalci Unije so trdili, da bi bila raven naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v normalnih pogojih konkurence višja.

(172)

Komisija je to trditev ocenila, vendar je ugotovila, da je bila raven naložb v OP kljub zmanjšanju prometa višja kot v dveh predhodnih letih in zelo blizu ravni naložb v letu 2017, ko je industrija Unije v povprečju dosegla 9,7-odstotni dobiček. Na podlagi tega in tudi ob upoštevanju, da so naložbe v raziskave in razvoj ter inovacije napovedi, ki temeljijo na naložbenih načrtih, Komisija teh trditev začasno ni sprejela.

(173)

Na podlagi tega je neškodljiva cena 766,33 EUR/m3, ki izhaja iz uporabe zgoraj navedene 9,7-odstotne stopnje dobička za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v OP.

(174)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe kot zadnji korak ocenila prihodnje stroške, ki izvirajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia, ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, preverjenih na daljavo, in razpoložljivih dokazov, ki so jih predložili nekateri vzorčeni proizvajalci Unije, je Komisija določila dodatne stroške v višini 6,68 EUR/m3, od katerih je odštela dejanske stroške usklajevanja s takimi konvencijami v OP, in sicer 5,28 EUR/mersko enoto, kar je privedlo do rezultata v višini 1,40 EUR/m3. Ta razlika je bila dodana neškodljivi ceni.

(175)

Na tej podlagi je Komisija izračunala neškodljivo ceno podobnega izdelka v višini 767,73 EUR/m3 v industriji Unije, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(176)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države določila stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(177)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „vse druge družbe“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe.

Družba

Stopnja dampinga (v %)

Stopnja škode (v %)

Skupina Sveza

15,9 %

30,9 %

Syktyvkar Plywood Mill Ltd.

15,0 %

43,8 %

Zheshartsky LРK LLC

15,3 %

54,0 %

Druge sodelujoče družbe

15,7 %

38,1 %

Vse druge družbe

15,9 %

54,0 %

7.   INTERES UNIJE

(178)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

7.1.   Interes industrije Unije

(179)

Industrijo Unije sestavlja približno petnajst družb. Večinoma so geografsko locirane blizu regije brezovega lesa v severovzhodni Evropi (Finska, baltske države in Poljska) in neposredno zaposlujejo več kot 5 000 delavcev. Večina proizvajalcev Unije je podprla pritožbo, dva sta izrazila nevtralno stališče, nobeden pa ni nasprotoval začetku preiskave.

(180)

Sedanje ravni dobičkonosnosti so nevzdržne. Pričakuje se, da bo uvedba ukrepov industriji Unije omogočila, da si povrne del izgubljenega tržnega deleža in določi cene na ravneh, ki krijejo vsaj stroške.

(181)

Nesprejetje ukrepov bi verjetno imelo znaten negativen učinek na industrijo Unije zaradi nadaljnjega oviranja dviga cen in zmanjševanja prodaje, kar bi pomenilo več izgub in verjetno zaprtje proizvodnih obratov ter odpuščanje delavcev.

(182)

Komisija je zato sklenila, da je uvedba začasnih ukrepov v interesu industrije Unije.

7.2.   Interes nepovezanih uvoznikov in trgovcev

(183)

Javilo se je 29 uvoznikov, prejetih pa je bilo tudi več stališč in pripomb. Kot je navedeno v oddelku 1.6.2, je Komisija izbrala vzorec treh uvoznikov, ki so predložili izpolnjene vprašalnike.

(184)

Več uvoznikov je trdilo, da bi uvedba protidampinških dajatev zanje in njihove stranke zvišala materialne stroške. Te dodatne stroške bi bilo težko pokriti, kar bi ogrozilo njihovo dobičkonosnost in konkurenčnost. Predložene so bile tudi trditve v zvezi z nezadostnimi zmogljivosti industrije Unije za zadovoljitev povpraševanja v Uniji, ocenjenega na približno 2,1 milijona m3, zato trdijo, da bi ukrepi povzročili pomanjkanje na trgu. Poleg tega so bile navedene trditve v zvezi s pomanjkanjem interesa proizvajalcev Unije za dobavo majhnim podjetjem in zavrnitvijo zagotavljanja nekaterih materialov.

(185)

V zvezi z gospodarskimi posledicami za uvoznike je bilo v preiskavi ugotovljeno, da imajo vzorčeni uvozniki tehtani dobiček v višini 4,7 %, pri čemer vezane plošče iz brezovega lesa v njihovem portfelju izdelkov predstavljajo različne deleže. Poleg tega se lahko delež ruskih vezanih plošč, ki jih distribuirajo uvozniki, zmanjša, če se uvedejo ukrepi, vendar se pričakuje, da raven ukrepov ne bo povzročila popolnega prenehanja ruskega uvoza. Ker obstajajo tudi alternativni viri dobave v sosednjih državah, kot sta Ukrajina in Belorusija, se pričakuje, da bo vpliv ukrepov na dobičkonosnost in konkurenčnost uvoznikov omejen. Interes uporabnikov je obravnavan v oddelku 7.3 spodaj.

(186)

Kar zadeva tveganje pri dobavi, stopnja ukrepov verjetno ne bo zaustavila ruskega uvoza, temveč bo omogočila nadaljnje pridobivanje vezanih plošč iz brezovega lesa iz Rusije po poštenih cenah. Poleg tega se vezane plošče iz brezovega lesa lahko še naprej uvažajo iz drugih tretjih držav, kot sta Ukrajina in Belorusija.

(187)

V zvezi z dobavo majhnih količin potrošnikom je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je industrija Unije razvila obsežno mrežo trgovcev na drobno, povezanih in nepovezanih, kar industriji Unije omogoča doseganje malih strank, ki nimajo zmogljivosti za nakup celih zabojnikov. Poleg tega, kot je navedeno zgoraj, lahko vsak potrošnik še naprej nabavlja od ruskih proizvajalcev.

(188)

Preiskava je tudi pokazala, da ima industrija Unije potrebno opremo in zmogljivost za prilagoditev posebnim zahtevam strank glede izdelkov, zato je sposobna proizvajati vse zahtevane vrste izdelkov.

(189)

Skratka, protidampinški ukrepi na stopnji, ki je bila določena, bi lahko negativno vplivali na nekatere nepovezane uvoznike. Vendar pa tak vpliv na splošno ne bi smel biti znaten ter bo močno odvisen od poslovnega modela uvoznikov, raznovrstnosti njihovih virov dobave in obsega prenosa povečanih stroškov na njihove stranke.

(190)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno ugotovila, da bo morebitni negativni vpliv ukrepov na nepovezane uvoznike kot celoto omejen in da ne bo večji od pozitivnega učinka ukrepov na proizvajalce v Uniji.

7.3.   Interes uporabnikov

(191)

Javilo se je 13 uporabnikov. Devet uporabnikov je predložilo pripombe in/ali izpolnjene vprašalnike.

(192)

Komisija v postopku za odpravo pomanjkljivosti zaradi pomanjkanja različic, ki bi bile na voljo za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, sodeluje z večino uporabnikov, ki so predložili izpolnjen vprašalnik. V tej fazi je bil le izpolnjeni vprašalnik, ki ga je predložila družba Emiliana Imballaggi S.p.A., ki kupuje vezane plošče iz brezovega lesa za dejavnost pakiranja, v odprti različici.

(193)

Podane so bile trditve, da bi uvedba protidampinških dajatev povečala stroške za uporabnike, ki bi jih bilo težko prenesti na stranke, in s tem ogrozila njihovo dobičkonosnost in konkurenčnost.

(194)

Vezane plošče iz brezovega lesa se uporabljajo v različnih sektorjih. Uvedba ukrepov bo verjetno imela različen učinek na uporabnike, odvisno od deleža stroškov vezanih plošč iz brezovega lesa v skupnih stroških za navedeni sektor in zmožnosti prenosa stroškov navzdol v prodajni verigi. Podrobne informacije uporabnikov je skupaj z odprto različico predložila samo ena družba, ki vezane plošče iz brezovega lesa uporablja v sektorju embalaže. Poleg tega je pritožnik predložil neodvisno študijo, v kateri je bil analiziran pričakovani učinek ukrepov na uporabnike na podlagi teoretičnih dajatev v višini od 20 % do 30 %.

(195)

Glavni sektorji v EU, v katerih se uporabljajo vezane plošče iz brezovega lesa, so glede na potrošnjo: gradbeništvo (39 %), promet (27 %), pohištvo (10 %) in embalaža (8 %). Na podlagi razpoložljivih informacij je bil za sektorje, ki zajemajo večino potrošnje vezanih plošč iz brezovega lesa, vpliv ukrepov začasno ocenjen kot omejen ali zanemarljiv. Sektorji, v katerih bi dajatve lahko imele največji vpliv, so proizvajalci embalaže in parketov. Vendar je tudi v teh sektorjih učinek ukrepov omejen. Za sektor embalaže ocenjeni učinek v strukturi stroškov predstavlja približno od 2 % do 4 %, kar naj bi se po pričakovanjih preneslo na stranke. V sektorju parketnih in talnih oblog so za vezane plošče iz brezovega lesa na voljo različni nadomestki, kot so druge vrste lesa in alternativni materiali, kar je še en razlog, zakaj se pričakuje, da bo učinek nekoliko višjih stroškov vezanih plošč iz brezovega lesa omejen.

(196)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno ugotovila, da bo morebitni negativni vpliv ukrepov na uporabnike omejen in da ne bo večji od pozitivnega učinka ukrepov na proizvajalce v Uniji.

7.4.   Interes dobaviteljev

(197)

Kot zainteresirane strani so se javili trije dobavitelji.

(198)

Vse tri družbe so dobaviteljice strojev, opreme za obdelavo lesa ali materialov, ki se uporabljajo za proizvodnjo vezanih plošč iz brezovega lesa ruskim proizvajalcem izvoznikom. Družbe so trdile, da bi uvedba ukrepov pomenila zmanjšanje ruskega uvoza, kar bi ruskim proizvajalcem izvoznikom povzročilo zmanjšanje naložb v opremo in posledično negativno vplivalo na njihovo poslovanje.

(199)

Komisija pričakuje, da ruske naložbe v opremo ne bodo bistveno prizadete, saj se pričakuje, da raven ukrepov ne bo zaustavila ruskega uvoza. Po drugi strani pa bodo ukrepi verjetno industriji Unije omogočili naložbe v opremo in tako pozitivno vplivali na dobavitelje opreme za obdelavo lesa v Uniji.

(200)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno ugotovila, da bo morebitni negativni vpliv ukrepov na dobavitelje kot celoto omejen in da ne bo večji od pozitivnega učinka ukrepov na proizvajalce v Uniji.

7.5.   Druge zainteresirane strani: drugi proizvajalci vezanih plošč iz brezovega lesa, okoljski interes in COVID-19.

(201)

Kot zainteresirane strani so se javila tri nacionalna združenja (iz Francije, Italije in Španije), ki zastopajo proizvajalce vezanih plošč iz lesa topola in bora ter drugih vrst lesa. Trdila so, da čeprav so zadevni izdelek in njihovi izdelki različni izdelki, bi lahko prišlo do določene stopnje zamenjave. Trdili so, da so bile cene vezanih plošč iz brezovega lesa tradicionalno višje, vendar so dampinške cene vezanih plošč iz brezovega lesa iz Rusije pritegnile povpraševanje, ki je tradicionalno veljalo za druge vrste lesa, kot so topol, bor in okoumé, ter ogrožale vrednostno verigo, vzpostavljeno v drugih vrstah lesne industrije. Zato podpirajo uvedbo ukrepov.

(202)

Več strani je trdilo, da bi uvedba dajatev lahko povzročila selitev virov CO2 zaradi zamenjave ruskih vezanih plošč iz brezovega lesa s kitajskimi vezanimi ploščami iz lesa topola ali vezanimi ploščami iz drugih držav, ki so daleč od Evrope, kar bi povečalo emisije iz prometa in tveganje, da bi bili nadomestni izdelki manj trajnostni od ruskih vezanih plošč iz brezovega lesa. Komisija je ugotovila, da se pričakuje, da raven, na kateri bodo uvedeni ukrepi, ne bo zaustavila ruskega uvoza. Poleg tega ni bilo dokazano, da bi zamenjani uvoz iz Rusije z uvozom iz druge tretje države izhajal s Kitajske ali da bi bila druga vrsta proizvodnje lesa manj trajnostna kot proizvodnja iz ruske breze. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(203)

Strani so trdile, da bi dajatve še poslabšale učinek pandemije COVID-19 na uporabnike. Vendar se, kot je pojasnjeno zgoraj, pričakuje, da bo vpliv ukrepov glavnih sektorjev, ki uporabljajo vezane plošče iz brezovega lesa, omejen. Poleg tega Komisija v tem trenutku nima na voljo nobenih dokazov o vplivu pandemije na različne sektorje uporabnikov ali o tem, da bi bil vpliv na proizvajalce drugačen od vpliva na uporabnike. Ker takih dokazov ni, se pandemija COVID-19 šteje za nevtralen dejavnik pri oceni interesa Unije.

7.6.   Sklep o interesu Unije

(204)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz vezanih plošč iz brezovega lesa s poreklom iz Rusije ne bi bila v interesu Unije.

8.   ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(205)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe za preprečitev, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(206)

Za uvoz vezanih plošč iz brezovega lesa s poreklom iz Rusije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen in stopnje dampinga. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(207)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

Družba

Začasna protidampinška dajatev

Skupina Sveza

15,9 %

Syktyvkar Plywood Mill Ltd.

15,0 %

Zheshartsky LРK LLC

15,3 %

Druge sodelujoče družbe

15,7 %

Vse druge družbe

15,9 %

(208)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(209)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(210)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(211)

Čeprav je predložitev računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporabljena stopnja dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

9.   OBVEŠČANJE V ZAČASNI FAZI

(212)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(213)

Prejete so bile pripombe glede točnosti izračunov. UPG je predložila veljavne pripombe, ki so bile upoštevane, pripombe družb Sveza Group in Syktyvkar Plywood Mill Ltd. pa niso vplivale na točnost izračunov. Ruski organi so predložili pripombe proti uvedbi začasnih ukrepov, vendar niso predložili nobenih posebnih podrobnosti v zvezi s točnostjo izračunov.

10.   KONČNE DOLOČBE

(214)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(215)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda spremenjene v sklepni fazi preiskave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz vezanih plošč, ki so sestavljene izključno iz lesenih listov, pri čemer debelina posameznega lesenega lista ne presega 6 mm, zunanji leseni listi pa so navedeni pod tarifno podštevilko 4412 33, z najmanj enim zunanjim slojem iz brezovega lesa, prevlečenim ali ne, s poreklom iz Rusije, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 4412 33 00 (oznaka TARIC 4412330010).

2.   Stopnje začasne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:

Družba

Začasna protidampinška dajatev

Dodatna oznaka TARIC

Skupina Sveza Group, ki jo sestavlja sedem proizvajalcev izvoznikov: JSC SVEZA Manturovo, JSC SVEZA Novator, Tyumen Plywood Plant Limited, JSC SVEZA Ust-Izhora, JSC SVEZA Uralskiy, JSC SVEZA Kostroma JSC SVEZA Verhnaya Sinyachiha

15,9 %

C659

Syktyvkar Plywood Mill Ltd.

15,0 %

C660

Zheshartsky LРK LLC

15,3 %

C661

Druge sodelujoče družbe iz Priloge

15,7 %

 

Vse druge družbe

15,9 %

C999

3.   Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izda tak račun, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) vezanih plošč iz brezovega lesa, prodanih za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Rusiji. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Če tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.

4.   Pogoj za sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je varščina, ki je enaka znesku začasne dajatve.

5.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

Člen 2

1.   Zainteresirane strani Komisiji predložijo svoje pisne pripombe k tej uredbi v 15 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2.   Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred Komisijo, to storijo v petih koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.   Zainteresirane strani, ki želijo zahtevati zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, to lahko storijo v petih koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pooblaščenec za zaslišanje prouči zahteve, predložene zunaj tega roka, in se lahko odloči, ali jih bo sprejel, če je to primerno.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 10. junija 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  UL C 342, 14.10.2020, str. 2.

(3)  UL C 428, 11.12.2020, str. 27.

(4)  Dokumenta Tron t20.006971 in t20.006972, oba z dne 2. novembra 2020.

(5)  Zadevni vprašalniki in vprašalniki za uporabnike so bili na dan začetka preiskave na voljo prek spleta na naslovu https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2486.

(6)  Obvestilo o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (UL C 86, 16.3.2020, str. 6).

(7)  Dokument Tron t21.000594.

(8)  Sodba Splošnega sodišča z dne 25. junija 2015 v zadevi T-26/12, PT Musim Mas, točka 50, ki jo je Sodišče potrdilo pri odločanju o pritožbi v zadevi C-468/15 P z dne 26. oktobra 2016, točki 43 in 44.

(9)  Vir podatkov Eurostata, prilagojen z uporabo metodologije, pojasnjene v oddelku 4.3.1.

(10)  Oznaka TARIC: 4412330010.

(11)  Oznaka KN: 4412 33 00.

(12)  Razmerje (TARIC/KN) po začetku preiskave med obsegom uvoza celotne oznake KN in uvozom zadevnega izdelka na podlagi podatkov TARIC za druge tretje države je bilo določeno na 3 %.


PRILOGA

Nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki

Ime

Dodatna oznaka TARIC

Arkhangelsk Plywood Plant JSC

C662

CJSC Murom

C663

LLC InvestForest

C664

Joint Stock Company Bryansk Plywood Mill

C665

Joint-Stock Company Krasnyi Yakor

C666

Limited Liability Company Fanernyiy Zavod

C667

Limited Liability Company UPM-Kymmene Chudovo

C668

Murashi Plywood Factory

C669

Parfino Plywood Factori

C670

ZAO Plyterra

C671

Plywood Plant Vlast Truda JSC

C672

Limited Liability Company Vyatsky Plywood Mill

C673


Top