EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32021R0523

Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017

PE/74/2020/REV/1

OJ L 107, 26.3.2021, p. 30–89 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/523/oj

26.3.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 107/30


UREDBA (EU) 2021/523 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. marca 2021

o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 173 in tretjega odstavka člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pandemija COVID-19 je velik pretres za svetovno gospodarstvo in gospodarstvo Unije in močno vpliva na države članice in regije. Zaradi nujnih zajezitvenih ukrepov je v Uniji znatno upadla gospodarska dejavnost. BDP Unije naj bi se v letu 2020 zmanjšal za okoli 7,4 %, kar je veliko bolj kot med finančno krizo leta 2009. Naložbena dejavnost se je znatno zmanjšala. Spoprijeti se je treba s šibkimi točkami, kot je preveliko zanašanje na premalo razpršene zunanje dobavne vire in pomanjkanje kritične infrastrukture, zlasti pri malih in srednjih podjetjih (MSP), vključno z mikropodjetji, na primer z razpršitvijo in okrepitvijo strateških dobavnih verig, da se izboljša odzivanje Unije na izredne razmere ter poveča odpornost vsega gospodarstva, obenem pa ohrani odprtost za konkurenco in trgovino v skladu z njenimi pravili. Celo pred pandemijo, ko je bilo mogoče v Uniji opaziti zviševanje deleža naložb v razmerju do BDP, je bila naložbena dejavnost nižja, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhna, da bi nadomestila leta nezadostnega vlaganja, ki so sledila krizi leta 2009. Še pomembneje je, da sedanje naložbene ravni in napovedi zaradi tehnoloških sprememb in svetovne konkurenčnosti ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah za ponovni zagon in ohranjanje dolgoročne rasti, vključno na področju inovacij, znanj in spretnosti, infrastrukture ter MSP, ter ne zadoščajo za to, da bi se spoprijeli s ključnimi družbenimi izzivi, kot sta trajnostnost in staranje prebivalstva. Da bi uresničili cilje politik Unije ter podprli hitro, trajnostno, vključujoče, trajno in zdravo gospodarsko okrevanje, je posledično treba zagotoviti podporo za odpravo tržnih nepopolnosti in naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, ter za zmanjšanje naložbene vrzeli v ciljnih sektorjih.

(2)

V ocenah se poudarja, da se zaradi raznolikosti finančnih instrumentov, ki se izvajajo v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020, deloma prekrivajo tudi njihova področja uporabe. Obenem je ta raznolikost obremenila posrednike in končne prejemnike, ki so bili soočeni z različnimi pravili glede upravičenosti in poročanja. Ker pri tem ni bilo usklajenih pravil, je to oviralo kombiniranje več skladov Unije, čeprav bi bilo to koristno za podporo projektom, ki potrebujejo različne vrste financiranja. Zato bi bilo treba vzpostaviti enoten sklad, in sicer Sklad InvestEU, ki bi se oprl na izkušnje z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), ustanovljenim v skladu z naložbenim načrtom za Evropo, da bi končnim prejemnikom zagotovili učinkovitejšo podporo s povezovanjem in poenostavitvijo financiranja, ponujenega v okviru enotnega sistema proračunskega jamstva, kar bi izboljšalo učinek podpore Unije in hkrati zmanjšalo stroške Unije, ki se krijejo iz proračuna.

(3)

Unija je v zadnjih letih sprejela ambiciozne strategije za dokončanje notranjega trga ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti in delovnih mest. K takšnim strategijam spadajo „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ z dne 3. marca 2010, „Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov“ z dne 30. septembra 2015, sporočilo „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“ z dne 2. decembra 2015, „Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami“ z dne 20. julija 2016, „Vesoljska strategija za Evropo“ z dne 26. oktobra 2016, sporočilo „Čista energija za vse Evropejce“ z dne 30. novembra 2016, „Evropski obrambni akcijski načrt“ z dne 30. novembra 2016, sporočilo „Vzpostavitev evropskega obrambnega sklada“ z dne 7. junija 2017, medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic z dne 13. decembra 2017, „Nova agenda za kulturo“ z dne 22. maja 2018, „Evropski zeleni dogovor„ z dne 11. decembra 2019, „Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor“ z dne 14. januarja 2020, „Močna socialna Evropa za pravičen prehod“ z dne 14. januarja 2020, strategija za „Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope“, „Evropska strategija za podatke“ in "Bela knjiga o umetni inteligenci - evropski pristop k odličnosti in zaupanju" z dne 19. februarja 2020, „Nova industrijska strategija za Evropo“ z dne 10. marca 2020 ter „Strategija za mala in srednja podjetja za trajnostno in digitalno Evropo“ z dne 10. marca 2020. Sklad InvestEU bi moral izkoriščati in okrepiti sinergije med strategijami, ki se medsebojno krepijo, in sicer tako, da bi zagotovil podporo za naložbe in dostop do financiranja. Poleg tega je Unija sprejela Uredbo (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(4)

Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik je na ravni Unije okvir za določitev nacionalnih prednostnih področij reform in za spremljanje njihovega izvajanja. Države članice, če je to ustrezno v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi, v podporo tem reformnim prednostnim področjem oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform, da bi lahko oblikovali in uskladili prednostne naložbene projekte, ki naj bi se financirali z nacionalnimi sredstvi ali sredstvi Unije ali obojimi. Prav tako bi morale te strategije usklajeno uporabljati sredstva Unije in dosegati kar najvišjo dodano vrednost finančne podpore, prejete zlasti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, Mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter Programa InvestEU.

(5)

Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti ter socialno-ekonomske konvergence in kohezije Unije, vključno na področju inovacij in digitalizacije, k učinkoviti rabi virov v skladu s krožnim gospodarstvom, k trajnostnosti in vključujoči gospodarski rasti Unije ter k socialni odpornosti in povezovanju kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za odpravo razdrobljenosti kapitalskih trgov Unije in za razpršitev virov financiranja za podjetja Unije. V ta namen bi moral Sklad InvestEU podpirati tehnično in ekonomsko vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov navideznega lastniškega kapitala in instrumentov delitve tveganj, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in, kjer je ustrezno, finančni prispevki izvajalskih partnerjev. Sklad InvestEU bi moral temeljiti na povpraševanju, hkrati pa bi moral biti osredotočen na strateške in dolgoročne koristi na ključnih področjih politik Unije, ki se sicer ne bi financirala ali se ne bi financirala dovolj, in bi tako prispeval k doseganju ciljev politik Unije. Podpora iz Sklada InvestEU bi morala zajemati širok razpon sektorjev in regij, vendar pa bi se morala izogibati pretirani sektorski ali geografski koncentraciji in olajšati dostop do financiranja za projekte, pri katerih sodelujejo partnerski subjekti v več regijah Unije, vključno s projekti, s katerimi se spodbuja razvoj omrežij, grozdov in vozlišč za digitalne inovacije.

(6)

Kulturni in ustvarjalni sektor sta ključna in tudi hitro rastoča sektorja v Uniji, ki imata lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju trajnostnega okrevanja, saj intelektualno lastnino in ustvarjalnost posameznikov pretvarjata v ekonomsko in kulturno vrednost. Vendar je imelo omejevanje socialnih stikov, ki je bilo uvedeno med krizo zaradi COVID-19, v teh sektorjih znatne negativne gospodarske posledice. Poleg tega nepredmetna narava sredstev v teh sektorjih omejuje dostop MSP in organizacij iz teh sektorjev do zasebnega financiranja, ki je bistvenega pomena za naložbe, povečevanje poslovanja in konkurenčnost na mednarodni ravni. MSP ter organizacijam iz teh sektorjev bi bilo treba s Programom InvestEU še naprej olajševati dostop do financiranja. Kulturni in ustvarjalni, avdiovizualni in medijski sektorji so bistveni za svobodo govora in kulturno raznovrstnost ter za oblikovanje demokratičnih in povezanih družb v digitalni dobi ter so neločljiv del naše suverenosti in avtonomnosti. Naložbe v te sektorje bi določale njihovo konkurenčnost in njihove dolgoročne zmogljivosti za proizvodnjo in razširjanje visokokakovostnih vsebin širokemu občinstvu prek nacionalnih meja.

(7)

Sklad InvestEU bi moral podpirati naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, tudi v kulturno dediščino, da bi spodbudili trajnostno in vključujočo rast, naložbe in zaposlovanje ter s tem prispevali k večji blaginji, pravičnejši porazdelitvi dohodka ter večji ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v Uniji. Projekti, ki se financirajo iz Sklada InvestEU, bi morali izpolnjevati okoljske in socialne standarde Unije, vključno s standardi glede pravic delavcev. Uporaba sredstev iz Sklada InvestEU bi morala dopolnjevati podporo Unije, ki se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi.

(8)

Unija je potrdila cilje iz Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030), njenih ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (5) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), kot tudi iz Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Za uresničitev teh ciljev, kot tudi ciljev, ki so določeni v okoljskih politikah Unije, je treba znatno okrepiti prizadevanja za trajnostni razvoj. Zato bi morala pri oblikovanju Sklada InvestEU pomembno vlogo odigrati načela trajnostnega razvoja.

(9)

Program InvestEU bi moral prispevati k vzpostavitvi vzdržnega finančnega sistema v Uniji, ki podpira preusmeritev zasebnega kapitala v trajnostne naložbe v skladu s cilji iz sporočila Komisije z dne 8. marca 2018 z naslovom „Akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti“ in sporočila Komisije z dne 14. januarja 2020 o naložbenem načrtu za evropski zeleni dogovor.

(10)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, zavezami Unije glede ciljev trajnostnega razvoja ZN in cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter novega podnebnega cilja Unije do leta 2030, bi morali ukrepi na podlagi te uredbe prispevati k izpolnitvi skupnega cilja nameniti vsaj 30 % odhodkov v okviru večletnega finančnega okvira za podnebne cilje in uresničitvi pričakovanj, da bi v proračunu za leto 2024 za biotsko raznovrstnost namenili 7,5 % odhodkov, v proračunu za leto 2026 in 2027 pa 10 %, pri čemer je treba upoštevati sedanje prekrivanje med cilji na področju podnebja in biotske raznovrstnosti. Za ukrepe v okviru Programa InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev prispevali vsaj 30 % skupnih finančnih sredstev Programa InvestEU.

(11)

Prispevek Sklada InvestEU k doseganju podnebnih ciljev se bo spremljal prek sistema Unije za spremljanje podnebnih ukrepov, ki ga mora oblikovati Komisija v sodelovanju s potencialnimi izvajalskimi partnerji, in ob ustrezni uporabi meril, določenih v Uredbi (EU) 2020/852, da se ugotovi, ali je posamezna gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k izvajanju drugih vidikov ciljev trajnostnega razvoja.

(12)

V skladu s poročilom o svetovnih tveganjih za leto 2018, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, je pet od desetih najbolj kritičnih tveganj, ki ogrožajo svetovno gospodarstvo, povezanih z okoljem. Ta tveganja vključujejo onesnaževanje zraka, tal, celinskih voda in oceanov, ekstremne vremenske pojave, izgubo biotske raznovrstnosti ter neuspešno blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Okoljska načela so globoko vtkana v Pogodbi in številne politike Unije. Zato bi bilo treba v dejavnostih Sklada InvestEU, spodbujati upoštevanje okoljskih ciljev. Pri pripravi in izvajanju naložb bi bilo treba upoštevati varstvo okolja ter preprečevanje in obvladovanje s tem povezanih tveganj. Unija bi morala tudi spremljati izdatke, povezane z biotsko raznovrstnostjo in nadzorom nad onesnaževanjem zraka, da bi izpolnila obveznosti poročanja na podlagi Konvencije o biološki raznovrstnosti (6) in Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Zato bi bilo treba naložbe, namenjene ciljem okoljske trajnostnosti, spremljati z uporabo teh skupnih metodologij, da bodo skladne z metodologijami, oblikovanimi v okviru drugih programov Unije, ki se uporabljajo za upravljanje podnebja, biotske raznovrstnosti in onesnaževanja zraka, zato da bi omogočili oceno posameznega in skupnega učinka naložb na osnovne elemente naravnega kapitala, in sicer zrak, vodo, tla in biotsko raznovrstnost.

(13)

Naložbene projekte, ki prejmejo znatno podporo Unije, zlasti na področju infrastrukture, bi moral pregledati izvajalski partner, da ugotovi ali imajo okoljski, podnebni ali socialni učinek. Pri naložbenih projektih, ki takšen učinek imajo, bi bilo treba opraviti preverjanje trajnostnosti v skladu s smernicami, ki bi jih morala Komisija pripraviti v tesnem sodelovanju s potencialnimi izvajalskimi partnerji v okviru Programa InvestEU. Pri teh smernicah bi morala biti ustrezno uporabljena merila, določena v Uredbi (EU) 2020/852, da se ugotovi, ali je posamezna gospodarska aktivnost trajnostna, vključno s spoštovanjem načela, da se ne povzroči bistvene škode, in ali je skladna s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale take smernice vključevati ustrezne določbe za preprečevanje nepotrebnih upravnih bremen, projekte, ki ne bi dosegali v smernicah določene velikosti, pa bi bilo treba izključiti iz preverjanja trajnostnosti. Kadar izvajalski partner ugotovi, da preverjanje trajnostnosti ni potrebno, bi moral naložbenemu odboru, ustanovljenemu za Sklad InvestEU (v nadaljnjem besedilu: naložbeni odbor), to ustrezno utemeljiti. Operacije, ki niso skladne z doseganjem podnebnih ciljev, ne bi smele biti upravičene do podpore na podlagi te uredbe.

(14)

Nizke stopnje naložb v infrastrukturo v Uniji med finančno krizo in znova med krizo zaradi COVID-19 so ogrozile zmožnost Unije za spodbujanje trajnostne rasti, njenih prizadevanj za podnebno nevtralnost, njene konkurenčnosti in konvergence ter odpiranja novih delovnih mest. To prinaša tudi tveganje vse večjih neravnovesij, razhajanj in neenakosti v državah članicah in med njimi ter dolgoročno negativno vpliva na razvoj na ravni Unije ali na nacionalni ali regionalni ravni. Da bi dosegli trajnostne cilje Unije, vključno z zavezami glede ciljev trajnostnega razvoja, ter energetske in podnebne cilje za leto 2030, so bistvenega pomena obsežne naložbe v infrastrukturo Unije, zlasti za večjo medsebojno povezanost in energijsko učinkovitost ter oblikovanje enotnega evropskega prometnega prostora. V skladu s tem bi bilo treba podporo Sklada InvestEU usmeriti v naložbe v prometno, energetsko, vključno na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih ter drugih varnih in trajnostnih nizkoemisijskih virov, in okoljsko infrastrukturo, infrastrukturo, povezano s podnebnimi ukrepi, ter pomorsko in digitalno infrastrukturo, vključno s hitro in ultrahitro širokopasovno povezljivostjo po vsej Uniji, da se pospeši digitalna preobrazba gospodarstva Unije. Program InvestEU bi moral dati prednost področjem, kjer je stopnja vlaganja prenizka in kjer so potrebne dodatne naložbe. Da bi čim bolj povečali učinek in dodano vrednost finančne podpore Unije, je primerno spodbujati racionaliziran naložbeni proces, ki bo omogočil, da bodo nabori projektov prepoznavni in bo kar najbolj povečana sinergija med ustreznimi programi Unije na področjih, kot so promet, energetika in digitalizacija.

Pri naložbenih projektih, ki prejmejo podporo Unije, bi bilo treba zaradi groženj za varnost in zaščito vključiti ukrepe za odpornost infrastrukture ter njeno vzdrževanje in varnost in upoštevati načela za zaščito državljanov na javnih mestih. To bi moralo dopolnjevati prizadevanja v okviru drugih skladov Unije, ki zagotavljajo podporo za varnostne komponente naložb v javne prostore, promet, energetiko in drugo kritično infrastrukturo, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj.

(15)

Kadar je primerno, bi moral Program InvestEU prispevati k ciljem Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter pri naložbenih odločitvah spodbujati energijsko učinkovitost.

(16)

Prava večmodalnost je priložnost za vzpostavitev učinkovitega in okolju prijaznega prometnega omrežja, ki bo v celoti izkoristilo potencial vseh načinov prevoza in ustvarilo sinergije med njimi. Program InvestEU bi moral podpirati naložbe v večmodalna prometna vozlišča, saj kljub znatnemu gospodarskemu potencialu in upravičenosti pomenijo precejšnje tveganje za zasebne vlagatelje. Prav tako bi moral Program InvestEU prispevati k razvoju in uvedbi inteligentnih prometnih sistemov. Program InvestEU bi moral pomagati okrepiti prizadevanja za zasnovo in uporabo tehnologij, ki bodo izboljšale varnost vozil in cestne infrastrukture.

(17)

Program InvestEU bi moral prispevati k politikam Unije v zvezi z morji in oceani, in sicer z razvojem projektov in podjetij na področju modrega gospodarstva ter načel financiranja trajnostnega modrega gospodarstva. To lahko zajema ukrepe na področju pomorskega podjetništva in industrije, inovativnega in konkurenčnega pomorskega sektorja, pa tudi oceanske energije in krožnega gospodarstva.

(18)

Čeprav se je v Uniji raven skupnih naložb pred krizo zaradi COVID-19 povečevala, so bile naložbe v dejavnosti z višjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, še vedno nezadostne in se zdaj pričakuje, da bodo zaradi te krize utrpele znaten upad. Raziskave in inovacije imajo ključno vlogo pri premagovanju krize, utrjevanju odpornosti Unije pri spoprijemanju s prihodnjimi izzivi in ustvarjanju potrebnih tehnologij za uresničevanje politik in ciljev Unije. Zato bi moral Sklad InvestEU prispevati k uresničitvi skupnega cilja, da bi vsaj 3% BDP Unije namenili raziskavam in inovacijam. Države članice in zasebni sektor bi morali za izpolnitev tega cilja dopolniti Sklad InvestEU z lastnimi in okrepljenimi naložbenimi ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij, da naložb v to področje ne bi bilo premalo, saj to škoduje industrijski in gospodarski konkurenčnosti Unije ter kakovosti življenja njenih državljanov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti ustrezne finančne produkte za kritje različnih faz inovacijskega cikla in velikega razpona deležnikov, zlasti da se omogočita nadgradnja in uvedba rešitev v komercialnem obsegu v Uniji, da bodo te rešitve konkurenčne na svetovnih trgih in da se spodbudi odličnost Unije na področju trajnostnih tehnologij na svetovni ravni, v sinergiji s programom Obzorje Evropa, ki bo vzpostavljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba Obzorje Evropa), vključno z Evropskim svetom za inovacije. V zvezi s tem bi morale kot trdna podlaga za zagotavljanje te ciljno usmerjene podpore služiti izkušnje s finančnimi instrumenti, kot je InnovFin – finančna sredstva EU za inovatorje, ki je bil uveden v okviru programa Obzorje 2020 za lažje in hitrejše dostopanje inovativnih podjetij do financiranja.

(19)

Turizem, vključno z gostinstvom, je za gospodarstvo Unije področje izjemnega pomena, na katerem se je gospodarska dejavnost zaradi pandemije COVID-19 še posebej močno skrčila. To so izrazito občutila MSP in družinska podjetja in je povzročilo obsežno brezposelnost. Program InvestEU bi moral prispevati k okrevanju tega sektorja in njegovih vrednostnih verig ter prispevati k njihovi dolgoročni konkurenčnosti in trajnostnosti s podpiranjem operacij za spodbujanje trajnostnega, inovativnega in digitalnega turizma, vključno z inovativnimi ukrepi za zmanjšanje podnebnega in okoljskega odtisa tega sektorja.

(20)

Nujno so potrebna znatna prizadevanja za naložbe v digitalno preobrazbo, njeno pospešitev ter razširjanje njenih koristi na vse državljane in podjetja v Uniji. Trdni okvir politike pri strategiji za digitalni enotni trg bi bilo zdaj treba dopolniti s podobno ambicioznimi naložbami, vključno v umetno inteligenco, v skladu s programom Digitalna Evropa, ki bo vzpostavljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240.

(21)

MSP predstavljajo več kot 99 % podjetij v Uniji in njihova ekonomska vrednost je znatna in ključna. Vendar se pri dostopanju do financiranja srečujejo s težavami zaradi znatnega visokega tveganja in tudi zaradi nezadostne možnosti zavarovanja s premoženjem. Dodatni izzivi izhajajo iz potrebe MSP ter podjetij socialnega gospodarstva, da z izvajanjem dejavnosti na področju digitalizacije, internacionalizacije, preobrazbe v smislu krožnega gospodarstva in inovacij ter z izpopolnjevanjem znanj in spretnosti svoje delovne sile ostanejo konkurenčna. Kriza zaradi COVID-19 je hudo prizadela prav MSP. Poleg tega imajo MSP ter podjetja socialnega gospodarstva v primerjavi z večjimi podjetji dostop do bolj omejenega nabora virov financiranja, ker običajno ne izdajajo obveznic in imajo le omejen dostop do borz vrednostnih papirjev ali velikih institucionalnih vlagateljev. Za MSP in podjetja socialnega gospodarstva so tudi vse bolj značilne inovativne rešitve, kot je nakup podjetja s strani zaposlenih ali njihova udeležba v lastništvu podjetja. Dostop do finančnih sredstev je še težji za tista MSP, katerih dejavnosti so osredotočene na neopredmetena sredstva. MSP v Uniji so namreč močno odvisna od bank in dolžniškega financiranja v obliki kreditov za prekoračitev stanja na bančnih računih, od bančnih posojil ali zakupa. MSP, ki se spopadajo z omenjenimi izzivi, je treba olajšati dostop do financiranja in jim ponuditi bolj razpršene vire financiranja, da bodo bolj zmožna financirati svojo ustanovitev, rast, inovacije in trajnostni razvoj, da bodo konkurenčna in odpornejša proti gospodarskim pretresom ter bodo tako prispevala k odpornosti gospodarstva in finančnega sistema v času upada gospodarske rasti ter da bodo zmožna ustvarjati delovna mesta in socialno blaginjo. Ta uredba dopolnjuje tudi pobude, ki se izvajajo že v okviru unije kapitalskih trgov.

Sklad InvestEU bi se zato moral opreti na uspešne programe Unije, kot je Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), ter nuditi podporo digitalnim zagonskim podjetjem in inovativnim MSP, da bodo lažje konkurirala na trgu in širila poslovanje, in podjetjem zagotavljati obratna sredstva in naložbe v vsem življenjskem ciklu, jim pomagati financirati posle finančnega zakupa ter nuditi priložnost za osredotočanje na specifične in bolj ciljno usmerjene finančne produkte. Prav tako bi moral ta sklad čim bolj okrepiti učinkovitost javnih/zasebnih skladov, kot je Sklad za prvo javno ponudbo malih in srednjih podjetij (SME IPO), ter tako podpirati ta podjetja z usmerjanjem bolj zasebnega in javnega kapitala.

(22)

Kot je navedeno v razmisleku Komisije o socialni razsežnosti Evrope z dne 26. aprila 2017, Sporočilu o evropskem stebru socialnih pravic, okviru Unije o Konvenciji ZN o pravicah invalidov in sporočilu o močni socialni Evropi za pravičen prehod z dne 14. januarja 2020, je vzpostavitev bolj vključujoče in poštene Unije ključna prednostna naloga Unije pri odpravljanju neenakosti in spodbujanju politik socialnega vključevanja v Evropi. Neenake možnosti zadevajo zlasti dostop do izobraževanja, usposabljanja, kulture, zaposlovanja ter zdravstvenih in socialnih storitev. Naložbe v gospodarstvo, povezano s socialnim kapitalom, znanji in spretnostmi ter človeškimi viri, ter naložbe v vključevanje ranljivih skupin prebivalstva v družbo pa lahko povečajo gospodarske priložnosti, zlasti če so usklajene na ravni Unije. Kriza zaradi COVID-19 je pokazala, da so potrebne naložbe v socialno infrastrukturo. S Skladom InvestEU bi bilo treba podpirati naložbe v izobraževanje in usposabljanje, na primer prekvalificiranje in strokovno izpopolnjevanje delavcev, na primer v regijah, ki so odvisne od ogljično intenzivnega gospodarstva in doživljajo težje posledice strukturnega prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. Iz sklada bi bilo treba podpirati projekte s pozitivnimi učinki na družbo, ki krepijo socialno vključenost in spodbujajo večjo zaposlenost v vseh regijah, zlasti med nekvalificiranimi in dolgotrajno brezposelnimi, ter izboljšati razmere na področju enakosti spolov, enakih možnosti, nediskriminacije, dostopnosti, medgeneracijske solidarnosti, zdravstvenega sektorja in sektorja socialnih storitev, socialnih stanovanj, brezdomstva, digitalnega vključevanja, razvoja lokalnih skupnosti, vloge in prostora mladih v družbi ter ranljivih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Poleg tega bi moral Program InvestEU podpirati tudi evropsko kulturo in ustvarjalnost s socialnim ciljem.

(23)

Kriza zaradi COVID-19 je izredno negativno vplivala na ženske, tako v socialnem kot ekonomskem pogledu. Glede na to bi moral Program InvestEU prispevati k doseganju ciljev Unije na področju enakosti žensk in moških, med drugim z odpravljanjem digitalnega razkoraka med njimi ter s spodbujanjem ustvarjalnosti in podjetniškega potenciala žensk.

(24)

Da bi v prihodnjem desetletju obvladali negativne posledice velikih sprememb v družbi Unije in na trgu dela, je treba vlagati v človeški kapital, socialno infrastrukturo, mikrofinanciranje, financiranje etičnih in socialnih podjetij ter v nove poslovne modele socialnega gospodarstva, vključno z naložbami v socialni učinek in sklepanjem pogodb z družbenimi učinki. Program InvestEU bi moral okrepiti novonastajajoči ekosistem socialnega trga s povečanjem ponudbe in dostopa do financiranja za mikropodjetja in socialna podjetja ter ustanove socialne solidarnosti, da se zadosti povpraševanju tistih, ki to najbolj potrebujejo. V poročilu projektne skupine na visoki ravni za vlaganje v socialno infrastrukturo v Evropi z naslovom Spodbujanje naložb v socialno infrastrukturo v Evropi, ki je bilo objavljeno januarja 2018, je bila za obdobje 2018–2030 na področju socialne infrastrukture in storitev, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem, zdravstvom in stanovanji, ugotovljena skupna naložbena vrzel v višini vsaj 1,5 bilijona EUR. Za to je potrebna podpora, vključno na ravni Unije. Izkoristiti bi bilo torej treba združeno moč javnega, komercialnega in človekoljubnega kapitala ter podporo fundacij in alternativnih vrst ponudnikov financiranja, na primer tistih, ki podpirajo etične, socialne in trajnostne vidike, da bi podprli razvoj vrednostne verige socialnega trga in utrdili odpornost Unije.

(25)

Pri gospodarski krizi zaradi pandemije COVID-19 tržno dodeljevanje sredstev ni povsem učinkovito, tok zasebnih naložb pa močno ovira občutek tveganosti. V teh okoliščinah je zelo dragocena osrednja značilnost Sklada InvestEU, namreč zmanjševanje tveganja pri ekonomsko vzdržnih projektih za pritegnitev zasebnega financiranja, med drugim zato, da se prepreči tveganje asimetričnega okrevanja. Program InvestEU bi moral zagotavljati ključno podporo podjetjem v fazi okrevanja, vključno s kapitalsko podporo za MSP, ki po pogojih državne pomoči konec leta 2019 niso bila v težavah, a jih je prizadela kriza zaradi COVID-19, pa tudi odločno osredotočenost vlagateljev na srednje- in dolgoročne politične prednostne naloge Unije, kot so evropski zeleni dogovor, naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor, strategija o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope, nova industrijska strategija za Evropo in močna socialna Evropa za pravičen prehod, pri čemer je treba spoštovati načelo, da se ne povzroči bistvene škode. V podporo gospodarskemu okrevanju bi se morala s tem povečati zmožnost prevzemanja tveganj pri skupini Evropske investicijske banke (EIB) ter nacionalnih spodbujevalnih bankah in institucijah kot tudi drugih izvajalskih partnerjih.

(26)

Močno zmanjšanje BDP Unije, ki je posledica krize zaradi COVID-19, bo imelo neizogibne negativne socialne posledice. Pandemija COVID-19 je pokazala, da je treba nujno in učinkovito odpraviti strateške šibke točke, da se izboljša odzivanje Unije v izrednih razmerah ter poveča odpornost in trajnostnost vsega gospodarstva. Samo odporno, trajnostno, vključujoče in povezano gospodarstvo Unije lahko ohrani celovitost enotnega trga in enake konkurenčne pogoje tudi v korist najbolj prizadetih držav članic in regij.

(27)

Sklad InvestEU bi moral delovati v okviru štirih sklopov politike, in sicer sklopa za trajnostno infrastrukturo; sklopa za raziskave, inovacije in digitalizacijo; sklopa za MSP; ter sklopa za socialne naložbe ter znanja in spretnosti.

(28)

Čeprav bi moral biti sklop politike za MSP osredotočen predvsem na pomoč tem podjetjem, bi morala biti do podpore v okviru tega sklopa upravičena tudi mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo bi morala biti upravičena do podpore iz preostalih treh sklopov politike.

(29)

Kot je predlagano v evropskem zelenem dogovoru in naložbenem načrtu za evropski zeleni dogovor, se mora vzpostaviti mehanizem za pravičen prehod, s katerim se zoperstavi socialnim, gospodarskim in okoljskim izzivom pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti Unije do leta 2030 in njenega cilja glede podnebne nevtralnosti do leta 2050. Ta mehanizem bi bil sestavljen iz treh stebrov, in sicer iz Sklada za pravični prehod, ki bo ustanovljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: uredba o Skladu za pravični prehod) (steber 1), namenske sheme za pravični prehod v okviru Programa InvestEU (steber 2) in instrumenta za posojila v javnem sektorju, ki bo ustanovljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o instrumentu za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: uredba o instrumentu za posojila v javnem sektorju za obdobje 2021 do 2027) (steber 3). Navedeni mehanizem bi moral biti osredotočen na regije, ki jih bo zaradi odvisnosti od fosilnih goriv, vključno s premogom, šoto in oljnimi skrilavci, ali od toplogredno-intenzivnih industrijskih procesov prehod najbolj prizadel ter ki imajo tudi manjše zmogljivosti za financiranje potrebnih naložb. Program za pravičen prehod bi moral zagotavljati tudi podporo za naložbe v korist območij za pravični prehod. Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo ustreznim območjem omogočiti, da bi lahko pridobila tehnično pomoč.

(30)

Za izvajanje stebra 2 v okviru mehanizma za pravični prehod bi se morala v okviru Programa InvestEU horizontalno vzpostaviti namenska shema za pravičen prehod, ki bi zajemal vse sklope politike in bi podpiral dodatne naložbe na območjih, določenih v območnih načrtih za pravičen prehod, določenih v skladu z uredbo o skladu za pravični prehod. Ta shema bi morala omogočati naložbe v najraznovrstnejše projekte glede na upravičenost naložb v okviru Programa InvestEU. Iz sheme se lahko financirajo projekti na območjih, navedenih v območnih načrtih za pravičen prehod, pa tudi projekti, ki se ne izvajajo na teh območjih, a jim prinašajo koristi, vendar le, če financiranje teh projektov prinaša koristi tem območjem pri njihovem prehodu.

(31)

Moralo bi biti omogočeno podpiranje strateških naložb, vključno s pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa, iz katerega koli sklopa politike, zlasti glede na zeleni in digitalni prehod ter na potrebo po povečani konkurenčnosti in odpornosti, spodbujanju podjetništva in odpiranju novih delovnih mest ter okrepljenih strateških vrednostnih verigah.

(32)

Vsak sklop politike bi moral biti sestavljen iz dveh oddelkov, tj. oddelka za EU in oddelka za države članice. Oddelek za EU bi moral obravnavati sorazmerne ukrepe za odpravo določenih tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, v vsej Uniji ali v državah članicah. Podprte operacije bi morale imeti nedvoumno unijsko dodano vrednost. Oddelek za države članice bi moral državam članicam in prek njih regionalnim organom omogočiti, da iz skladov v okviru deljenega upravljanja prispevajo delež svojih sredstev k oblikovanju rezervacij za jamstvo EU ter to jamstvo uporabijo za operacije financiranja ali naložbene operacije, da bi na svojem ozemlju, tudi na ranljivih in oddaljenih območjih, kot so najbolj oddaljene regije Unije, v skladu s sporazumom o prispevku odpravili določene tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, da se dosežejo cilji skladov v okviru deljenega upravljanja. Oddelek za države članice bi moral državam članicam omogočiti tudi prispevanje drugih dodatnih zneskov, vključno s tistimi, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) 2021/241, za zagotavljanje jamstva EU in uporabo tega jamstva za operacije financiranja ali naložbene operacije v namene, določene v sporazumu o prispevku, ki bi moral po potrebi vključevati tudi ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost. Med drugim bi to lahko pomenilo možnost, da bi kapitalsko podprli MSP, ki jih je prizadela kriza zaradi COVID-19, če konec leta 2019 niso bila v težavah po pogojih državne pomoči. Operacije, ki jih podpira Sklad InvestEU prek oddelka za EU ali oddelka za države članice, ne bi smele podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(33)

Oddelek za države članice bi moral biti zasnovan tako, da bi za oblikovanje rezervacij za jamstvo, ki ga izda Unija, omogočal uporabo skladov v okviru deljenega upravljanja ali dodatnih prispevkov držav članic, vključno s prispevki s podporo iz Uredbe (EU) 2021/241. Ta možnost bi povečala dodano vrednost jamstva EU, saj bi bila njegova podpora na voljo širšemu krogu končnih prejemnikov in projektov, obenem pa bi se razpršili načini za doseganje ciljev skladov v okviru deljenega upravljanja ali nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ob hkratnem doslednem obvladovanju tveganj pri pogojnih obveznostih, in sicer z izvajanjem jamstva EU v okviru posrednega upravljanja. Unija bi morala jamčiti za operacije financiranja in naložbene operacije, določene v sporazumih o jamstvu, ki se v okviru oddelka za države članice sklenejo med Komisijo in izvajalskimi partnerji. Sredstva v okviru deljenega upravljanja ali drugi dodatni prispevki držav članic, vključno s prispevki, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) 2021/241, bi morala omogočiti oblikovanje rezervacij za jamstvo po stopnji rezervacij, ki jo določi Komisija in je navedena v sporazumu o prispevku, sklenjenem z državo članico, pri čemer se upoštevajo narava operacij in posledične pričakovane izgube. Država članica bi izgube, ki bi presegale pričakovane izgube, prevzela z izdajo kritnega jamstva v korist Unije, to pa bi moralo veljati toliko časa, dokler ne bi bile zaključene vse finančne in naložbene operacije iz oddelka te države članice. Ta ureditev bi morala biti določena v enem samem sporazumu o prispevku z vsako državo članico, ki prostovoljno izbere to možnost.

Sporazum o prispevku bi moral zajemati enega ali več posebnih sporazumov o jamstvu, ki se bodo v zadevni državi članici izvajali na podlagi pravil Sklada InvestEU, in morebitne regionalne omejitve. Za določitev stopnje rezervacij za vsak primer posebej je potrebno odstopanje od člena 211(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Ta določitev zagotavlja tudi enoten sklop pravil za proračunska jamstva, podprta s centralno upravljanimi skladi ali s skladi v okviru deljenega upravljanja, kar naj bi olajšalo njihovo kombiniranje. Oblikovanje rezervacij za jamstvo EU v zvezi z oddelkom posamezne države članice, podprto z dodatnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) 2021/241, bi moralo šteti kot zunanji namenski prejemek.

(34)

Na osnovi relativnih prednosti obeh partneric bi bilo treba vzpostaviti partnerstvo med Komisijo in skupino EIB, da se zagotovi čim večji učinek politike, učinkovita uporaba ter ustrezen nadzor nad upravljanjem proračuna in tveganj, ter na ta način podpreti učinkovit in vključujoč neposredni dostop do jamstva EU.

(35)

Uniji, ki jo zastopa Komisija, bi morala biti omogočena udeležba pri povečanju kapitala Evropskega investicijskega sklada (EIF), da bi lahko EIF še naprej podpiral evropsko gospodarstvo in njegovo okrevanje. Poglavitni namen povečanja kapitala bi bilo, da bi se EIF omogočilo prispevanje k izvajanju Programa InvestEU. Unija bi morala biti zmožna ohraniti svoj skupni delež v kapitalu EIF. V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 bi bilo treba predvideti zadostna finančna sredstva v ta namen. Odbor direktorjev EIF se je 3. decembra 2020 odločil, da se delničarjem predlaga povečanje odobrenega kapitala EIF, kar bi pomenilo denarni vložek vanj v vrednosti 1 250 000 000 EUR. Cena novih delnic temelji na formuli čiste vrednosti sredstev, o kateri se dogovorijo delničarji EIF, in je sestavljena iz vplačanega dela in vplačanega presežka kapitala. V skladu s členom 7 statuta EIF je treba za vsak vpisani delež vplačati 20 % njegove nominalne vrednosti.

(36)

Komisija bi se morala s skupino EIB in drugimi potencialnimi izvajalskimi partnerji po potrebi posvetovati o naložbenih smernicah, sistemu za spremljanje podnebnih ukrepov ter smernicah in skupnih metodologijah na področju preverjanja trajnostnosti, da bi zagotovila vključevalnost in delovanje, dokler ne bodo ustanovljeni upravljavski organi, nato pa bi morali izvajalski partnerji sodelovati v svetovalnem in usmerjevalnem odboru Programa InvestEU.

(37)

Sklad InvestEU bi moral biti odprt za prispevke tretjih držav, ki so članice Evropskega združenja za prosto trgovino, pristopnih držav, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, držav, ki jih zajema evropska sosedska politika, ter drugih držav v skladu s pogoji, dogovorjenimi med Unijo in temi državami, zlasti glede na to, da bi ta odprtost pozitivno vplivala na gospodarstvo držav članic. To bi moralo omogočiti nadaljnje sodelovanje z zadevnimi državami, kjer bi bilo primerno, zlasti na področju raziskav in inovacij ter MSP.

(38)

Ta uredba določa finančna sredstva tudi za druge ukrepe Programa InvestEU poleg oblikovanja rezervacij za jamstvo EU, ki za Evropski parlament in Svet pomeni prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (11).

(39)

Za jamstvo EU v višini 2 672 292 573 EUR v tekočih cenah bi se morale iz virov za dodatne prispevke v skladu s členom 5 in Priloge II Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (12) oblikovati rezervacije v najvišjem znesku 1 000 000 000 EUR v cenah iz leta 2018. Od tega zneska bi bilo treba zagotoviti 63 800 000 EUR v tekočih cenah za skupni znesek za svetovalno vozlišče InvestEU, ki znaša 430 000 000 EUR v tekočih cenah.

(40)

Jamstvo EU v višini 26 152 310 073 EUR v tekočih cenah za oddelek za EU naj bi mobiliziralo več kot 372 000 000 000 EUR dodatnih naložb po vsej Uniji in bi ga bilo treba okvirno razporediti med posamezne sklope politik.

(41)

Komisija je 18. aprila 2019 izjavila, da bi bilo treba brez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja Pakta za stabilnost in rast enkratne prispevke, ki jih v tematske ali večdržavne naložbene platforme vplačajo države članice – in sicer bodisi država članica bodisi nacionalne spodbujevalne banke, ki so razvrščene v sektor država ali delujejo v imenu države članice –, načeloma obravnavati kot enkratne ukrepe v smislu členov 5(1) in 9(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (13) ter člena 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (14). Poleg tega bo Komisija brez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja Pakta za stabilnost in rast preučila, do katere mere bi bilo mogoče Program InvestEU kot instrument, ki je nasledil EFSI, obravnavati enako kot EFSI v kontekstu njenega sporočila o prilagodljivosti, kar zadeva enkratne gotovinske prispevke držav članic za financiranje dodatnega zneska jamstva EU za namene oddelka za države članice.

(42)

Jamstvo EU, ki podpira Sklad InvestEU, bi morala posredno izvajati Komisija z opiranjem na izvajalske partnerje, ki lahko po potrebi dosežejo finančne posrednike oziroma končne prejemnike. Izvajalski partnerji bi morali biti izbrani pregledno in brez navzkrižja interesov. Komisija bi morala z vsakim izvajalskim partnerjem skleniti sporazum o jamstvu, s katerim se dodeli jamstvena zmogljivost Sklada InvestEU za podporo operacijam financiranja in naložbenim operacijam, ki izpolnjujejo cilje in merila za upravičenost Sklada InvestEU. Obvladovanje tveganj v zvezi z jamstvom EU ne bi smelo ovirati neposrednega dostopanja izvajalskih partnerjev do jamstva. Potem ko se v oddelku za EU izvajalskim partnerjem odobri jamstvo EU, bi morali biti izvajalski partnerji v celoti odgovorni za ves naložbeni proces in primerno skrbnost pri operacijah financiranja in naložbenih operacijah. Sklad InvestEU bi moral podpirati projekte, ki imajo običajno višji profil tveganja kot projekti, ki jih izvajalski partnerji podpirajo z običajnimi operacijami, in ki jih z drugimi javnimi ali zasebnimi viri brez podpore iz Sklada InvestEU v obdobju, v katerem je mogoče uporabiti jamstvo EU, ne bi bilo mogoče izvesti ali pa jih ne bi bilo mogoče izvesti v enakem obsegu.

(43)

Sklad InvestEU bi moral imeti upravljavsko strukturo, katere naloga bi morala biti skladna z njenim edinim namenom, tj. skrbjo za primerno uporabo jamstva EU ob zagotavljanju politične neodvisnosti pri naložbenih odločitvah. Upravljavsko strukturo bi morali sestavljati svetovalni odbor, usmerjevalni odbor in povsem neodvisen naložbeni odbor. Pri sestavi upravljavske strukture bi si morali prizadevati za uravnoteženo zastopanost spolov. Upravljavska struktura ne bi smela posegati v odločitve skupine EIB in drugih izvajalskih partnerjev oziroma jih ovirati, prav tako pa ne bi smela nadomestiti njihovih upravljavskih organov.

(44)

Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki izvajalskih partnerjev in držav članic, strokovnjak, ki bi ga imenoval Evropski ekonomsko-socialni odbor, in strokovnjak, ki bi ga imenoval Odbor regij, za izmenjevanje informacij in mnenj o uporabi finančnih produktov, ki se izvajajo v okviru Sklada InvestEU, ter razpravo o novonastajajočih potrebah in novih produktih, vključno s tržnimi vrzelmi na specifičnih ozemljih.

(45)

Da bi posvetovalni odbor lahko ustanovili že takoj na začetku, bi morala Komisija začasno imenovati predstavnike potencialnih izvajalskih partnerjev za eno leto. Po tem obdobju bi to odgovornost prevzeli izvajalski partnerji, ki bodo podpisali sporazume o jamstvu.

(46)

Strateške in operativne smernice za Sklad InvestEU bi moral določiti usmerjevalni odbor, sestavljen iz predstavnikov Komisije, predstavnikov izvajalskih partnerjev in strokovnjaka brez glasovalne pravice, ki ga imenuje Evropski parlament.

(47)

Komisija bi morala oceniti združljivost operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih predložijo izvajalski partnerji, z vsem pravom in politikami Unije. Odločitve o operacijah financiranja in naložbenih operacijah bi moral nazadnje sprejeti izvajalski partner.

(48)

O odobritvi podpore iz jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki izpolnjujejo merila za upravičenost Sklada InvestEU, bi moral odločati naložbeni odbor, sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov, kar bi zagotavljalo zunanje strokovno znanje pri ocenah naložb v zvezi s projekti. Da bi se kar najbolje pokrili različna področja in sektorji politike, bi se moral naložbeni odbor sestajati v različnih sestavah.

(49)

Naložbenemu odboru bi moral pomagati neodvisen sekretariat v sklopu Komisije, odgovoren predsedniku tega odbora.

(50)

Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev za uporabo Sklada InvestEU upoštevati njihovo zmožnost, da izpolnijo cilje Sklada InvestEU in prispevajo svoja lastna sredstva, da se zagotovita ustrezna geografska pokritost in razpršenost, vključijo zasebni vlagatelji ter zagotovijo zadostna razpršenost tveganj in rešitve za odpravljanje tržnih nepopolnosti in naložbenih okoliščin, ki niso optimalne. Skupina EIB bi morala glede na vlogo v skladu s Pogodbama, na zmožnost delovanja v vseh državah članicah ter obstoječe izkušnje v okviru sedanjih finančnih instrumentov in EFSI ostati prednostni izvajalski partner v okviru oddelka za EU v Skladu InvestEU. Poleg skupine EIB bi morale imeti nacionalne spodbujevalne banke in institucije možnost ponuditi dopolnilno paleto finančnih produktov, saj bi bile lahko njihove izkušnje in zmogljivosti na nacionalni in regionalni ravni koristne pri doseganju največjega možnega učinka javnih sredstev na vsem ozemlju Unije in pri zagotavljanju pravične geografske uravnoteženosti projektov. Program InvestEU bi bilo treba izvajati tako, da bi se spodbujali enaki konkurenčni pogoji za manjše in novejše spodbujevalne banke in institucije. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da so lahko izvajalski partnerji tudi druge mednarodne finančne institucije, zlasti kadar imajo primerjalno prednost v smislu posebnega strokovnega znanja in izkušenj v posameznih državah članicah in kadar imajo pri njih večinski delež delničarji iz Unije. Prav tako bi moralo biti omogočeno, da kot izvajalski partnerji delujejo tudi drugi subjekti, ki izpolnjujejo merila iz finančne uredbe.

(51)

Za čim boljšo geografsko razpršenost se lahko vzpostavijo naložbene platforme, ki prizadevanja in strokovno znanje izvajalskih partnerjev združujejo z drugimi nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami, ki imajo omejene izkušnje z uporabo finančnih instrumentov. Te strukture bi bilo treba spodbujati tudi z razpoložljivo podporo svetovalnega vozlišča InvestEU. Primerno bi bilo združiti sovlagatelje, javne organe, strokovnjake, ustanove za izobraževanje, usposabljanje in raziskave, relevantne socialne partnerje, predstavnike civilne družbe in druge ustrezne akterje na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni, da se spodbudi uporaba naložbenih platform v ustreznih sektorjih.

(52)

Jamstvo EU v okviru oddelka za države članice bi bilo treba dodeliti vsakemu izvajalskemu partnerju, ki je do tega upravičen v skladu s točko (c) člena 62(1) finančne uredbe, vključno z nacionalnimi ali regionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, EIB, EIF in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami. Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev v okviru oddelka za države članice upoštevati predloge posameznih držav članic, kot so podani v sporazumu o prispevku. V skladu s členom 154 finančne uredbe Komisija ocenjuje pravila in postopke izvajalskega partnerja in se prepriča, da zagotavljajo enako raven zaščite finančnih interesov Unije, kot jo zagotavlja Komisija.

(53)

O operacijah financiranja in naložbenih operacijah bi moral nazadnje v svojem imenu odločati izvajalski partner, izvedene bi morale biti v skladu z njegovimi notranjimi pravili, politikami in postopki ter prikazane v njegovih računovodskih izkazih oziroma po možnosti razkrite v opombah k računovodskim izkazom. Komisija bi zato morala prikazati izključno vsako finančno obveznost, ki izhaja iz jamstva EU, in razkriti najvišji znesek jamstva, vključno z vsemi relevantnimi informacijami v zvezi z zagotovljenim jamstvom.

(54)

Sklad InvestEU bi moral, kadar je primerno, omogočiti nemoteno, tekoče in učinkovito kombiniranje nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov ali obojih, ki se financirajo iz proračuna Unije ali drugih skladov, kot je Inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), z jamstvom EU, v primerih, ko je to potrebno, da se kar najbolje podprejo naložbe, s katerimi se odpravljajo določene tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne.

(55)

Projekti, ki jih izvajalski partnerji predložijo za podporo iz Programa InvestEU in pri katerih se podpora iz Sklada InvestEU kombinira s podporo iz drugih programov Unije, bi morali biti kot celota skladni s cilji in merili za upravičenost zadevnih drugih programov Unije. O uporabi jamstva EU bi se bilo treba odločiti v skladu s Programom InvestEU.

(56)

Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo prek svetovalnih pobud, ki jih uresničijo skupina EIB ali drugi svetovalni partnerji oziroma jih neposredno izvaja Komisija, podpirati razvoj zanesljivega nabora naložbenih projektov v vsakem sklopu politike. Svetovalno vozlišče InvestEU bi se moralo zavzemati za geografsko razpršenost, da bi prispevalo k doseganju ciljev Unije glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter k zmanjševanja regionalnih razlik. Posebno pozornost bi moralo nameniti povezovanju manjših projektov in njihovemu združevanju v večje portfelje. Komisija, skupina EIB in drugi svetovalni partnerji bi morali tesno sodelovati, da bi zagotovili učinkovitost, sinergijo in dobro geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, ter pri tem upoštevati strokovno znanje in lokalne zmogljivosti lokalnih izvajalskih partnerjev pa tudi Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta (15). Da bi se čim bolj povečala učinkovitost in vpliv svetovalnega vozlišča InvestEU, bi bilo treba skrbno preučiti ugotovitve iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 12/2020 z naslovom Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe: vzpostavljeno je bilo za spodbujanje naložb v EU, vendar je njegov učinek še vedno omejen (16). Poleg tega bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU zagotoviti osrednjo vstopno točko za pomoč pri razvoju projektov, ki se v njegovem okviru ponudi javnim organom in nosilcem projektov.

(57)

Svetovalno vozlišče InvestEU bi morala ustanoviti Komisija skupaj s skupino EIB kot glavno partnerico, pri tem pa bi se morala opreti na izkušnje, pridobljene v okviru Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe. Komisija bi morala biti odgovorna za usmerjanje politik svetovalnega vozlišča InvestEU in za upravljanje osrednje vstopne točke. Skupina EIB bi morala skrbeti svetovalne pobude po posameznih sklopih politike. Poleg tega bi morala opravljati operativne storitve za Komisijo ter pri tem med drugim prispevati k strateškim in političnim smernicam glede svetovalnih pobud, evidentirati obstoječe in nove svetovalne pobude, ocenjevati potrebe po svetovanju in svetovati Komisiji o optimalnih načinih za zadostitev teh potreb z obstoječimi ali novimi svetovalnimi pobudami.

(58)

Da bi zagotovili široko geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno izkoristili lokalno znanje o Skladu InvestEU, bi bilo treba po potrebi in ob upoštevanju že obstoječih podpornih shem ter navzočnosti lokalnih partnerjev zagotoviti lokalno prisotnost svetovalnega vozlišča InvestEU, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno pomoč na terenu. Da bi se olajšalo zagotavljanje svetovalne podpore na lokalni ravni ter poskrbelo za učinkovitost, sinergijo in dobro geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU sodelovati z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami ter izkoristiti njihovo strokovno znanje.

(59)

Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo zagotavljati svetovalno podporo pri manjših projektih in projektih za zagonska podjetja, zlasti kadar želijo zagonska podjetja zaščititi svoje naložbe v raziskave in inovacije s pridobitvijo pravic intelektualne lastnine, kot so patenti, pri tem pa izkoristiti že obstoječe sinergije z drugimi storitvami, ki lahko krijejo takšne ukrepe, in poiskati nove.

(60)

V okviru Sklada InvestEU je treba zagotoviti podporo za razvoj projektov in gradnjo zmogljivosti, da bi se razvile organizacijske zmogljivosti in dejavnosti razvoja trga, ki bodo potrebne za pripravo kakovostnih projektov. Takšna podpora bi morala biti usmerjena tudi na finančne posrednike, ki lahko MSP odločilno pomagajo, da pridobijo financiranje in v celoti izkoristijo svoj potencial. Poleg tega je namen svetovalne podpore ustvariti pogoje za razširitev možnega števila upravičenih prejemnikov v novonastajajočih tržnih segmentih, zlasti kadar se zaradi majhnega obsega posameznih projektov znatno povečajo stroški poslovanja na ravni projekta, kot velja za ekosistem socialnega financiranja, vključno s človekoljubnimi organizacijami, ali za kulturni in ustvarjalni sektor. Zato bi morala podpora za gradnjo zmogljivosti dopolnjevati ukrepe, sprejete v okviru drugih programov Unije, ki zajemajo specifično področje politike, in se izvajati vzporedno z njimi. Prizadevati bi si bilo treba tudi za podporo gradnji zmogljivosti pri potencialnih nosilcih projektov, zlasti lokalnih organizacijah in organih.

(61)

Vzpostaviti bi bilo treba portal InvestEU, ki bi bil zlahka dostopna in uporabniku prijazna podatkovna zbirka projektov, tako da bi bili naložbeni projekti, ki iščejo financiranje, opaznejši, in bi portal stremel predvsem k temu, da bi izvajalskim partnerjem zagotavljal možen nabor naložbenih projektov, združljivih s pravom in politikami Unije.

(62)

V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 (17) in v mejah sredstev, ki so v njej dodeljena, bi bilo treba izvajati ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru Programa InvestEU, da bi se odzvali na vpliv krize brez primere zaradi COVID-19. Takšni dodatni viri bi se morali uporabiti tako, da bi bila zagotovljena skladnost s časovnimi omejitvami, določenimi v Uredbi (EU) 2020/2094.

(63)

V skladu s točkama 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (18) bi bilo treba Program InvestEU presojati na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje učinkov Programa InvestEU na terenu.

(64)

Za spremljanje napredka pri doseganju ciljev Unije bi bilo treba zagotoviti trden okvir za spremljanje, ki bi temeljil na kazalnikih izložkov, izidov in učinkov. Za zagotovitev odgovornosti do državljanov Unije bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poročati o napredku, učinku in operacijah Programa InvestEU.

(65)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so določena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo preverjanje odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, vključujejo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(66)

Za Program InvestEU se uporablja finančna uredba. Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o proračunskih jamstvih.

(67)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (19) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (20), (Euratom, ES) št. 2185/96 (21) ter (EU) 2017/1939 (22) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (23).

V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(68)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (24), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(69)

Na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (25) so posamezniki in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa InvestEU ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(70)

Da bi nebistvene elemente te uredbe dopolnili z naložbenimi smernicami in preglednico kazalnikov, olajšali hitro in prožno prilagajanje kazalnikov smotrnosti ter prilagodili stopnjo rezervacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pripravo naložbenih smernic za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru različnih sklopov politike, preglednico kazalnikov, spremembo Priloge III k tej uredbi, da se pregledajo ali dopolnijo kazalniki, ter prilagoditvijo stopnje rezervacij. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale naložbene smernice vsebovati ustrezne določbe, s katerimi bi preprečili nepotrebno upravno obremenitev. Zlasti pomembno je, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(71)

Operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih izvajalski partner podpiše ali sklene v obdobju od 1. januarja 2021 do podpisa njihovih ustreznih sporazumov o jamstvu, bi morale biti upravičene do jamstva EU, če so takšne operacije navedene v sporazumu o jamstvu, če se zanje izvede pregled politike ali poda pozitivno mnenje v okviru postopka iz člena 19 Protokola št. 5 o statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU (v nadaljnjem besedilu: statut EIB), in jih v obeh primerih odobri naložbeni odbor.

(72)

Da se čim bolj optimizira raba proračunskih sredstev, bi moralo biti omogočeno, da bi se ustrezni portfelji finančnih instrumentov, ustanovljenih v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, in jamstvo EU v okviru Uredbe (EU) 2015/1017 kombinirali z jamstvom EU v okviru te uredbe. Povečana zmožnost za prevzemanje tveganj, ki bi jo dosegli s kombiniranjem, bi morala povečati učinkovitost jamstva EU v okviru te uredbe in tako omogočiti več podpore za končne uporabnike. Načini kombiniranja bi morali biti opredeljeni v sporazumu o jamstvu med Komisijo in EIB ali EIF. Pogoji kombiniranja bi morali biti skladni s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (26).

(73)

Ker ciljev te uredbe, in sicer odpraviti določene tržne nepopolnosti in naložbene okoliščine, ki niso optimalne, v vsej Uniji in državah članicah ter zagotovi v vsej Uniji tržno testiranje inovativnih finančnih produktov, zasnovanih za odpravljanje novih oziroma kompleksnih tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, ter sistemov razširjanja takih produktov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(74)

Da bi zagotovili nadaljevanje zagotavljanja podpore na zadevnem področju politike in da bi bilo mogoče izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati, z retroaktivnim učinkom, od 1. januarja 2021 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Sklad InvestEU, ki zagotavlja jamstvo EU za podporo operacijam financiranja in naložbenim operacijam, ki jih izvajajo izvajalski partnerji in ki prispevajo k ciljem notranjih politik Unije.

Ta uredba vzpostavlja tudi mehanizem svetovalne podpore, ki zagotavlja podporo pri razvoju projektov, primernih za naložbe, in pri dostopanju do financiranja ter zagotavljanju s tem povezane pomoči za gradnjo zmogljivosti (v nadaljnjem besedilu: svetovalno vozlišče InvestEU). Poleg tega ta uredba vzpostavlja podatkovno zbirko, ki zagotavlja prepoznavnost projektov, za katere si nosilci projektov prizadevajo pridobiti sredstva, in ki vlagateljem nudi informacije o naložbenih priložnostih (v nadaljnjem besedilu: portal InvestEU).

Ta uredba določa cilje Programa InvestEU, njegov proračun in znesek jamstva EU za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje tega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„Program InvestEU“ pomeni skupaj Sklad InvestEU, svetovalno vozlišče InvestEU, portal InvestEU in operacije mešanega financiranja;

(2)

„jamstvo EU“ pomeni celovito nepreklicno, brezpogojno in na zahtevo pridobljeno proračunsko jamstvo, zagotovljeno iz proračuna Unije, na podlagi katerega ob začetku veljavnosti posameznih sporazumov o jamstvu z izvajalskimi partnerji začnejo učinkovati proračunska jamstva v skladu s členom 219(1) finančne uredbe;

(3)

„sklop politike“ pomeni ciljno področje za podporo jamstva EU, kakor je določeno v členu 8(1);

(4)

„oddelek“ pomeni del jamstva EU, ki je opredeljen glede na izvor sredstev, s katerimi je podprt;

(5)

„operacija mešanega financiranja“ pomeni operacijo, ki jo podpira proračun Unije in ki združuje nepovratne ali povratne oblike podpore ali oboje iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij ali iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; za namene te opredelitve so lahko programi Unije, ki se ne financirajo iz proračuna Unije, tako kot na primer inovacijski sklad sistema EU ETS, vključeni v programe Unije, ki se financirajo iz proračuna Unije;

(6)

„skupina EIB“ pomeni EIB, njene podrejene družbe in druge subjekte, ustanovljene v skladu s členom 28(1) Protokola št. 5 o statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen PEU in PDEU (v nadaljnjem besedilu: statut EIB);

(7)

„finančni prispevek“ pomeni prispevek izvajalskega partnerja, s katerim prevzema tveganje na podlagi načela enakovrednosti (pari passu) z jamstvom EU ali v drugi obliki, ki omogoča učinkovito izvajanje Programa InvestEU, ob zagotavljanju ustrezne uskladitve interesov;

(8)

„sporazum o prispevku“ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in ena ali več držav članic določijo pogoje jamstva EU v okviru oddelka za države članice, kakor je določeno v členu 10;

(9)

„finančni produkt“ pomeni finančni mehanizem ali ureditev, ki določa pogoje, pod katerimi izvajalski partner zagotavlja neposredno ali posredno financiranje končnim prejemnikom v kateri koli obliki financiranja iz člena 16;

(10)

„operacije financiranja in naložbene operacije“ ali „operacije financiranja ali naložbene operacije“ pomeni operacije, s katerimi se končnim uporabnikom zagotovi neposredno ali posredno financiranje prek finančnih produktov, ki jih v lastnem imenu izvaja izvajalski partner v skladu s svojimi notranjimi pravili, politikami in postopki in ki so izkazane v njegovih računovodskih izkazih ali po možnosti razkrite v opombah k tem računovodskim izkazom;

(11)

„skladi v okviru deljenega upravljanja“ pomeni sklade, ki zagotavljajo možnost, da se del sredstev iz njih dodeli za oblikovanje rezervacij za proračunsko jamstvo v okviru oddelka Sklada InvestEU za države članice, in sicer za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad, ki bosta ustanovljena z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu za obdobje 2021–2027, Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki bo ustanovljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+) (v nadaljnjem besedilu: uredba ESS+ za obdobje 2021–2027), Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA), ki bo ustanovljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 ter Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), ki bo ustanovljen z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o strateških načrtih SKP);

(12)

„sporazum o jamstvu“ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in izvajalski partner določita pogoje za predlaganje operacij financiranja in naložbenih operacij, da bi se zanje odobrilo jamstvo EU, pogoje za zagotovitev jamstva EU za te operacije in pogoje za njihovo izvajanje v skladu s to uredbo;

(13)

„izvajalski partner“ pomeni upravičenega partnerja, na primer finančno institucijo ali drugega finančnega posrednika, s katerim Komisija sklene sporazum o jamstvu;

(14)

„pomembni projekt skupnega evropskega interesa“ pomeni projekt, ki izpolnjuje vsa merila iz Sporočila Komisije o merilih za analizo združljivosti državne pomoči za spodbujanje izvajanja pomembnih projektov skupnega evropskega interesa z notranjim trgom ali katere koli poznejše spremembe navedenega sporočila;

(15)

„svetovalni sporazum“ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in svetovalni partner določita pogoje za izvajanje svetovalnega vozlišča InvestEU;

(16)

„svetovalna pobuda“ pomeni tehnično pomoč in svetovalne službe, ki podpirajo naložbe, vključno z dejavnostmi gradnje zmogljivosti, ki jih zagotavljajo svetovalni partnerji, zunanji ponudniki storitev, ki jih najame Komisija, ali izvajalske agencije;

(17)

„svetovalni partner“ pomeni upravičenega partnerja, kot je finančna institucija ali drug subjekt, s katerim je Komisija sklenila svetovalni sporazum za namen izvajanja ene ali več svetovalnih pobud, razen svetovalnih pobud, ki se izvajajo prek zunanjih ponudnikov storitev, ki jih najame Komisija, ali prek izvajalskih agencij;

(18)

„naložbena platforma“ pomeni subjekt za posebne namene, upravljani račun, dogovor o sofinanciranju ali delitvi tveganja, ki temelji na pogodbi, ali dogovor, sklenjen na kateri drug način, s katerim subjekti usmerjajo finančni prispevek za financiranje več naložbenih projektov in ki lahko vključujejo:

(a)

nacionalno platformo ali platformo na podnacionalni ravni, na kateri je skupaj zbranih več naložbenih projektov na ozemlju posamezne države članice;

(b)

čezmejno, večdržavno, regionalno ali makroregionalno platformo, na kateri so skupaj zbrani partnerji iz več držav članic, regij ali tretjih držav, ki so zainteresirani za naložbene projekte na določenem geografskem območju;

(c)

tematsko platformo, na kateri so skupaj zbrani naložbeni projekti v posameznem sektorju;

(19)

„mikrofinanciranje“ pomeni mikrofinanciranje, kakor je opredeljeno v ustreznih določbah uredbe ESS+ za obdobje 2021 do 2027;

(20)

„nacionalna spodbujevalna banka ali institucija“ pomeni pravni subjekt, ki poklicno opravlja finančne dejavnosti in ima pooblastilo države članice ali subjekta države članice na državni, regionalni ali lokalni ravni za opravljanje razvojnih ali spodbujevalnih dejavnosti;

(21)

„mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mikro, mala in srednja podjetja v smislu Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES (27);

(22)

„malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni subjekt, ki ni MSP in ki zaposluje do 499 zaposlenih;

(23)

„socialno podjetje“ pomeni socialno podjetje, kakor je opredeljeno v ustreznih določbah uredbe ESS+ za obdobje 2021 do 2027.

Člen 3

Cilji Programa InvestEU

1.   Splošni cilj Programa InvestEU je podpreti cilje politike Unije z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami, ki prispevajo h:

(a)

konkurenčnosti Unije, vključno z raziskavami, inovacijami in digitalizacijo;

(b)

rasti in zaposlovanju v gospodarstvu Unije, trajnostnosti gospodarstva Unije ter njegovi okoljski in podnebni razsežnosti, kar vse prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in ciljev Pariškega sporazuma ter ustvarjanju delovnih mest visoke kakovosti;

(c)

socialni odpornosti, socialni vključenosti in zmogljivosti za socialne inovacije Unije;

(d)

spodbujanju znanstvenega in tehnološkega napredka, kulture, izobraževanja in usposabljanja;

(e)

povezovanju kapitalskih trgov Unije in krepitvi notranjega trga, vključno z rešitvami za razdrobljenost kapitalskih trgov Unije, razpršenost virov financiranja za podjetja Unije in spodbujanje vzdržnega financiranja;

(f)

spodbujanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ali

(g)

trajnostnemu in vključujočemu okrevanju gospodarstva Unije po krizi zaradi COVID-19, tudi z zagotavljanjem kapitalske podpore MSP, ki jih je prizadela kriza zaradi COVID-19 in če konec leta 2019 niso bila v težavah po pogojih državne pomoči, k podpori in krepitvi obstoječih strateških vrednostnih verig opredmetenih ali neopredmetenih sredstev, k razvoju novih ter k ohranjanju in krepitvi dejavnosti strateškega pomena za Unijo, vključno s pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa, v zvezi s fizično ali virtualno kritično infrastrukturo, prelomnimi tehnologijami, prelomnimi inovacijami, vložki za podjetja in potrošnike ter podpiranjem trajnostnega prehoda.

2.   Specifični cilji Programa InvestEU so:

(a)

podpirati operacije financiranja in naložbene operacije v zvezi s trajnostno infrastrukturo na področjih iz točke (a) člena 8(1);

(b)

podpirati operacije financiranja in naložbene operacije v zvezi z raziskavami, inovacijami in digitalizacijo, vključno s podporo za nadaljnji razvoj inovativnih podjetij in uvedbo tehnologij na trg, in sicer na področjih iz točke (b) člena 8(1);

(c)

povečati dostop do financiranja in razpoložljivost financiranja za MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter povečati svetovno konkurenčnost takšnih MSP;

(d)

povečati dostop do mikrofinanciranja in financiranja ter razpoložljivost mikrofinanciranja in financiranja za socialna podjetja, podpirati operacije financiranja in naložbene operacije v zvezi s socialnimi naložbami, kompetencami ter znanji in spretnostmi ter utrditi trge za socialne naložbe, in sicer na področjih iz točke (d) člena 8(1).

Člen 4

Proračun in znesek jamstva EU

1.   Jamstvo EU za namene oddelka za EU iz točke (a) člena 9(1) znaša 26 152 310 073 EUR v tekočih cenah. Oblikujejo se rezervacije v višini 40 %. Pri izračunu rezervacij, ki izhaja iz navedene stopnje rezervacij, se upošteva tudi znesek iz točke (a) prvega pododstavka člena 35(3).

Za namene oddelka za države članice iz točke (b) člena 9(1) te uredbe se lahko zagotovi dodaten znesek jamstva EU, če države članice dodelijo ustrezne zneske na podlagi določb o uporabi sredstev iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPRA, ki se zagotavljajo na podlagi Programa InvestEU, iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus, Kohezijski sklad, Sklad za pravični prehod in Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančna pravila za ta sredstva in za Sklad za azil, migracije in integracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za obdobje 2021 do 2027) in določb o uporabi sredstev EKJRP, ki se zagotavljajo na podlagi Programa InvestEU, iz uredbe o strateških načrtih SKP.

Za namene oddelka za države članice lahko države članice zagotovijo dodaten znesek jamstva EU v obliki gotovine ali jamstva. Gotovinski znesek je zunanji namenski prejemek v skladu z drugim stavkom člena 21(5) finančne uredbe.

Jamstvo EU iz prvega pododstavka povečajo tudi prispevki tretjih držav iz člena 5 te uredbe, ki se v skladu s členom 218(2) finančne uredbe v celoti zagotovijo z gotovino.

2.   Za operacije, s katerimi se izvajajo ukrepi iz člena 1 Uredbe (EU) 2020/2094 za cilje iz člena 3(2) te uredbe, se dodeli znesek v višini 14 825 000 000 EUR v tekočih cenah zneska iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena.

Za cilje iz člena 3(2) se dodeli znesek v višini 11 327 310 073 EUR v tekočih cenah zneska iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena.

Zneska iz prvega pododstavka tega odstavka sta na voljo šele od datuma iz člena 3(3) Uredbe (EU) 2020/2094.

Okvirna razdelitev jamstva EU za namene oddelka za EU je določena v Prilogi I k tej uredbi. Komisija lahko po potrebi odstopa od zneskov iz Priloge I v višini do 15 % za vsak cilj iz točk (a) do (d) člena 3(2). O vsakem odstopanju obvesti Evropski parlament in Svet.

3.   Predlagana finančna sredstva za izvajanje ukrepov iz poglavij VI in VII znašajo 430 000 000 EUR v tekočih cenah.

4.   Znesek iz odstavka 3 se lahko uporabi tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Programa InvestEU, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

Člen 5

Tretje države, pridružene Skladu InvestEU

V oddelek Sklada InvestEU za EU iz točke (a) člena 9(1) te uredbe in v vse sklope politik iz člena 8(1) te uredbe lahko za udeležbo pri nekaterih finančnih produktih v skladu s členom 218(2) finančne uredbe prispevajo naslednje tretje države:

(a)

članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice EGS, v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru;

(b)

države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji udeležbe teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)

države iz evropske sosedske politike v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji udeležbe teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali v podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(d)

druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v programih Unije, če sporazum:

(i)

zagotavlja pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države, ki je udeležena v programih Unije;

(ii)

določa pogoje za sodelovanje v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe, in upravne stroške programov;

(iii)

na tretjo državo ne prenaša nobenega pooblastila za odločanje v zvezi s programom Unije;

(iv)

jamči pravice Unije, da zagotavlja dobro finančno poslovodenje in ščiti svoje finančne interese.

Prispevki iz točke (d)(ii) prvega odstavka tega člena so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja Unije

1.   Jamstvo EU se izvaja s posrednim upravljanjem z organi iz točk (c)(ii), (c)(iii), (c)(v) in (c)(vi) člena 62(1) finančne uredbe. Druge oblike financiranja Unije iz te uredbe se izvajajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s finančno uredbo, vključno z nepovratnimi sredstvi, ki se izvajajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe, in operacijami mešanega financiranja, ki se v skladu s tem členom izvajajo čim bolj nemoteno na način, ki zagotavlja učinkovito in skladno podporo politikam Unije.

2.   Operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih krije jamstvo EU in so del operacije mešanega financiranja, ki kombinirajo podporo na podlagi te uredbe in podporo, dodeljeno v okviru enega ali več drugih programov Unije ali ki se krije iz inovacijskega sklada EU ETS, so:

(a)

skladne s cilji politike in merili za upravičenost, določenimi v pravilih programa Unije, v okviru katerega se odloči o podpori;

(b)

skladne s to uredbo.

3.   Operacije mešanega financiranja, ki vključujejo finančni instrument, ki se v celoti financira iz drugih programov Unije ali iz inovacijskega sklada EU ETS, ne da bi se uporabilo jamstvo EU v okviru te uredbe, so skladne s cilji politike in merili za upravičenost, ki so določeni v pravilih programa Unije, v okviru katerega se zagotavlja podpora.

4.   V skladu z odstavkom 2 tega člena se o nepovratnih oblikah podpore in finančnih instrumentih iz proračuna Unije, ki so del operacije mešanega financiranja iz odstavkov 2 in 3 tega člena, odloči v skladu s pravili ustreznega programa Unije, izvajajo pa se v okviru operacije mešanega financiranja v skladu s to uredbo in naslovom X finančne uredbe.

Pri poročanju v zvezi s temi operacijami mešanega financiranja se upošteva tudi njihova skladnost s cilji politike in merili za upravičenost, ki so določeni v pravilih programa Unije, v okviru katerega se odloči o podpori, ter njihova skladnost s to uredbo.

Člen 7

Kombiniranje portfeljev

1.   Podpora iz jamstva EU na podlagi te uredbe, podpora Unije prek finančnih instrumentov, vzpostavljenih s programi v programskem obdobju 2014–2020, in podpora Unije iz jamstva EU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2015/1017, se lahko kombinirajo v finančne produkte, ki jih na podlagi te uredbe izvajata EIB ali EIF.

2.   Z odstopanjem od člena 19(2) in drugega pododstavka člena 16(1) lahko jamstvo EU na podlagi te uredbe krije tudi izgube iz člena 19(2) v zvezi s celotnim portfeljem operacij financiranja in naložbenih operacij, podprtih s finančnimi produkti iz odstavka 1 tega člena.

Ne glede na cilje finančnih instrumentov iz odstavka 1 se lahko določbe za kritje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz finančnih instrumentov iz odstavka 1, uporabijo za kritje izgub v zvezi s celotnim portfeljem operacij financiranja in naložbenih operacij, podprtih s finančnimi produkti iz odstavka 1.

3.   Izgube, prihodki in vračila iz finančnih produktov iz odstavka 1 ter morebitne izterjave se sorazmerno dodelijo finančnim instrumentom in jamstvom EU iz navedenega odstavka, ki zagotavljajo skupno podporo Unije temu finančnemu produktu.

4.   Pogoji finančnih produktov iz odstavka 1 tega člena, vključno z ustreznimi sorazmernimi deleži izgub, prihodkov, vračil in izterjav, se določijo v sporazumu o jamstvu iz člena 17.

POGLAVJE II

Sklad InvestEU

Člen 8

Sklopi politike

1.   Sklad InvestEU deluje prek naslednjih štirih sklopov politike, ki odpravljajo tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, v okviru svojega specifičnega področja uporabe:

(a)

sklop politike za trajnostno infrastrukturo, ki zajema trajnostne naložbe na področju prometa, vključno z multimodalnim prevozom, varnostjo v cestnem prometu, tudi v skladu s ciljem Unije glede odprave prometnih nesreč s smrtnim izidom in hujšimi poškodbami do leta 2050, obnovo in vzdrževanjem železniške in cestne infrastrukture, energije, zlasti energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti v skladu z okvirom energetske politike do leta 2030, projektov obnove stavb s poudarkom na energetskem prihranku in z vključevanjem stavb v povezane energijske, digitalne in transportne sisteme ter sisteme hrambe, izboljšanja ravni medomrežne povezanosti, digitalne povezljivosti in dostopa, tudi na podeželju, dobave in predelave surovin, vesolja, oceanov, voda, vključno s celinskimi plovnimi potmi, ravnanja z odpadki v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in krožnim gospodarstvom, narave in druge okoljske infrastrukture, kulturne dediščine, turizma, opreme, mobilnih sredstev in uporabe inovativnih tehnologij, ki prispevajo k ciljem okoljske ali podnebne odpornosti ali socialnim trajnostnim ciljem Unije in izpolnjujejo standarde Unije glede okoljske ali socialne trajnostnosti;

(b)

sklop politike za raziskave, inovacije in digitalizacijo, ki zajema dejavnosti s področja raziskav, razvoja proizvodov in inovacij, prenos tehnologij in rezultatov raziskav na trg za podporo subjektom, ki omogočajo razvoj trga, in sodelovanju med podjetji, predstavitev in uvajanje inovativnih rešitev, podporo širitvi inovativnih podjetij in digitalizacijo industrije Unije;

(c)

sklop politike za MSP, ki zajema dostop do financiranja in njegovo razpoložljivost predvsem za MSP, vključno za inovativne MSP in tiste MSP, ki delujejo v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(d)

sklop politike za socialne naložbe ter znanja in spretnosti, ki zajema mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in socialno gospodarstvo ter ukrepe za spodbujanje enakosti spolov, znanj in spretnosti, izobraževanja, usposabljanja in sorodnih storitev, socialno infrastrukturo, vključno z zdravstveno in izobraževalno infrastrukturo ter socialnimi in študentskimi stanovanji, socialne inovacije, zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo, vključevanje in dostopnost, kulturne in ustvarjalne dejavnosti s socialnim ciljem in vključevanje ranljivih oseb, vključno z državljani tretjih držav.

2.   Shema za pravični prehod se vzpostavi horizontalno in zajema vse sklope politike. Ta shema zajema naložbe, ki obravnavajo socialne, ekonomske in okoljske izzive, do katerih prihaja v procesu prehoda k uresničevanju podnebnega cilja Unije do leta 2030 in cilja podnebne nevtralnost Unije do leta 2050 ter ki koristijo ozemljem in območjem, navedenim v načrtu za pravični prehod, ki ga država članica pripravi v skladu z ustreznimi določbami uredbe o ustanovitvi Sklada za pravični prehod.

3.   Vsi sklopi politike, vključno s pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa, lahko vključujejo strateške naložbe za podporo končnim prejemnikom, katerih dejavnosti so strateškega pomena za Unijo, zlasti za zeleni in digitalni prehod, večje odpornosti in krepitve strateških vrednostnih verig.

V primeru strateških naložb v sektorje obrambe in vesolja ter kibernetske varnosti, ter pri posebnih vrstah projektov z dejanskimi in neposrednimi varnostnimi posledicami v kritičnih sektorjih naložbene smernice, sprejete v skladu z odstavkom 9 tega člena (v nadaljnjem besedilu: naložbene smernice) določajo omejitve glede končnih prejemnikov, ki so pod nadzorom tretje države ali subjektov tretje države, in končnih prejemnikov, katerih izvršna uprava je zunaj Unije, da bi se zaščitila varnost Unije in njenih držav članic. Te omejitve se določijo v skladu z načeli za upravičene subjekte iz ustreznih določb uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada in razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1092 in ustreznih določb uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Vesoljskega programa Unije in Agencije Evropske unije za Vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, (EU) št. 1285/2013, (EU) št. 377/2014 in Sklepa 541/2014/EU.

Naložbene smernice ob upoštevanju morebitnih veljavnih razlogov javnega reda ali varnosti določijo vse potrebne zahteve glede nadzora nad končnimi prejemniki in glede njihove izvršne uprave za druga področja ter preverjanja posrednikov. Ob upoštevanju teh zahtev usmerjevalni odbor po potrebi določi kakršnekoli nadaljnje zahteve.

4.   Kadar operacija financiranja ali naložbena operacija, predlagana naložbenemu odboru, spada v več kot en sam sklop politike, se pripiše sklopu politike, v okvir katerega spada njen glavni cilj oziroma glavni cilj večine njenih podprojektov, razen če se z naložbenimi smernicami ne določi drugače.

5.   Operacije financiranja in naložbene operacije se pregledajo, da se ugotovi, ali imajo okoljski, podnebni ali socialni učinek. Če navedene operacije imajo tak učinek, se zanje uporabi podnebno in okoljsko preverjanje ter preverjanje socialne trajnostnosti, da bi čim bolj zmanjšali negativne učinke in kar se da povečali koristi za podnebno, okoljsko in socialno razsežnost. Nosilci projektov, ki zaprosijo za financiranje, v ta namen predložijo ustrezne informacije na podlagi smernic iz odstavka 6. Projekti, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, se izključijo iz preverjanja. Projekti, ki niso skladni s podnebnimi cilji, niso upravičeni do podpore na podlagi te uredbe. Če izvajalski partner ugotovi, da preverjanje trajnostnosti ni potrebno, to naložbenemu odboru ustrezno utemelji.

6.   Komisija pripravi smernice o trajnostnosti, ki v skladu z okoljskimi in socialnimi cilji in standardi Unije ter ob ustreznem upoštevanju načela, da se ne povzroči bistvene škode, omogočajo, da se:

(a)

kar zadeva prilagajanje, zagotovi odpornost na morebitne neugodne učinke podnebnih sprememb na podlagi ocene tveganja in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb, tudi z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi, in se, kar zadeva blažitev, v analizo stroškov in koristi vključijo stroški emisij toplogrednih plinov in pozitivni učinki ukrepov za blažitev podnebnih sprememb;

(b)

upošteva konsolidirani učinek projektov v smislu osnovnih elementov naravnega kapitala, in sicer zraka, vode, tal in biotske raznovrstnosti;

(c)

oceni socialni učinek projektov, tudi na enakost spolov, socialno vključevanje nekaterih območij ali populacij ter gospodarski razvoj območij in sektorjev, na katere vplivajo strukturne spremembe, kot so potrebe gospodarstva po razogljičenju;

(d)

opredelijo projekti, ki niso skladni z doseganjem podnebnih ciljev;

(e)

izvajalskim partnerjem zagotovijo smernice za pregled iz odstavka 5.

7.   Izvajalski partnerji zagotovijo informacije, potrebne za sledenje naložbam, ki prispevajo k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije, na podlagi smernic, ki jih pripravi Komisija.

8.   Izvajalski partnerji si prizadevajo doseči cilj, da vsaj 60 % naložb v okviru sklopa politike za trajnostno infrastrukturo prispeva k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev Unije.

Komisija si skupaj z izvajalskimi partnerji prizadeva, da se tisti del jamstva EU, ki se uporablja za sklop politike za trajnostno infrastrukturo, porazdeli, da bi zagotovili uravnoteženost med različnimi področji iz točke (a) odstavka 1.

9.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34, da se ta uredba dopolni z opredelitvijo naložbenih smernic za vsak sklop politike. V naložbenih smernicah se določi tudi podrobnejša ureditev za izvajanje sheme za pravični prehod iz odstavka 2 tega člena. Naložbene smernice se pripravijo v tesnem dialogu s skupino EIB in drugimi potencialnimi izvajalskimi partnerji.

10.   Pri strateških operacijah financiranja in naložbenih operacijah v sektorjih vesolja in kibernetske varnosti lahko naložbene smernice določijo omejitve glede prenosa in licenciranja pravic intelektualne lastnine v zvezi s kritičnimi tehnologijami in tehnologijami, ki so bistvene za zaščito varnosti Unije in njenih držav članic, ob spoštovanju pristojnosti držav članic v okviru nadzora izvoza.

11.   Komisija da informacije o uporabi in razlagi naložbenih smernic na voljo izvajalskim partnerjem, naložbenemu odboru in svetovalnim partnerjem.

Člen 9

Oddelki

1.   Vsak sklop politike iz člena 8(1) tvorita oddelek za EU in oddelek za države članice. Oddelka obravnavata tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, in sicer:

(a)

oddelek za EU obravnava katere koli od naslednjih razmer:

(i)

tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, povezane s prednostnimi nalogami politike Unije;

(ii)

tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, po vsej Uniji ali v posamezni državi članici ali

(iii)

tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, ki zahtevajo razvoj inovativnih finančnih rešitev in tržnih struktur, zlasti nove ali zapletene primere tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne;

(b)

oddelek za države članice obravnava specifične tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, v eni ali več regijah ali državah članicah, in sicer za izpolnitev ciljev politike skladov, ki prispevajo v okviru deljenega upravljanja, ali dodatnega zneska, ki ga zagotovi država članica v skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1), zlasti za okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji z uravnavanjem neravnovesij med njenimi regijami.

2.   Oddelka iz odstavka 1 se po možnosti uporabita tako, da dopolnjujeta in podpirata posamezno operacijo financiranja ali naložbeno operacijo, tudi s kombiniranjem podpore iz obeh oddelkov.

Člen 10

Posebne določbe, ki se uporabljajo za oddelek za države članice

1.   Zneski, ki jih država članica prostovoljno dodeli na podlagi določb o uporabi sredstev iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPRA, ki se zagotavljajo na podlagi Programa InvestEU, iz uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021 do 2027 ali določb o uporabi sredstev EKJRP, ki se zagotavljajo na podlagi Programa InvestEU, iz uredbe o strateških načrtih SKP ali, ali zneski, ki se zagotovijo v gotovini, v skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1) te uredbe, se uporabijo za oblikovanje rezervacij za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki zajema operacije financiranja in naložbene operacije v tej državi članici, ali za morebitni prispevek za svetovalno vozlišče InvestEU. Ti zneski se uporabijo za uresničevanje ciljev politike, določenih v partnerskem sporazumu iz določb o pripravi in predložitvi partnerskega sporazuma iz uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021 do 2027, programih ali strateškem načrtu SKP, ki prispevajo k Programu InvestEU, za izvajanje ustreznih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega na podlagi Uredbe (EU) 2021/241, ali v drugih primerih za namene, določene v sporazumu o prispevku, odvisno od izvora prispevanega zneska.

2.   Za vzpostavitev tega dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice se med državo članico in Komisijo sklene sporazum o prispevku.

Četrti pododstavek tega odstavka in odstavek 5 tega člena se ne uporabljata za dodaten znesek, ki ga država članica zagotovi na podlagi tretjega pododstavka člena 4(1).

Določbe iz tega člena, ki se nanašajo na zneske, dodeljene na podlagi določb o uporabi sredstev iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPRA, ki se zagotavljajo na podlagi Programa InvestEU, iz uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021 do 2027 ali določb o uporabi sredstev EKJRP, ki se zagotavljajo na podlagi Programa InvestEU, iz uredbe o strateških načrtih SKP, se ne uporabljajo za sporazum o prispevku, ki zadeva dodatni znesek države članice, naveden v tretjem pododstavku člena 4(1) te uredbe.

Država članica in Komisija skleneta sporazum o prispevku ali njegovo spremembo v štirih mesecih po sklepu Komisije o odobritvi partnerskega sporazuma na podlagi določb o odobritvi partnerskega sporazuma iz uredbe o skupnih določbah za obdobje od 2021 do 2027 ali strateškega načrta SKP iz uredbe o strateških načrtih SKP oziroma sočasno s sklepom Komisije o spremembi programa v skladu z določbami o uporabi sredstev iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPRA, ki se zagotavljajo na podlagi Programa InvestEU, iz uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021 do 2027 ali strateškega načrta SKP v skladu z določbami o spremembi strateškega načrta SKP iz uredbe o strateških načrtih SKP.

Dve ali več držav članic lahko s Komisijo sklene skupni sporazum o prispevku.

Z odstopanjem od člena 211(1) finančne uredbe se stopnja oblikovanja rezervacij za jamstva EU v okviru oddelka za države članice določi na 40 % in se lahko v vsakem sporazumu o prispevku prilagodi navzdol ali navzgor, da se upoštevajo tveganja, povezana s finančnimi produkti, ki se želijo uporabiti.

3.   Sporazum o prispevku vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)

skupni znesek dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki se nanaša na zadevno državo članico, stopnjo oblikovanja rezervacij zanj, znesek prispevka iz skladov v okviru deljenega upravljanja ali ki je zagotovljen v skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1), obdobje zasnove rezervacij in znesek nastale pogojne obveznosti, ki se pokrije s kritnim jamstvom, ki ga zagotovi zadevna država članica;

(b)

strategijo države članice, ki vključuje finančne produkte in njihov minimalni vzvod, geografsko oziroma regionalno pokritost, vrste projektov, naložbeno obdobje in, kadar je relevantno, kategorije končnih prejemnikov in upravičenih posrednikov;

(c)

potencialnega izvajalskega partnerja ali partnerje, predlagane v skladu s četrtim pododstavkom člena 15(1), in obveznost Komisije, da zadevno državo članico obvesti glede izbranega izvajalskega partnerja ali partnerjev;

(d)

morebitni prispevek iz skladov v okviru deljenega upravljanja ali iz zneskov, zagotovljenih v skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1), za svetovalno vozlišče InvestEU;

(e)

obveznosti letnega poročanja državi članici, vključno s poročanjem o relevantnih kazalnikih, povezanih s cilji politike, ki jih zajema partnerski sporazum, program, strateški načrt SKP ali načrt za okrevanje in odpornost, in navedenih v sporazumu o prispevku;

(f)

določbe o nadomestilu za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice;

(g)

morebitno kombiniranje z viri iz oddelka za EU v skladu s členom 9(2), tudi v večplastni strukturi, za boljše kritje tveganja.

4.   Sporazume o prispevku izvaja Komisija prek sporazumov o jamstvu, sklenjenih z izvajalskimi partnerji v skladu s členom 17, in svetovalnih sporazumov, sklenjenih s svetovalnimi partnerji v skladu z drugim pododstavkom člena 25(1).

Kadar se sporazum o jamstvu v devetih mesecih od sklenitve sporazuma o prispevku ne sklene, se sporazum o prispevku prekine ali v medsebojnem dogovoru podaljša. Kadar se obveznost za znesek iz sporazuma o prispevku v devetih mesecih od sklenitve tega sporazuma ne prevzame v celoti z enim ali več sporazumi o jamstvu, se znesek ustrezno spremeni. Neporabljeni znesek rezervacij, ki se lahko pripiše zneskom, ki so jih države članice dodelile na podlagi določb o uporabi sredstev iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPRA, ki se zagotavljajo na podlagi Programa InvestEU, iz uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021 do 2027 ali določb o uporabi sredstev EKJRP, ki se zagotavljajo na podlagi Programa InvestEU, iz uredbe o strateških načrtih SKP uredbe o ponovno uporabi na podlagi navedenih uredb. Neporabljeni znesek rezervacij, ki se lahko pripiše zneskom, ki jih je v skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1) te uredbe dodelila država članica, se vrne državi članici.

Kadar se sporazum o jamstvu v roku, določenem v določbah o uporabi sredstev iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPRA, ki se zagotavljajo na podlagi Programa InvestEU, iz uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021 do 2027 ali določb o uporabi sredstev EKJRP, ki se zagotavljajo na podlagi Programa InvestEU, iz uredbe o strateških načrtih SKP ali v primeru sporazuma o jamstvu v zvezi z zneski, zagotovljenimi v skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1) te uredbe, v ustreznem sporazumu o prispevku ne izvede pravilno, se sporazum o prispevku spremeni. Neporabljeni znesek rezervacij, ki se lahko pripiše zneskom, ki so jih države članice dodelile na podlagi določb o uporabi sredstev iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPRA, ki se zagotavljajo na podlagi Programa InvestEU, iz uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021 do 2027 ali določb o uporabi sredstev EKJRP, ki se zagotavljajo na podlagi Programa InvestEU, iz uredbe o strateških načrtih SKP, se ponovno uporabi na podlagi navedenih uredb. Neporabljeni znesek oblikovanja rezervacij, ki se lahko pripiše zneskom, ki jih je v skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1) te uredbe dodelila država članica, se vrne državi članici.

5.   Pri oblikovanju rezervacij za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki se oblikuje s sporazumom o prispevku, se uporabljajo naslednja pravila:

(a)

po obdobju zasnove rezervacij iz točke (a) odstavka 3 tega člena se vsak letni presežek rezervacij, izračunan na podlagi primerjave zneska rezervacij, ki se zahtevajo po stopnji rezervacij, določeni v sporazumu o prispevku, in dejanskega zneska rezervacij, ponovno uporabi na podlagi določb o uporabi sredstev iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPRA, ki se zagotavljajo na podlagi Programa InvestEU, iz uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021 do 2027 in določb o uporabi sredstev EKJRP, ki se zagotavljajo na podlagi Programa InvestEU, iz uredbe o strateških načrtih SKP;

(b)

z odstopanjem od člena 213(4) finančne uredbe po obdobju zasnove iz točke (a) odstavka 3 tega člena letna dopolnitev rezervacij ni mogoča, dokler je še vedno na voljo zadevni del jamstva EU v okviru oddelka za države članice;

(c)

Komisija državo članico takoj obvesti, če zaradi zahtevkov za unovčitev tega dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice raven rezervacij za ta del jamstva EU pade pod 20 % prvotno oblikovanih rezervacij;

(d)

če raven rezervacij za ta del jamstva EU v okviru oddelka za države članice doseže 10 % prvotno oblikovanih rezervacij, zadevna država članica na zahtevo Komisije v skupni sklad za oblikovanje rezervacij iz člena 212 finančne uredbe prispeva do 5 % prvotno oblikovanih rezervacij.

6.   V zvezi z zneski iz tretjega pododstavka člena 4(1) se upravljanje letnih presežkov in dopolnitev po obdobju zasnove določi v sporazumu o prispevku.

POGLAVJE III

Partnerstvo med Komisijo in skupino EIB

Člen 11

Obseg partnerstva

1.   Komisija in skupina EIB skleneta partnerstvo na podlagi te uredbe, da bi podpirali izvajanje Programa InvestEU ter spodbujali doslednost, vključevanje, dodatnost in učinkovito uporabo. Skupina EIB v skladu s to uredbo in kot je dodatno opredeljeno v sporazumih iz odstavka 3:

(a)

izvaja del jamstva EU iz člena 13(4);

(b)

podpira izvajanje oddelka za EU Sklada InvestEU in po potrebi tudi oddelka za države članice, zlasti tako, da:

(i)

skupaj s potencialnimi izvajalskimi partnerji prispeva k pripravi naložbenih smernic v skladu s členom 8(9), preglednice v skladu s členom 22 in drugih dokumentov, ki določajo operativne smernice Sklada InvestEU;

(ii)

skupaj s Komisijo in potencialnimi izvajalskimi partnerji opredeli metodologije tveganja in sistem evidentiranja tveganj v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami izvajalskih partnerjev, da bi se omogočilo ocenjevanje teh operacij po enotni bonitetni lestvici;

(iii)

na zahtevo Komisije in v dogovoru s posameznim potencialnim izvajalskim partnerjem opravi oceno njegovih sistemov in mu zagotovi prilagojene tehnične nasvete v zvezi s temi sistemi, kadar in v obsegu, v katerem je to potrebno glede na ugotovitve revizije stebrnega ocenjevanja zaradi izvajanja finančnih produktov, ki ga je predvidel ta potencialni izvajalski partner;

(iv)

pripravi nezavezujoče mnenje o bančnih vidikih, zlasti o finančnem tveganju in finančnih pogojih v zvezi s tistim delom jamstva EU, ki se dodeli izvajalskemu partnerju, ki ni skupina EIB, kot je opredeljeno v sporazumu o jamstvu, sklenjenem s tem izvajalskim partnerjem;

(v)

izvaja simulacije in projekcije finančnega tveganja in nadomestil združenega portfelja na podlagi predpostavk, dogovorjenih s Komisijo;

(vi)

izvaja merjenje finančnega tveganja združenega portfelja in pripravlja finančna poročila o njem ter

(vii)

opravlja storitve prestrukturiranja in izterjave, določene v sporazumu iz točke (b) odstavka 3 tega člena, za Komisijo na njeno zahtevo in v dogovoru z izvajalskim partnerjem, v skladu s točko (g) člena 17(2), kadar izvajalski partner ni več odgovoren za izvajanje dejavnosti prestrukturiranja in izterjave v skladu z ustreznim sporazumom o jamstvu;

(c)

lahko zagotovi gradnjo zmogljivosti iz točke (h) člena 25(2) nacionalni spodbujevalni banki ali instituciji in druge storitve, povezane z izvajanjem finančnih produktov, ki se podpirajo z jamstvom EU, če ta nacionalna spodbujevalna banka ali institucija zaprosi za to;

(d)

v zvezi s svetovalnim vozliščem InvestEU:

(i)

ji je dodeljen znesek do 300 000 000 EUR za svetovalne pobude iz člena 25 in operativne naloge iz točke (ii) te točke iz finančnih sredstev iz člena 4(3);

(ii)

svetuje Komisiji in izvaja operativne naloge, določene v sporazumu iz točke (c) odstavka 3, tako da:

zagotavlja podporo Komisiji pri zasnovi, vzpostavitvi in delovanju svetovalnega vozlišča InvestEU;

ocenjuje prošnje za svetovalno podporo, za katere Komisija meni, da niso zajete v obstoječih svetovalnih pobudah, zato da se podpre odločitev Komisije o dodelitvi v zvezi s prošnjami za svetovanje, prejetimi v okviru osrednje vstopne točke iz točke (a) člena 25(2);

zagotavlja podporo nacionalnim spodbujevalnim bankam in institucijam, tako da jim zagotavlja gradnjo zmogljivosti iz točke (h) člena 25(2) pri razvoju svetovalnih zmogljivosti za sodelovanje v svetovalnih pobudah, kadar te banke ali institucije zaprosijo za to;

na zahtevo Komisije in potencialnega svetovalnega partnerja in s soglasjem skupine EIB sklene v imenu Komisije s svetovalnim partnerjem sporazum za izvajanje svetovalnih pobud.

Skupina EIB zagotovi, da se njene naloge iz točke (d)(ii) prvega pododstavka izvajajo popolnoma neodvisno od njene vloge svetovalnega partnerja.

Komisija po potrebi sodeluje z izvajalskim partnerjem v zvezi z ugotovitvami iz mnenja skupine EIB iz točke (b)(iv) prvega pododstavka. O svojih odločitvah obvesti skupino EIB.

2.   Z bančništvom povezane informacije, ki jih skupini EIB posreduje Komisija v skladu s točkami (b)(ii), (b)(iv), (b)(v) in (b)(vi) prvega pododstavka odstavka 1, so omejene na informacije, ki jih skupina EIB nujno potrebuje za izvajanje svojih obveznosti iz navedenih točk. Komisija v tesnem dialogu s skupino EIB in potencialnimi izvajalskimi partnerji opredeli naravo in obseg teh bančnih informacij, pri tem pa upošteva zahteve dobrega finančnega upravljanja pri jamstvu EU, legitimne interese izvajalskih partnerjev v zvezi s poslovno občutljivimi informacijami in potrebe skupine EIB pri izpolnjevanju njenih obveznosti iz navedenih točk.

3.   Pogoji partnerstva se določijo v sporazumih, med drugim v:

(a)

sporazumu o odobritvi in izvajanju dela jamstva EU iz člena 13(4):

(i)

sporazumu o jamstvu med Komisijo in skupino EIB ali

(ii)

ločenih sporazumih o jamstvu med Komisijo ter EIB in njenimi podrejenimi družbami oziroma drugimi subjekti, ustanovljenimi v skladu s členom 28(1) statuta EIB;

(b)

sporazumu med Komisijo in skupino EIB v zvezi s točkama (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1;

(c)

sporazumu med Komisijo in skupino EIB v zvezi s svetovalnim vozliščem InvestEU;

(d)

sporazumih o opravljanju storitev med skupino EIB ter nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami v zvezi z gradnjo zmogljivosti in drugimi storitvami na podlagi točke (c) prvega pododstavka odstavka 1.

4.   Brez poseganja v člen 18(3) in člen 25(4) te uredbe morajo biti stroški skupine EIB, nastali pri izvajanju nalog iz točk (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena, skladni s pogoji iz sporazuma iz točke (b) odstavka 3 tega člena in se lahko krijejo iz vračil ali prihodkov, ki jih je mogoče pripisati jamstvu EU, ali oblikovanju rezervacij v skladu s členom 211(4) in (5) finančne uredbe, ali pa se krijejo iz finančnih sredstev iz člena 4(3) te uredbe, potem ko jih skupina EIB utemelji, pri čemer skupna zgornja meja znaša 7 000 000 EUR.

5.   Stroški skupine EIB, nastali pri izvajanju operativnih nalog iz točke (d)(ii) prvega pododstavka odstavka 1, se v celoti krijejo in plačajo iz zneska iz točke (d)(i) prvega pododstavka odstavka 1, potem ko jih skupina EIB utemelji, pri čemer skupna zgornja meja znaša 10 000 000 EUR.

Člen 12

Nasprotje interesov

1.   Skupina EIB v okviru partnerstva iz člena 11 sprejme vse potrebne ukrepe in previdnostne ukrepe, da bi preprečila nasprotje interesov z drugimi izvajalskimi partnerji, tudi tako, da oblikuje namensko in neodvisno ekipo za naloge iz točk (b)(iii) do (vi) prvega pododstavka člena 11(1). Za to ekipo veljajo stroga pravila o zaupnosti, ki za člane ekipe veljajo tudi po tem, ko jo zapustijo.

2.   Skupina EIB in drugi izvajalski partnerji brez odlašanja obvestijo Komisijo o vseh primerih, ki pomenijo ali bi lahko povzročili nasprotje interesov. Komisija v primeru dvoma odloči, ali nasprotje interesov obstaja, in o svoji odločitvi obvesti skupino EIB. Skupina EIB v primeru nasprotja interesov sprejme ustrezne ukrepe. Skupina EIB o teh ukrepih in njihovih rezultatih obvesti tudi usmerjevalni odbor.

3.   Skupina EIB sprejme potrebne previdnostne ukrepe, da bi preprečila primere, ko bi lahko prišlo do nasprotja interesov pri izvajanju svetovalnega vozlišča InvestEU, zlasti v zvezi z operativnimi nalogami pri njegovi vlogi podpiranja Komisije iz točke (d)(ii) prvega pododstavka člena 11(1). Skupina EIB v primeru nasprotja interesov sprejme ustrezne ukrepe.

POGLAVJE IV

Jamstvo EU

Člen 13

Jamstvo EU

1.   Jamstvo EU se kot nepreklicno in brezpogojno jamstvo na poziv odobri izvajalskim partnerjem v skladu s členom 219(1) finančne uredbe in se izvaja v okviru posrednega upravljanja v skladu z naslovom X navedene uredbe.

2.   Plačilo jamstva EU je povezano z značilnostmi in profilom tveganja finančnih produktov, pri čemer se upošteva narava osnovnih finančnih in naložbenih operacij ter izpolnjevanje ciljev politike, na katere so osredotočeni finančni produkti.

Kadar je to ustrezno utemeljeno zaradi narave ciljev politike, na katere je usmerjen finančni produkt, in potrebe po cenovni dostopnosti finančnih produktov za ciljne končne prejemnike, se lahko stroški financiranja, zagotovljenega končnemu prejemniku, zmanjšajo s prilagoditvijo plačila jamstva EU ali po potrebi s kritjem neplačanih administrativnih stroškov izvajalskega partnerja iz proračuna Unije, zlasti:

(a)

kadar bi neurejene razmere na finančnem trgu onemogočile uresničitev operacij financiranja ali naložbenih operacij v okviru tržnega določanja cen ali

(b)

kadar je to potrebno za spodbuditev operacij financiranja in naložbenih operacij v sektorjih ali na področjih, na katerih prihaja do znatnih tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, ali za olajšanje ustanavljanja naložbenih platform.

Zmanjšanje plačila jamstva EU ali kritje neplačanih administrativnih stroškov izvajalskega partnerja iz drugega pododstavka je lahko le v obsegu, ki ne vpliva znatno na oblikovanje rezervacij za jamstvo EU.

Zmanjšanje plačila jamstva EU je v celoti namenjeno končnim prejemnikom.

3.   Pogoj iz člena 219(4) finančne uredbe se za vsakega izvajalskega partnerja uporablja na podlagi portfelja.

4.   75 % jamstva EU v okviru oddelka za EU iz prvega pododstavka člena 4(1), ki znaša 19 614 232 554 EUR, se odobri skupini EIB. Skupina EIB zagotovi skupni finančni prispevek v višini 4 903 558 139 EUR. Ta prispevek se zagotovi na način in v obliki, ki olajša izvajanje Sklada InvestEU ter uresničevanje ciljev iz člena 15(2).

5.   Preostalih 25 % jamstva EU v okviru oddelka za EU se odobri drugim izvajalskim partnerjem, in ti prav tako zagotovijo finančni prispevek, ki se določi v sporazumih o jamstvu.

6.   Stori se vse, kar je mogoče, da se na koncu naložbenega obdobja zajame veliko število sektorjev in regij ter pri tem prepreči prekomerna sektorska ali geografska koncentracija. Ta prizadevanja zajemajo spodbude za manjše ali manj razvite nacionalne spodbujevalne banke in institucije, ki imajo primerjalno prednost zaradi svoje lokalne prisotnosti, znanja in naložbenih kompetenc. Komisija pripravi usklajen pristop za podporo tem prizadevanjem.

7.   Podpora iz jamstva EU iz prvega pododstavka člena 4(2) te uredbe se odobri pod pogoji iz člena 3(6) Uredbe (EU) 2020/2094. V drugih primerih se lahko podpora v okviru jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih zajema ta uredba, odobri za naložbeno obdobje, ki se konča 31. decembra 2027.

Pogodbe med izvajalskim partnerjem in končnim prejemnikom ali finančnim posrednikom ali drugim subjektom iz točke (a) člena 16(1) v okviru jamstva EU iz prvega pododstavka člena 4(2) se podpišejo najpozneje v enem letu po tem, ko izvajalski partner odobri ustrezno operacijo financiranja ali naložbeno operacijo. V drugih primerih se pogodbe med izvajalskim partnerjem in končnim prejemnikom ali finančnim posrednikom ali drugim subjektom iz točke (a) člena 16(1) podpišejo do 31. decembra 2028.

Člen 14

Upravičene operacije financiranja in naložbene operacije

1.   Sklad InvestEU podpira le operacije financiranja in naložbene operacije, ki:

(a)

izpolnjujejo pogoje iz točk (a) do (e) člena 209(2) finančne uredbe, zlasti glede tržnih nepopolnosti, naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, in dodatnosti, kot so določeni v točkah (a) in (b) člena 209(2) finančne uredbe in v Prilogi V k tej uredbi, ter po možnosti čim bolj povečajo zasebne naložbe v skladu s točko (d) člena 209(2) finančne uredbe;

(b)

prispevajo k ciljem politike Unije in spadajo na področja, upravičena do operacij financiranja in naložbenih operacij v ustreznem sklopu politike v skladu s Prilogo II k tej uredbi;

(c)

ne zagotavljajo finančne podpore izključenim dejavnostim iz oddelka B Priloge V k tej uredbi ter

(d)

so skladne z naložbenimi smernicami.

2.   Poleg projektov v Uniji ali čezmorski državi ali na ozemlju, povezanem z državo članico, kot je določeno v Prilogi II k PDEU, lahko Sklad InvestEU prek operacij financiranja in naložbenih operacij v okviru drugih sklopov podpira naslednje projekte in operacije:

(a)

projekte, v katerih sodelujejo subjekti, ki so locirani ali imajo sedež v eni ali več državah članicah in zajemajo eno ali več tretjih držav, tudi države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, države, ki spadajo v okvir evropske sosedske politike, EGP ali Efto, čezmorske države ali ozemlja, določene v Prilogi II k PDEU, ali pridruženo tretjo državo, ne glede na to, ali je v teh tretjih državah oziroma čezmorskih državah ali ozemljih že kateri partner;

(b)

operacije financiranja in naložbene operacije v tretjih državah iz člena 5, ki prispevajo k posameznemu finančnemu produktu.

3.   Sklad InvestEU lahko podpira operacije financiranja in naložbene operacije, ki zagotavljajo financiranje končnim prejemnikom, ki so pravni subjekti s sedežem v kateri od naslednjih držav ali ozemelj:

(a)

državi članici ali čezmorski državi ali na ozemlju, povezanem z državo članico, kot je določeno v Prilogi II k PDEU;

(b)

tretji državi, pridruženi programu InvestEU v skladu s členom 5;

(c)

kadar je primerno, tretji državi iz točke (a) odstavka 2;

(d)

drugih tretjih državah, kadar je to potrebno za financiranje projekta v državi ali na ozemlju iz točke (a), (b) ali (c).

Člen 15

Izbira izvajalskih partnerjev, ki niso skupina EIB

1.   Komisija izvajalske partnerje, ki niso skupina EIB, izbere v skladu s členom 154 finančne uredbe.

Izvajalski partnerji lahko tvorijo skupino. Izvajalski partner je lahko član ene ali več skupin.

Za oddelek za EU upravičeni partnerji izrazijo interes v zvezi z delom jamstva EU iz člena 13(5).

Za oddelek za države članice lahko zadevna država članica kot izvajalske partnerje predlaga enega ali več partnerjev izmed tistih, ki so izrazili interes. Zadevna država članica lahko predlaga tudi skupino EIB kot izvajalskega partnerja in lahko na lastne stroške sklene pogodbo s skupino EIB za opravljanje storitev iz člena 11.

Kadar zadevna država članica ne predlaga izvajalskega partnerja, Komisija ravna v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka in kot izvajalske partnerje izbere usposobljene partnerje, ki lahko krijejo operacije financiranja in naložbene operacije na zadevnih geografskih območjih.

2.   Komisija pri izbiri izvajalskih partnerjev zagotovi, da portfelj finančnih produktov v okviru Sklada InvestEU izpolni naslednje cilje:

(a)

čim večje zajetje ciljev, določenih v členu 3;

(b)

čim večji učinek jamstva EU prek lastnih sredstev, ki jih dodeli izvajalski partner;

(c)

po možnosti čim večje povečanje zasebnih naložb;

(d)

spodbujanje inovativnih rešitev v zvezi s financiranjem in tveganji za odpravo tržnih nepopolnosti in naložbenih okoliščin, ki niso optimalne;

(e)

doseganje geografske razpršenosti s postopnim dodeljevanjem jamstva EU in omogočanje financiranja manjših projektov;

(f)

zagotavljanje zadostne razpršenosti tveganja.

3.   Komisija pri izbiri izvajalskih partnerjev upošteva tudi:

(a)

morebitne stroške in nadomestila za proračun Unije;

(b)

zmogljivost izvajalskega partnerja za temeljito izvajanje zahtev iz člena 155(2) in (3) finančne uredbe v zvezi z izogibanjem davkom, davčnimi goljufijami, davčno utajo, pranjem denarja, financiranjem terorizma in nekooperativnimi jurisdikcijami.

4.   Nacionalne spodbujevalne banke in institucije so lahko izbrane kot izvajalski partnerji, če izpolnjujejo zahteve iz tega člena.

Člen 16

Upravičene vrste financiranja

1.   Jamstvo EU se lahko uporabi za kritje tveganja za naslednje vrste financiranja, ki ga zagotavljajo izvajalski partnerji:

(a)

posojila, jamstva, posredna jamstva, instrumenti kapitalskega trga, druge oblike financiranja ali izboljšanja kreditne kakovosti, vključno s podrejenim dolgom, ali naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital, ki se zagotavljajo neposredno ali posredno prek finančnih posrednikov, skladov, naložbenih platform ali drugih subjektov in se usmerjajo do končnih prejemnikov;

(b)

financiranje ali jamstva izvajalskega partnerja drugi finančni instituciji, ki tej instituciji omogoča izvajanje financiranja iz točke (a).

Da se financiranje iz točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka krije z jamstvom EU, se odobri, pridobi ali izda za namen operacije financiranja in naložbene operacije iz člena 14(1), kadar je financiranje s strani izvajalskega partnerja odobreno v skladu s sporazumom o financiranju ali poslom, ki ga izvajalski partner podpiše ali sklene po podpisu sporazuma o jamstvu in ki ni potekel ali bil preklican.

2.   Operacije financiranja in naložbene operacije prek skladov ali drugih posredniških struktur so podprte z jamstvom EU v skladu z določbami, ki se določijo v naložbenih smernicah, tudi če te strukture manjšino vloženih sredstev vložijo zunaj Unije in v tretjih državah iz člena 14(2) ali v sredstva, ki na podlagi te uredbe niso upravičena.

Člen 17

Sporazumi o jamstvu

1.   Komisija z vsakim izvajalskim partnerjem sklene sporazum o jamstvu za odobritev jamstva EU do zneska, ki ga določi Komisija.

Če izvajalski partnerji oblikujejo skupino, se sklene en sam sporazum o jamstvu med Komisijo in vsakim izvajalskim partnerjem znotraj skupine ali z enim izvajalskim partnerjem v imenu skupine.

2.   Sporazum o jamstvu vsebuje:

(a)

znesek finančnega prispevka, ki ga mora zagotoviti izvajalski partner, in s tem povezane pogoje;

(b)

pogoje financiranja ali jamstva, ki ga mora zagotoviti izvajalski partner drugemu pravnemu subjektu, ki sodeluje pri izvajanju, kadar poteka tako sodelovanje;

(c)

podrobna pravila o zagotavljanju jamstva EU v skladu s členom 19, vključno s kritjem portfeljev posebnih vrst instrumentov in z njimi povezanih dogodkov, ki lahko sprožijo zahtevek za unovčitev jamstva EU;

(d)

nadomestilo za tveganje, ki se dodeli sorazmerno glede na delež Unije in izvajalskega partnerja v tveganju ali kakor je zmanjšano v ustrezno utemeljenih primerih v skladu s členom 13(2);

(e)

plačilne pogoje;

(f)

zavezo izvajalskega partnerja, da bo sprejel sklepe Komisije in naložbenega odbora v zvezi z uporabo jamstva EU v korist predlagane operacije financiranja ali naložbene operacije, brez poseganja v odločanje izvajalskega partnerja v zvezi s predlagano finančno ali naložbeno operacijo brez jamstva EU;

(g)

določbe in postopke v zvezi z izterjavo terjatev, ki se zaupajo izvajalskemu partnerju;

(h)

finančno in operativno poročanje ter spremljanje operacij financiranja in naložbenih operacij v okviru jamstva EU;

(i)

ključne kazalnike smotrnosti, zlasti glede uporabe jamstva EU, izpolnjevanja ciljev in meril iz členov 3, 8 in 14 ter mobilizacije zasebnega kapitala;

(j)

po potrebi določbe in postopke v zvezi z operacijami mešanega financiranja;

(k)

druge ustrezne določbe v skladu z zahtevami iz člena 155(2) in naslova X finančne uredbe;

(l)

obstoj ustreznih mehanizmov za obravnavo morebitnih pomislekov zasebnih vlagateljev.

3.   V sporazumu o jamstvu je prav tako določeno, da se nadomestilo, ki ga je mogoče pripisati Uniji iz operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih zajema ta uredba, zagotovi po odbitku zapadlih plačil na podlagi zahtevkov za unovčitev jamstva EU.

4.   Poleg tega se v sporazumu o jamstvu določi, da se vsak znesek, dolgovan izvajalskemu partnerju v zvezi z jamstvom EU, odšteje od skupnega zneska nadomestil, prihodkov in vračil, ki jih izvajalski partner dolguje Uniji za operacije financiranja in naložbene operacije iz te uredbe. Kadar navedeni znesek ne zadostuje za kritje zneska, dolgovanega izvajalskemu partnerju v skladu s členom 18(3), se neporavnani znesek črpa iz oblikovanih rezervacij za jamstvo EU.

5.   Kadar je sporazum o jamstvu sklenjen v okviru oddelka za države članice, se lahko predvidi udeležba predstavnikov iz zadevne države članice ali regij pri spremljanju izvajanja sporazuma o jamstvu.

Člen 18

Zahteve za uporabo jamstva EU

1.   Odobritev jamstva EU je pogojena z začetkom veljavnosti sporazuma o jamstvu, sklenjenega z zadevnim izvajalskim partnerjem.

2.   Operacije financiranja in naložbene operacije se z jamstvom EU krijejo samo, kadar izpolnjujejo merila iz te uredbe in ustreznih naložbenih smernic ter če je naložbeni odbor sklenil, da te operacije izpolnjujejo zahteve za upravičenost do jamstva EU. Izvajalski partnerji so še naprej odgovorni za zagotavljanje skladnosti operacij financiranja in naložbenih operacij s to uredbo in ustreznimi naložbenimi smernicami.

3.   Komisija izvajalskemu partnerju ni dolžna plačati za administrativne stroške ali provizije, povezane z izvajanjem operacij financiranja in naložbenih operacij v okviru jamstva EU, razen če narava ciljev politike, na katere je osredotočen finančni produkt, ki ga je treba izvesti, cenovna dostopnost za ciljne končne prejemnike ali vrsta financiranja izvajalskemu partnerju omogoča, da Komisiji ustrezno utemelji, da je potrebna izjema. Kritje teh stroškov iz proračuna Unije je omejeno na znesek, ki je nujno potreben za izvajanje ustreznih operacij financiranja in naložbenih operacij, zagotovi pa se le za znesek stroškov, ki ni krit s prihodki izvajalskih partnerjev iz teh operacij financiranja in naložbenih operacij. Dogovori o proviziji se določijo v sporazumu o jamstvu ter so skladni s členom 17(4) te uredbe in točko (g) člena 209(2) finančne uredbe.

4.   Poleg tega lahko izvajalski partner jamstvo EU uporabi za kritje ustreznega deleža morebitnih stroškov izterjave v skladu s členom 17(4), razen če se ti stroški odbijejo od prihodkov izterjave.

Člen 19

Kritje in pogoji jamstva EU

1.   Nadomestilo za tveganje se razdeli med Unijo in izvajalskega partnerja v sorazmerju z njunim deležem tveganja v zvezi s portfeljem operacij financiranja in naložbenih operacij oziroma v zvezi s posameznimi operacijami financiranja in naložbenimi operacijami. Plačila jamstva EU se lahko v ustrezno utemeljenih primerih iz člena 13(2) tudi zmanjša.

Izvajalski partner ima ustrezno izpostavljenost do operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih podpira jamstvo EU, na lastno odgovornost, razen če so izjemoma cilji politike, na katere je osredotočen finančni proizvod, ki ga je treba izvesti, taki, da izvajalski partner sam ne bi mogel razumno prispevati lastne zmogljivosti za prevzemanje tveganj.

2.   Jamstvo EU krije:

(a)

za dolžniške instrumente iz točke (a) člena 16(1):

(i)

glavnico in vse obresti ter zneske, ki so dolgovani izvajalskemu partnerju in jih ta ni prejel v skladu s pogoji o operacijah financiranja pred neizpolnitvijo obveznosti;

(ii)

izgube zaradi prestrukturiranja;

(iii)

izgube, ki izhajajo iz nihanj neevrskih valut na trgih, na katerih so le omejene možnosti dolgoročnega varovanja pred tveganjem;

(b)

za naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital iz točke (a) člena 16(1): vložene zneske in povezane stroške financiranja ter izgube zaradi nihanj neevrskih valut;

(c)

za financiranje ali jamstva izvajalskega partnerja drugi finančni instituciji v skladu s točko (b) člena 16(1): uporabljene zneske in z njimi povezane stroške financiranja.

Za namene točke (a)(i) prvega pododstavka v zvezi s podrejenim dolgom se odlog, zmanjšanje ali zahtevan izstop štejejo za neizpolnitev obveznosti.

3.   Kadar Unija opravi plačilo izvajalskemu partnerju na podlagi unovčitve jamstva EU, Unija prevzame ustrezne pravice izvajalskega partnerja v zvezi z njegovimi operacijami financiranja ali naložbenimi operacijami, ki jih krije jamstvo EU, v obsegu, v katerem te pravice še obstajajo.

Izvajalski partner si v imenu Unije prizadeva za izterjavo zneskov, ki jih prevzame s subrogacijo, in izterjane zneske povrne Uniji.

POGLAVJE V

Upravljanje

Člen 20

Svetovalni odbor

1.   Komisiji in usmerjevalnemu odboru, ustanovljenemu na podlagi člena 21, svetuje svetovalni odbor (v nadaljnjem besedilu: svetovalni odbor).

2.   Svetovalni odbor si prizadeva zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov, v njem pa je:

(a)

en predstavnik vsakega izvajalskega partnerja;

(b)

en predstavnik vsake države članice;

(c)

en strokovnjak, ki ga imenuje Evropski ekonomsko-socialni odbor;

(d)

en strokovnjak, ki ga imenuje Odbor regij.

3.   Svetovalnemu odboru predseduje predstavnik Komisije. Predstavnik skupine EIB je podpredsednik.

Svetovalni odbor se sestaja redno, najmanj dvakrat letno, na zahtevo predsednika.

4.   Svetovalni odbor:

(a)

svetuje Komisiji in usmerjevalnemu odboru glede zasnove finančnih produktov, ki se bodo uporabili v skladu s to uredbo;

(b)

svetuje Komisiji in usmerjevalnemu odboru glede razvoja dogajanja na trgu, tržnih pogojev, tržnih nepopolnosti in naložbenih okoliščin, ki niso optimalne;

(c)

izmenjuje mnenja o razvoju trga in dobro prakso.

5.   Komisija prve člane svetovalnega odbora, ki zastopajo izvajalske partnerje, ki niso skupina EIB, imenuje po posvetovanju z morebitnimi izvajalskimi partnerji. Njihov mandat je omejen na eno leto.

6.   Srečanja predstavnikov držav članic v ločeni obliki se organizirajo vsaj dvakrat letno, predseduje pa jim Komisija.

7.   Svetovalni odbor in predstavniki držav članic lahko na svojih sejah iz odstavka 6 usmerjevalnemu odboru v preučitev izdajo priporočila glede izvajanja in delovanja Programa InvestEU.

8.   Podrobni zapisniki sej svetovalnega odbora se objavijo takoj, ko jih svetovalni odbor potrdi.

Komisija določi pravila in postopke delovanja svetovalnega odbora ter upravlja njegov sekretariat. Svetovalni odbor ima na voljo vso ustrezno dokumentacijo in vse informacije, ki mu omogočajo opravljanje nalog.

9.   Nacionalne spodbujevalne banke in institucije, zastopane v svetovalnem odboru, med seboj izberejo predstavnike izvajalskih partnerjev, ki niso skupina EIB, v usmerjevalnem odboru, ustanovljenemu na podlagi člena 21. Nacionalne spodbujevalne banke in institucije se morajo zavzemati za to, da bi v usmerjevalnem odboru dosegle uravnoteženo zastopanost glede na velikost in geografsko lokacijo. Izbrani predstavniki zastopajo skupno stališče vseh izvajalskih partnerjev, ki niso skupina EIB.

Člen 21

Usmerjevalni odbor

1.   Za Program InvestEU se ustanovi usmerjevalni odbor (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalni odbor). Sestavljajo ga štirje predstavniki Komisije, trije predstavniki skupine EIB, dva predstavnika izvajalskih partnerjev, ki niso skupina EIB, ter en strokovnjak brez pravice glasovanja, ki ga imenuje Evropski parlament. Strokovnjak brez pravice glasovanja, ki ga imenuje Evropski parlament, ne zahteva ali sprejema navodil od institucij, organov, uradov ali agencij Unije, od nobene vlade države članice ali drugih javnih ali zasebnih organov in deluje povsem samostojno. Svoje naloge opravlja nepristransko in v interesu Programa InvestEU.

Člani usmerjevalnega odbora se imenujejo za obdobje štirih let, pri čemer se lahko mandat enkrat podaljša, predstavniki drugih izvajalskih partnerjev, ki niso skupina EIB, pa za obdobje dveh let.

2.   Usmerjevalni odbor med predstavniki Komisije izbere predsednika za obdobje štirih let, njegov mandat pa je mogoče enkrat podaljšati. Predsednik dvakrat letno poroča predstavnikom držav članic v svetovalnem odboru o izvajanju in delovanju Programa InvestEU.

Podrobni zapisniki sej usmerjevalnega odbora se objavijo takoj, ko jih usmerjevalni odbor potrdi.

3.   Usmerjevalni odbor:

(a)

zagotovi strateške in operativne smernice za izvajalske partnerje, vključno s smernicami za oblikovanje finančnih produktov ter drugimi operativnimi politikami in postopki, potrebnimi za delovanje Sklada InvestEU;

(b)

sprejme metodološki okvir za tveganje, ki ga pripravi Komisija v sodelovanju s skupino EIB in drugimi izvajalskimi partnerji;

(c)

nadzira izvajanje Programa InvestEU;

(d)

je na voljo za posvetovanje in mnenja vseh svojih članov v zvezi z ožjim seznamom kandidatov za naložbeni odbor, preden se izberejo v skladu s členom 24(2);

(e)

sprejme poslovnik sekretariata naložbenega odbora iz člena 24(4);

(f)

sprejme pravila, ki se uporabljajo za operacije z naložbenimi platformami.

4.   Usmerjevalni odbor v razpravah stremi k soglasju, kar pomeni, da čim bolj upošteva stališča vseh svojih članov. Če se stališča članov razhajajo, usmerjevalni odbor sprejme odločitve s kvalificirano večino članov z glasovalno pravico, pri čemer se odda vsaj sedem glasov.

Člen 22

Preglednica

1.   Vzpostavi se preglednica kazalnikov (v nadaljnjem besedilu: preglednica), ki zagotavlja, da naložbeni odbor neodvisno, pregledno in usklajeno oceni prošnje za uporabo jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih predlagajo izvajalski partnerji.

2.   Izvajalski partnerji izpolnijo preglednico kazalnikov za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih predlagajo.

3.   Preglednica kazalnikov zajema naslednje elemente:

(a)

opis predlaganih operacij financiranja ali naložbenih operacij;

(b)

kako predlagana operacija financiranja ali naložbena operacija prispeva k ciljem politike EU;

(c)

opis dodatnosti;

(d)

opis tržne nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne;

(e)

finančni in tehnični prispevek izvajalskih partnerjev;

(f)

učinek naložbe;

(g)

finančni profil operacije financiranja ali naložbene operacije;

(h)

dopolnilne kazalnike.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 za dopolnitev te uredbe z določitvijo dodatnih elementov preglednice kazalnikov, vključno s podrobnimi pravili za uporabo preglednice za izvajalske partnerje.

Člen 23

Pregled politike

1.   Komisija izvede pregled za potrditev, da so operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih predlagajo izvajalski partnerji, ki niso EIB, skladne s pravom in politikami Unije.

2.   Operacije financiranja in naložbene operacije EIB, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, niso zajete v jamstvu EU, kadar Komisija v postopku iz člena 19 statuta EIB poda negativno mnenje.

Člen 24

Naložbeni odbor

1.   Ustanovi se povsem neodvisen naložbeni odbor za Sklad InvestEU (v nadaljnjem besedilu: naložbeni odbor). Naložbeni odbor:

(a)

preuči predloge za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih predložijo izvajalski partnerji za kritje v okviru jamstva EU, za katere je bil izveden pregled politike iz člena 23(1) te uredbe oziroma za katere je bilo v postopku iz člena 19 statuta EIB podano pozitivno mnenje;

(b)

preveri skladnost predlogov iz točke (a) s to uredbo in ustreznimi naložbenimi smernicami ter

(c)

preveri, ali so operacije financiranja in naložbene operacije, ki bi bile deležne podpore v okviru jamstva EU, v skladu z vsemi ustreznimi zahtevami.

Naložbeni odbor pri opravljanju nalog iz prvega pododstavka tega odstavka posebno pozornost nameni zahtevam dodatnosti iz točke (b) člena 209(2) finančne uredbe in Priloge V k tej uredbi ter zahtevi po privabljanju zasebnih naložb iz točke (d) člena 209(2) finančne uredbe.

2.   Naložbeni odbor se sestaja v štirih različnih sestavah, ki ustrezajo štirim sklopom politike iz člena 8(1).

Vsaka sestava naložbenega odbora vključuje šest plačanih zunanjih strokovnjakov. Strokovnjake izbere in imenuje Komisija na priporočilo usmerjevalnega odbora. Strokovnjaki so imenovani za obdobje največ štirih let z možnostjo enkratnega podaljšanja. Plačuje jih Unija. Komisija se lahko na podlagi priporočila usmerjevalnega odbora odloči obnoviti mandat aktualnemu članu naložbenega odbora, ne da bi uporabila postopek iz tega odstavka.

Strokovnjaki imajo visoko raven izkušenj s strukturiranjem in financiranjem projektov oziroma financiranjem MSP ali večjih podjetij na ustreznem trgu.

Sestava naložbenega odbora zagotavlja, da zajema široko znanje o sektorjih, ki jih pokrivajo sklopi politike iz člena 8(1), in široko znanje o geografskih trgih v Uniji ter da je v naložbenem odboru kot celoti uravnotežena tudi zastopanost spolov.

Štirje člani naložbenega odbora so stalni člani vseh štirih sestav naložbenega odbora. Vsaj eden od stalnih članov ima strokovno znanje s področja trajnostnih naložb. Poleg tega sta v vsaki od štirih sestav po dva strokovnjaka z izkušnjami na področju naložb v sektorjih, ki jih zajema ustrezni sklop politike. Usmerjevalni odbor člane naložbenega odbora razporedi v ustrezno sestavo oziroma sestave. Naložbeni odbor izvoli predsednika izmed svojih stalnih članov.

3.   Ko člani naložbenega odbora sodelujejo pri dejavnostih naložbenega odbora, svoje dolžnosti opravljajo nepristransko in v izključnem interesu Sklada InvestEU. Ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od izvajalskih partnerjev, institucij Unije, držav članic ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Življenjepis in izjava o interesih vsakega člana naložbenega odbora se javno objavi in stalno posodablja. Vsak član naložbenega odbora Komisiji in usmerjevalnemu odboru brez odlašanja sporoči vse informacije, ki so potrebne za redno preverjanje, da ni prišlo do nasprotja interesov.

Usmerjevalni odbor lahko Komisiji priporoči, da člana odstavi, če ta ne spoštuje zahtev iz tega odstavka, ali iz drugih ustrezno utemeljenih razlogov.

4.   Ko naložbeni odbor ukrepa v skladu s tem členom, mu pomaga sekretariat. Sekretariat je neodvisen, zanj pa je odgovoren predsednik naložbenega odbora. Upravni sedež sekretariata je pri Komisiji. S poslovnikom sekretariata se zagotovi zaupnost izmenjave informacij in dokumentov med izvajalskimi partnerji in ustreznimi upravljavskimi organi. Skupina EIB lahko predloge za operacije financiranja in naložbene operacije posreduje neposredno naložbenemu odboru ter o tem obvesti sekretariat.

Dokumentacija, ki jo predložijo izvajalski partnerji, zajema standardiziran obrazec, preglednico kazalnikov iz člena 22 in vse druge dokumente, ki jih naložbeni odbor šteje kot relevantne, zlasti opis značilnosti tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, in opis, kako se bodo te razmere z operacijo financiranja ali naložbeno operacijo izboljšale, pa tudi zanesljivo oceno operacije, ki potrjuje dodatnost operacije financiranja ali naložbene operacije. Sekretariat preveri popolnost dokumentacije, ki jo predložijo izvajalski partnerji, ki niso skupina EIB. Naložbeni odbor lahko od posameznega izvajalskega partnerja zahteva pojasnila v zvezi s predlogom za naložbeno operacijo ali operacijo financiranja, med drugim tudi tako, da zahteva navzočnost njegovega predstavnika pri razpravi o tej operaciji. Morebitna ocena projekta, ki jo opravi izvajalski partner, naložbenega odbora ne zavezuje pri odobritvi kritja z jamstvom EU za operacije financiranja ali naložbene operacije.

Naložbeni odbor pri ocenjevanju in preverjanju predlaganih operacij financiranja in naložbenih operacij uporablja preglednico kazalnikov iz člena 22.

5.   Sklepi naložbenega odbora se sprejmejo z navadno večino vseh članov, kar vključuje vsaj enega od začasnih članov sestave v zvezi s sklopom politike, za katerega je podan predlog. V primeru enakega števila glasov ima odločilni glas predsednik naložbenega odbora.

Sklepi naložbenega odbora o odobritvi kritja jamstva EU za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo so javno dostopni in vključujejo utemeljitev odobritve in informacije o operaciji, zlasti opis, identiteto nosilcev projekta ali finančnih posrednikov ter cilje operacije. Sklepi se sklicujejo tudi na celovito oceno na podlagi preglednice kazalnikov.

Preglednica kazalnikov je javno dostopna po podpisu operacije financiranja ali naložbene operacije ali podprojekta, če je primerno.

Informacije, ki morajo biti v skladu z drugim in tretjim pododstavkom javno dostopne, ne vsebujejo poslovno občutljivih informacij ali osebnih podatkov, saj se ti v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov ne razkrijejo. Komisija poslovno občutljive dele sklepov naložbenega odbora na zahtevo posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu, pri čemer se upoštevajo stroge zahteve glede zaupnosti.

Naložbeni odbor Evropskemu parlamentu in Svetu dvakrat letno predloži seznam vseh sklepov naložbenega odbora v predhodnih šestih mesecih in objavljene preglednice kazalnikov, ki se nanašajo nanje. Predloženi seznam vključuje morebitne sklepe o zavrnitvi uporabe jamstva EU. Za navedene sklepe veljajo stroge zahteve glede zaupnosti.

Sekretariat naložbenega odbora da zadevnemu izvajalskemu partnerju sklepe naložbenega odbora pravočasno na voljo.

Sekretariat naložbenega odbora v centralnem registru evidentira vse informacije v zvezi s predlogi za operacije financiranja in naložbene operacije, ki so bile predložene naložbenemu odboru, ter sklepe naložbenega odbora o teh predlogih.

6.   Kadar je naložbeni odbor zaprošen za odobritev uporabe jamstva EU za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo, ki je instrument, program ali struktura s podprojekti, ta odobritev zajema tudi podprojekte, razen če se naložbeni odbor odloči pridržati pravico, da jih odobri ločeno. Naložbeni odbor nima pravice, da bi ločeno odobril podprojekte v vrednosti manj kot 3 000 000 EUR.

7.   Kadar naložbeni odbor meni, da je to potrebno, lahko Komisijo seznani z morebitnimi operativnimi težavami pri uporabi ali razlagi naložbenih smernic.

POGLAVJE VI

Svetovalno vozlišče InvestEU

Člen 25

Svetovalno vozlišče InvestEU

1.   Komisija vzpostavi svetovalno vozlišče InvestEU. Svetovalno vozlišče InvestEU zagotavlja svetovalno podporo pri opredeljevanju, pripravi, razvoju, strukturiranju in izvajanju naložbenih projektov ter javnem naročanju, povezanem z njimi, ter pri krepitvi zmogljivosti nosilcev projektov in finančnih posrednikov za izvajanje operacij financiranja in naložbenih operacij. Takšna podpora lahko zajema katero koli fazo življenjskega cikla projekta oziroma financiranja subjekta, ki prejema podporo.

Komisija sklene svetovalne sporazume s skupino EIB in drugimi morebitnimi svetovalnimi partnerji ter jih pooblasti za zagotavljanje svetovalne podpore iz prvega pododstavka tega odstavka in storitev iz odstavka 2. Poleg tega lahko Komisija izvaja svetovalne pobude, med drugim s sklepanjem pogodb z zunanjimi ponudniki storitev. Komisija vzpostavi osrednjo vstopno točko za svetovalno vozlišče InvestEU in prošnje za svetovalno podporo usmeri k ustrezni svetovalni pobudi. Komisija, skupina EIB in drugi svetovalni partnerji tesno sodelujejo, da bi zagotovili učinkovitost, sinergije in učinkovito geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, pri tem pa ustrezno upoštevajo obstoječe strukture in delo.

Svetovalne pobude so na voljo kot sestavni del vsakega sklopa politike iz člena 8(1), ki zajema sektorje v zadevnem sklopu. Poleg tega so svetovalne pobude na voljo v okviru medsektorske komponente.

2.   Svetovalno vozlišče InvestEU zlasti:

(a)

zagotavlja osrednjo vstopno točko, ki jo upravlja in gosti Komisija, za pomoč javnim organom in nosilcem projektov pri razvoju projektov v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU;

(b)

posreduje vse razpoložljive dodatne informacije v zvezi z naložbenimi smernicami javnim organom in nosilcem projektov, vključno z informacijami o njihovi uporabi ali razlagi, ki jih zagotovi Komisija;

(c)

nosilcem projektov, kadar je primerno, pomaga pri razvoju projektov za doseganje ciljev iz členov 3 in 8 in meril za upravičenost iz člena 14 ter spodbuja razvoj, tudi razvoj pomembnih projektov skupnega evropskega interesa in povezovalcev za majhne projekte, tudi prek naložbenih platform iz točke (f) tega odstavka, pod pogojem, da takšna pomoč ne posega v sklepe naložbenega odbora glede kritja jamstva EU v zvezi s takšnimi projekti;

(d)

podpira ukrepe in spodbuja lokalno znanje, da se olajša uporaba podpore Sklada InvestEU v celotni Uniji, ter kadar je mogoče, dejavno prispeva k cilju sektorske in geografske razpršenosti Sklada InvestEU s podpiranjem izvajalskih partnerjev pri pripravljanju in razvoju potencialnih operacij financiranja in naložbenih operacij;

(e)

olajša vzpostavitev sodelovalnih platform za medsebojne izmenjave in deljenje podatkov, znanja in izkušenj ter dobrih praks v podporo razvoju projektnih struktur in sektorskemu razvoju;

(f)

zagotavlja proaktivno svetovalno podporo v zvezi z ustanavljanjem naložbenih platform, vključno s čezmejnimi in makroregionalnimi naložbenimi platformami ter naložbenimi platformami, ki povezujejo majhne in srednje projekte v eni ali več državah članicah glede na temo ali regijo;

(g)

podpira kombiniranje z nepovratnimi sredstvi ali finančnimi instrumenti, ki se financirajo iz proračuna Unije ali z drugimi viri, da bi se okrepila sinergija in dopolnjevanje med instrumenti Unije ter čim bolj povečala finančni vzvod in učinek Programa InvestEU;

(h)

podpira ukrepe za gradnjo zmogljivosti za razvoj organizacijskih zmogljivosti, znanj in spretnosti ter postopkov ter pospešitev pripravljenosti organizacij za naložbe, da bi javni organi in nosilci projektov lahko oblikovali strukture za naložbene projekte, razvili mehanizme financiranja in naložbene platforme ter upravljali projekte, finančni posredniki pa izvajali operacije financiranja in naložbene operacije v korist subjektov, ki imajo težave pri pridobivanju dostopa do financiranja, tudi s podpiranjem razvoja zmogljivosti za oceno tveganja ali poznavanja specifičnega sektorja;

(i)

zagotavlja svetovalno podporo za zagonska podjetja, zlasti kadar želijo zaščititi svoje naložbe na področju raziskav in inovacij s pridobitvijo pravic intelektualne lastnine, kot so patenti.

3.   Svetovalno vozlišče InvestEU je dostopno javnim in zasebnim nosilcem projektov, vključno MSP ter zagonskim podjetjem, javnim organom, nacionalnim spodbujevalnim bankam in institucijam ter finančnim in drugim posrednikom.

4.   Komisija z vsakim svetovalnim partnerjem sklene svetovalni sporazum za izvajanje ene ali več svetovalnih pobud. Svetovalno vozlišče InvestEU lahko zaračuna provizije za kritje dela stroškov za opravljanje storitev iz odstavka 2, razen kadar gre za storitve, ki se zagotavljajo javnim nosilcem projektov ali neprofitnim organizacijam, ki so v upravičenih primerih brezplačne. Provizije, ki se zaračunajo MSP za storitve iz odstavka 2, se omejijo na tretjino stroškov za opravljanje teh storitev.

5.   Svetovalno vozlišče InvestEU se za izvajanje dejavnosti iz odstavka 1 in za olajšanje zagotavljanja svetovalne podpore opre na strokovno znanje Komisije, skupine EIB in drugih svetovalnih partnerjev.

6.   Vsaka svetovalna pobuda vključuje mehanizem delitve stroškov med Komisijo in svetovalnim partnerjem, razen kadar se Komisija v ustrezno utemeljenem primeru, kadar tako zahtevajo posebnosti svetovalne pobude ter se zagotovi skladna in enakopravna obravnava svetovalnih partnerjev, strinja, da bo prevzela vse stroške svetovalne pobude.

7.   Svetovalno vozlišče InvestEU ima po potrebi lokalno prisotnost. Lokalna prisotnost se vzpostavi zlasti v državah članicah ali regijah, ki imajo težave pri razvoju projektov v okviru Sklada InvestEU. Svetovalno vozlišče InvestEU pomaga pri prenosu znanja na regionalno in lokalno raven, da se okrepijo regionalne in lokalne zmogljivosti ter strokovno znanje za zagotavljanje svetovalne podpore iz odstavka 1, vključno s podporo izvajanju in uvedbi majhnih projektov.

8.   Svetovalno vozlišče InvestEU za zagotavljanje svetovalne podpore iz odstavka 1 in lažje zagotavljanje podpore na lokalni ravni po možnosti sodeluje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami in izkorišča njihovo strokovno znanje. V okviru svetovalnega vozlišča InvestEU se po potrebi sklenejo sporazumi o sodelovanju z vsaj eno nacionalno spodbujevalno banko in institucijo na posamezno državo članico.

9.   Izvajalski partnerji nosilcem projekta, ki zaprošajo za financiranje, zlasti za majhne projekte, po potrebi predlagajo, naj svetovalno vozlišče InvestEU zaprosijo za pomoč pri svojih projektih, da po potrebi izboljšajo njihovo pripravo in omogočijo ocenitev možnosti združevanja projektov.

Kadar je ustrezno, izvajalski in svetovalni partnerji nosilce projektov obvestijo tudi o možnosti uvrstitve projektov na portal InvestEU iz člena 26.

POGLAVJE VII

Portal InvestEU

Člen 26

Portal InvestEU

1.   Komisija vzpostavi portal InvestEU. Portal InvestEU je preprosto dostopna in uporabniku prijazna zbirka podatkov z ustreznimi informacijami za vsak projekt.

2.   Portal InvestEU zagotovi kanal, prek katerega nosilci projektov dosežejo, da so projekti, za katere si prizadevajo pridobiti financiranje, prepoznavni za vlagatelje. Vključitev projektov na portal InvestEU ne vpliva na odločitve glede končnih projektov, izbranih za podporo na podlagi te uredbe ali na podlagi katerega koli drugega instrumenta Unije ali na odločitve za javno financiranje. Na portalu InvestEU so navedeni le projekti, ki so združljivi s pravom in politikami Unije.

3.   Komisija projekte, ki so združljivi s pravom in politikami Unije, posreduje ustreznim izvajalskim partnerjem. Po potrebi in kadar se izvaja svetovalna pobuda, Komisija te projekte posreduje tudi svetovalnemu vozlišču InvestEU.

4.   Izvajalski partnerji pregledajo projekte, ki spadajo v njihovo geografsko območje in dejavnost.

POGLAVJE VIII

Odgovornost, spremljanje in poročanje, ocenjevanje in kontrola

Člen 27

Odgovornost

1.   Predsednik usmerjevalnega odbora na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta instituciji, ki to zahteva, poroča o smotrnosti Sklada InvestEU, tudi z udeležbo na predstavitvi v Evropskem parlamentu.

2.   Predsednik usmerjevalnega odbora v petih tednih od dneva prejema vprašanj ustno ali pisno odgovori na vprašanja, ki jih Evropski parlament ali Svet naslovi na Sklad InvestEU.

Člen 28

Spremljanje in poročanje

1.   Kazalniki za poročanje o napredku Programa InvestEU pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi III.

2.   Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja Programa InvestEU in njegovih rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno ter da navedeni podatki omogočajo ustrezno spremljanje tveganja in portfelja jamstev. V ta namen se izvajalskim in svetovalnim partnerjem oziroma drugim prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3.   Komisija poroča o izvajanju Programa InvestEU v skladu s členoma 241 in 250 finančne uredbe. Letno poročilo v skladu s členom 41(5) finančne uredbe vsebuje informacije o stopnji izvajanja programa glede na zastavljene cilje in kazalnike smotrnosti. V ta namen vsak izvajalski partner vsako leto zagotovi informacije, ki so potrebne, da Komisija lahko izpolni svoje obveznosti poročanja, vključno z informacijami o delovanju jamstva EU.

4.   Vsak izvajalski partner vsakih šest mesecev Komisiji predloži poročilo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih zajema ta uredba, razčlenjenih na oddelek za EU in oddelek za države članice, kakor je primerno. Vsak izvajalski partner informacije o oddelku za države članice predloži tudi državi članici, katere oddelek izvaja. Poročilo vključuje oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EU in ključnimi kazalniki smotrnosti iz Priloge III k tej uredbi. Poročilo vključuje tudi operativne, statistične, finančne in računovodske podatke o vsaki operaciji financiranja ali naložbeni operaciji ter oceno pričakovanih finančnih tokov na ravni oddelka, sklopa politike in Sklada InvestEU. Poročilo skupine EIB, po potrebi pa tudi poročilo drugih izvajalskih partnerjev, enkrat letno vključuje tudi informacije o ovirah za naložbe, ki so se pojavile pri izvajanju operacij financiranja in naložbenih operacij iz te uredbe. Poročila vsebujejo informacije, ki jih morajo izvajalski partnerji zagotoviti na podlagi točke (a) člena 155(1) finančne uredbe.

5.   Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Programa InvestEU pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34, za spremembo Priloge III kar zadeva kazalnike, kadar je to potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

Člen 29

Ocenjevanje

1.   Ocene Programa InvestEU se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.   Komisija do 30. septembra 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o neodvisni vmesni oceni Programa InvestEU, zlasti o uporabi jamstva EU, izpolnjevanju obveznosti skupine EIB iz točk (b) in (c) prvega pododstavka člena 11(1), dodeljevanju jamstva EU na podlagi člena 13(4) in (5), izvajanju svetovalnega vozlišča InvestEU, dodeljenem proračunu na podlagi točke (d)(i) prvega pododstavka člena 11(1) ter člena 8(8). V oceni se predvsem navede, kako vključitev izvajalskih in svetovalnih partnerjev v izvajanje Programa InvestEU prispeva k uresničevanju ciljev Programa InvestEU, pa tudi ciljev politike EU, zlasti v zvezi z dodano vrednostjo ter geografskim in sektorskim ravnotežjem podprtih operacij financiranja in naložbenih operacij. Ocenita se tudi uporaba preverjanja trajnostnosti na podlagi člena 8(5) in osredotočanje na MSP, sklenjeno v okviru sklopa politike za MSP iz točke (c) člena 8(1).

3.   Komisija ob zaključku izvajanja Programa InvestEU, vendar najpozneje 31. decembra 2031, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o neodvisni končni oceni Programa InvestEU, zlasti glede uporabe jamstva EU.

4.   Komisija zaključke ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

5.   Izvajalski in svetovalni partnerji prispevajo k ocenam iz odstavkov 2 in 3 ter Komisiji posredujejo informacije, potrebne za njihovo izvedbo.

6.   Komisija v skladu s členom 211(1) finančne uredbe v letno poročilo iz člena 250 finančne uredbe vsaka tri leta vključi pregled ustreznosti stopnje rezervacij iz člena 4(1) te uredbe glede dejanskega profila tveganja operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih krije jamstvo EU. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 34 te uredbe, da se spremeni ta uredba, tako da se na podlagi navedenega pregleda prilagodi stopnja rezervacij iz člena 4(1) te uredbe za do 15 %.

Člen 30

Revizije

Revizije uporabe financiranja Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno z osebami ali subjekti, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo na podlagi člena 127 finančne uredbe.

Člen 31

Zaščita finančnih interesov Unije

Kadar je tretja država udeležena pri Programu InvestEU po odločitvi, sprejeti na podlagi mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti. V primeru OLAF take pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanji na kraju samem in inšpekcijami, kot je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013.

POGLAVJE IX

Preglednost in prepoznavnost

Člen 32

Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti

1.   Izvajalski partnerji in svetovalni partnerji z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor teh sredstev in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov.

Pri uporabi zahtev iz prvega pododstavka za projekte na področju kibernetske varnosti ter v obrambnem in vesoljskem sektorju je treba upoštevati obveznosti glede zaupnosti ali tajnosti.

2.   Izvajalski partnerji in svetovalni partnerji obvestijo končne prejemnike, vključno z MSP, o obstoju podpore v okviru Programa InvestEU oziroma od drugih finančnih posrednikov zahtevajo, da te končne prejemnike obvestijo o navedeni podpori, in sicer tako, da te informacije, zlasti v primeru MSP, jasno navedejo v ustreznem sporazumu o zagotavljanju podpore v okviru programa InvestEU, s čimer izboljšajo ozaveščenost javnosti in prepoznavnost.

3.   Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Programom InvestEU, ukrepi, izvedenimi na podlagi Programa InvestEU, in doseženimi rezultati. Finančna sredstva, dodeljena Programu InvestEU, prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te prednostne naloge povezane s cilji iz člena 3.

POGLAVJE X

Udeležba Evropske unije v povečanju kapitala Evropskega investicijskega sklada

Člen 33

Udeležba v povečanju kapitala EIF

Unija poleg svojega deleža v EIF na dan 3. decembra 2020 vpiše do 853 delnic v EIF, od katerih ima vsaka nominalno vrednost 1 000 000 EUR, tako da njen relativni delež v kapitalu ostane na ravni, ki je enakovredna ravni na dan 3. decembra 2020. Vpis delnic in plačilo v višini do 375 000 000 EUR za vplačani del delnic in za vplačani presežek kapitala se izvedeta v skladu s pogoji, ki jih odobri skupščina EIF, in pred 31. decembrom 2021. Tako vpisani, vendar nevplačani del delnic, pridobljenih v skladu s tem členom, ne presega 682 400 000 EUR.

POGLAVJE XI

Prehodne in končne določbe

Člen 34

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. Kadar se delegirani akti nanašajo na dejavnosti, ki jih izvajajo skupina EIB in drugi izvajalski partnerji ali ki skupino EIB in druge izvajalske partnerje vključujejo, se Komisija pred pripravo navedenih delegiranih aktov posvetuje s skupino EIB in drugimi morebitnimi izvajalskimi partnerji.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 8(9), 22(4), 28(5) in 29(6) se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred tem datumom. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 8(9), 22(4), 28(5) in 29(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 8(9), 22(4), 28(5) in 29(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 35

Prehodne določbe

1.   Z odstopanjem od prvega in četrtega pododstavka člena 209(3) finančne uredbe se lahko morebitni prihodki, vračila in izterjave iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih s programi iz Priloge IV k tej uredbi, uporabijo za oblikovanje rezervacij za jamstvo EU na podlagi te uredbe, pri čemer se upoštevajo ustrezne določbe uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju za obdobje 2021 do 2027.

2.   Z odstopanjem od točke (a) člena 213(4) finančne uredbe se lahko morebitni presežek rezervacij za jamstvo EU, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2015/1017, uporabi za oblikovanje rezervacij za jamstvo EU na podlagi te uredbe, pri čemer se upoštevajo ustrezne določbe o proračunu iz uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju za obdobje 2021 do 2027.

3.   Znesek v višini 6 074 000 000 EUR v tekočih cenah iz točke (c) člena 2(2) Uredbe (EU) 2020/2094 se uporabi:

(a)

za oblikovanje rezervacij za jamstvo EU na podlagi te uredbe z zneskom v višini 5 930 000 000 EUR v tekočih cenah, poleg sredstev, navedenih v prvem pododstavku člena 211(4) finančne uredbe;

(b)

za izvajanje ukrepov iz poglavij VI in VII te uredbe ter ukrepov iz drugega stavka člena 1(3) Uredbe (EU) 2020/2094, ob upoštevanju člena 3(4) in (8) navedene uredbe, z zneskom v višini 142 500 000 EUR v tekočih cenah.

Ta znesek je zunanji namenski prejemek v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.

4.   Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 16(1) te uredbe se lahko operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih podpiše ali sklene izvajalski partner v obdobju od 1. januarja 2021 do podpisa zadevnih sporazumov o jamstvu, krijejo z jamstvom EU, če so navedene v sporazumu o jamstvu, je bil zanje izveden pregled politike iz člena 23(1) te uredbe ali podano pozitivno mnenje v okviru postopka iz člena 19 statuta EIB in jih v obeh primerih odobri naložbeni odbor v skladu s členom 24 te uredbe.

Člen 36

Sprememba Uredbe (EU) 2015/1017

V Uredbo (EU) 2015/1017 se vstavi naslednji člen:

„Člen 11a

Kombinacija portfelja EFSI z drugimi portfelji

Z odstopanjem od člena 11(6) te uredbe in drugega pododstavka člena 10(2) te uredbe lahko jamstvo EU krije izgube iz člena 11(6) te uredbe v zvezi s celotnim portfeljem operacij financiranja in naložbenih operacij, podprtih s finančnimi produkti iz člena 7(1) Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (*1).

Člen 37

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. marca 2021

Za Evropski parlament

predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

predsednica

A. P. ZACARIAS


(1)  UL C 364, 28.10.2020, str. 139.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 17. marca 2021.

(3)  Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(4)  Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(5)  UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(6)  UL L 309, 13.12.1993, str. 3.

(7)  Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).

(8)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(9)  Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(10)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(11)  UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28.

(12)  Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11).

(13)  Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1).

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).

(15)  Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

(16)  UL C 170, 18.5.2020, str. 22.

(17)  Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 23).

(18)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(19)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(20)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(21)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(22)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(23)  Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(24)  UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

(25)  Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(26)  UL L 29, 31.1.2020, str. 7.

(27)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).


PRILOGA I

ZNESKI JAMSTVA EU ZA SPECIFIČNE CILJE

Okvirna razdelitev iz četrtega pododstavka člena 4(2) za operacije financiranja in naložbene operacije je naslednja:

(a)

do 9 887 682 891 EUR za cilje iz točke (a) člena 3(2);

(b)

do 6 575 653 460 EUR za cilje iz točke (b) člena 3(2);

(c)

do 6 906 732 440 EUR za cilje iz točke (c) člena 3(2);

(d)

do 2 782 241 282 EUR za cilje iz točke (d) člena 3(2);


PRILOGA II

UPRAVIČENA PODROČJA ZA OPERACIJE FINANCIRANJA IN NALOŽBENE OPERACIJE

Operacije financiranja in naložbene operacije lahko vključujejo strateške naložbe za podporo končnim prejemnikom, katerih dejavnosti so strateškega pomena za Unijo, zlasti za zeleni in digitalni prehod, večjo odpornost in krepitev strateških vrednostnih verig. Vključujejo lahko pomembne projekte skupnega evropskega interesa. Operacije financiranja in naložbene operacije lahko spadajo na eno ali več naslednjih področij:

(1)

razvoj energetskega sektorja v skladu s prednostnimi nalogami energetske unije, vključno z zanesljivostjo oskrbe z energijo, prehodom na čisto energijo ter zavezami iz Agende 2030 in Pariškega sporazuma, zlasti s:

(a)

širitvijo proizvodnje, dobave ali uporabe čiste in trajnostne energije iz obnovljivih ter drugih varnih in trajnostnih brezemisijskih in nizkoemisijskih virov energije in rešitev;

(b)

energijsko učinkovitostjo in prihranki energije (pri čemer je posebna pozornost namenjena zmanjševanju povpraševanja z upravljanjem povpraševanja in prenovo stavb);

(c)

razvojem in posodobitvijo trajnostne energetske infrastrukture, med drugim zlasti tehnologij za shranjevanje, medsebojne povezanosti električnih omrežij med državami članicami ter pametnimi omrežji, ter njeno nadgradnjo v pametno infrastrukturo, tako na ravni prenosa kot distribucije;

(d)

razvojem inovativnih brezemisijskih in nizkoemisijskih sistemov ogrevanja in kombinirano proizvodnjo elektrike in toplote;

(e)

proizvodnjo in dobavo trajnostnih sintetičnih goriv iz obnovljivih ali ogljično nevtralnih virov ter drugih varnih in trajnostnih brezemisijskih in nizkoemisijskih virov, biogoriv ter biomasnih in alternativnih goriv, vključno z gorivi za vse načine prevoza, v skladu s cilji Direktive (EU) 2018/2001;

(f)

infrastrukturo za zajemanje in shranjevanje ogljika v industrijskih procesih, elektrarnah na biomaso in proizvodnih obratih na poti do energetskega prehoda ter

(g)

fizično ali virtualno kritično infrastrukturo, vključno z njenimi elementi, ki so opredeljeni kot ključni, ter zemljišči in nepremičninami, bistvenimi za uporabo te kritične infrastrukture ter zagotavljanje blaga in storitev, ki so ključnega pomena za delovanje in vzdrževanje kritične infrastrukture;

(2)

razvoj trajnostne in varne prometne infrastrukture, mobilnostnih rešitev, opreme in inovativnih tehnologij v skladu s prednostnimi nalogami Unije na področju prometa in zavezami, sprejetimi v skladu s Pariškim sporazumom, zlasti s:

(a)

projekti, ki podpirajo razvoj infrastrukture vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), vključno z vzdrževanjem in varnostjo infrastrukture, urbanimi vozlišči TEN-T, pomorskimi pristanišči in pristanišči na celinskih plovnih poteh, letališči, večmodalnimi terminali in njihovo povezavo z omrežji TEN-T, pa tudi telematskimi aplikacijami iz Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1);

(b)

infrastrukturnimi projekti TEN-T, ki določajo uporabo vsaj dveh različnih načinov prevoza, zlasti večmodalnih tovornih terminalov in vozlišč potniškega prevoza;

(c)

projekti za pametno in trajnostno mobilnost v mestih, usmerjenimi v nizkoemisijske načine mestnega prevoza, vključno z rešitvami, ki zajemajo celinske plovne poti, in inovativnimi mobilnostnimi rešitvami, nediskriminatorno dostopnostjo, manjšim onesnaževanjem zraka in zmanjšanjem hrupa, manjšo porabo energije, mrežami pametnih mest, ohranjanjem in povečanjem stopnje varnosti ter zmanjšanjem števila nesreč, tudi za kolesarje in pešce;

(d)

podpiranjem obnove in naknadnega opremljanja prometnih mobilnih sredstev z namenom uvajanja rešitev za nizkoemisijsko in brezemisijsko mobilnost, vključno z uporabo alternativnih goriv za vozila pri vseh načinih prevoza;

(e)

železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti, infrastrukturo za celinske plovne poti, projekti za množični prevoz ter pomorskimi pristanišči in pomorskimi avtocestami;

(f)

infrastrukturo za alternativna goriva za vse načine prevoza, vključno z infrastrukturo za električno polnjenje;

(g)

drugimi projekti za pametno in trajnostno mobilnost, usmerjenimi v:

(i)

varnost v cestnem prometu;

(ii)

dostopnost;

(iii)

zmanjšanje emisij ali

(iv)

razvoj in uvajanje novih prometnih tehnologij in storitev, kot so storitve, ki se nanašajo na povezane in avtonomne načine prevoza ali integrirane rešitve za izdajo vozovnic;

(h)

projekti za vzdrževanje ali nadgradnjo obstoječe prometne infrastrukture, vključno z avtocestami v TEN-T, kjer je treba nadgraditi, ohraniti ali izboljšati varnost v cestnem prometu, razviti storitve inteligentnih prometnih sistemov ali zagotoviti celovitost in standarde infrastrukture ter razviti varna parkirišča in objekte, električne polnilne postaje in črpalke z alternativnimi gorivi ter

(i)

kritično infrastrukturo, vključno z njenimi elementi, ki so opredeljeni kot ključni, ter zemljišči in nepremičninami, bistvenimi za uporabo te kritične infrastrukture ter zagotavljanje blaga in storitev, ki so ključnega pomena za delovanje in vzdrževanje kritične infrastrukture;

(3)

okolje in viri, zlasti v zvezi z:

(a)

vodo, vključno z oskrbo s pitno vodo in sanitarnimi storitvami, ter omrežno učinkovitostjo, zmanjševanjem uhajanja, infrastrukturo za zbiranje in čiščenje odpadne vode, obalno infrastrukturo in drugo z vodo povezano zeleno infrastrukturo;

(b)

infrastrukturo za ravnanje z odpadki;

(c)

projekti in podjetji na področju ravnanja z okoljskimi viri in trajnostnih tehnologij;

(d)

izboljšanjem in obnavljanjem ekosistemov ter s tem povezanih storitev, tudi z zelenimi in modrimi infrastrukturnimi projekti za obnovo narave in povečanje biotske raznovrstnosti;

(e)

trajnostnim razvojem mest, podeželja in obalnih območij;

(f)

ukrepi v zvezi s podnebnimi spremembami, prilagajanjem tem spremembam in njihovim blaženjem, vključno z zmanjševanjem tveganja naravnih nesreč;

(g)

projekti in podjetji, ki izvajajo krožno gospodarstvo z vključevanjem vidikov učinkovite rabe virov v proizvodnjo in življenjski cikel izdelkov, vključno s trajnostno oskrbo s primarnimi in sekundarnimi surovinami;

(h)

razogljičenjem in znatnim zmanjšanjem emisij energetsko intenzivnih industrij, vključno s predstavljanjem in uvajanjem inovativnih nizkoemisijskih tehnologij;

(i)

razogljičenjem energetske proizvodne in distribucijske verige s postopno opustitvijo uporabe premoga in nafte ter

(j)

projekti, ki spodbujajo trajnostno kulturno dediščino.

(4)

razvoj infrastrukture za digitalno povezljivost, fizične ali virtualne, zlasti s projekti, ki podpirajo uvedbo zelo visokozmogljivih digitalnih omrežij ali povezljivost 5G ali izboljšujejo digitalno povezljivost in dostop, zlasti na podeželju in v obrobnih regijah;

(5)

raziskave, razvoj in inovacije, zlasti z:

(a)

raziskovalnimi in inovacijskimi projekti, ki prispevajo k ciljem programa Obzorje Evropa, vključno z raziskovalno infrastrukturo in podporo akademskim krogom;

(b)

projekti za podjetja, vključno z usposabljanjem ter spodbujanjem oblikovanja grozdov in poslovnih mrež;

(c)

predstavitvenimi projekti in programi ter vzpostavitvijo ustrezne infrastrukture, tehnologij in procesov;

(d)

skupnimi projekti na področju raziskav in inovacij, pri katerih sodelujejo akademski krogi, raziskovalne in inovacijske organizacije ter industrija, javno-zasebna partnerstva in organizacije civilne družbe;

(e)

prenosom znanja in tehnologije;

(f)

raziskavami na področju ključnih omogočitvenih tehnologij in njihove uporabe v industriji, vključno z novimi in naprednimi materiali ter

(g)

novimi učinkovitimi in dostopnimi zdravstvenimi izdelki, vključno z raziskavami, razvojem, inovacijami in proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, medicinskimi pripomočki, diagnostičnimi pripomočki in zdravili za napredno zdravljenje in novimi antimikrobiki ter inovativnimi razvojnimi procesi, ki se izogibajo testiranju na živalih;

(6)

razvoj, uvajanje in razširjanje digitalnih tehnologij in storitev, predvsem tistih, ki prispevajo k ciljem programa Digitalna Evropa, vključno z mediji, spletnimi storitvenimi platformami in varno digitalno komunikacijo, zlasti z:

(a)

umetno inteligenco;

(b)

kvantno tehnologijo;

(c)

infrastrukturo za kibernetsko varnost in varnost omrežij;

(d)

internetom stvari;

(e)

blokovno verigo in drugimi tehnologijami razpršene evidence;

(f)

naprednimi digitalnimi znanji in spretnostmi;

(g)

robotiko in avtomatizacijo;

(h)

fotoniko;

(i)

drugimi naprednimi digitalnimi tehnologijami in storitvami, ki prispevajo k digitalizaciji industrije Unije in vključevanju digitalnih tehnologij, storitev ter znanj in spretnosti v prometni sektor Unije, ter

(j)

reciklažnimi in proizvodnimi obrati za proizvodnjo sestavnih delov in naprav informacijske in komunikacijske tehnologije v Uniji;

(7)

finančna podpora za subjekte z do 499 zaposlenimi, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih in malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zlasti z:

(a)

zagotavljanjem obratnega kapitala in naložb;

(b)

zagotavljanjem financiranja za kritje tveganja od faze zagona dejavnosti do faze širitve, da bi zagotovili vodilno tehnološko vlogo v inovativnih in trajnostnih sektorjih, vključno z izboljšanjem njihove digitalizacijske in inovacijske zmogljivosti, ter da bi zagotovili njihovo svetovno konkurenčnost;

(c)

zagotavljanjem financiranja za nakup podjetja s strani zaposlenih ali njihovo udeležbo v lastništvu podjetja;

(8)

kulturni in ustvarjalni sektor, kulturna dediščina, mediji, avdiovizualni sektor, novinarstvo in tisk, zlasti z razvojem novih tehnologij, uporabo digitalnih tehnologij in tehnološkim upravljanjem pravic intelektualne lastnine;

(9)

turizem;

(10)

sanacija industrijskih območij (tudi kontaminiranih) in njihova obnova za trajnostno uporabo;

(11)

trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, akvakultura in drugi elementi širšega trajnostnega biogospodarstva;

(12)

socialne naložbe, vključno s tistimi, ki podpirajo izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, zlasti prek:

(a)

mikrofinanciranja, etičnega financiranja, financiranja socialnih podjetij in socialnega gospodarstva;

(b)

povpraševanja po znanjih in spretnostih ter njihove ponudbe;

(c)

izobraževanja, usposabljanja in s tem povezanih storitev, tudi za odrasle;

(d)

socialne infrastrukture, zlasti:

(i)

vključujočega in vsem dostopnega izobraževanja in usposabljanja, vključno z vzgojo in varstvom v zgodnjem otroštvu ter povezanimi izobraževalno infrastrukturo in ustanovami, alternativnim varstvom otrok, študentskimi stanovanji in digitalno opremo;

(ii)

cenovno dostopnih socialnih stanovanj (2);

(iii)

zdravstvene oskrbe in dolgoročne nege, vključno s klinikami, bolnišnicami, primarno oskrbo, storitvami na domu in oskrbo v skupnosti;

(e)

socialnih inovacij, vključno z inovativnimi socialnimi rešitvami in shemami za spodbujanje socialnih učinkov in rezultatov na področjih iz točk (a) do (d) ter (f) do (j);

(f)

kulturnih dejavnosti s socialnim ciljem;

(g)

ukrepov za spodbujanje enakosti spolov;

(h)

vključevanja ranljivih oseb, vključno državljanov tretjih držav;

(i)

inovativnih zdravstvenih rešitev, vključno z e-zdravjem, zdravstvenimi storitvami in novimi modeli oskrbe;

(j)

vključevanja invalidov in urejanja dostopnosti zanje;

(13)

razvoj obrambne industrije za prispevanje k strateški avtonomnosti Unije, zlasti s podporo:

(a)

dobavni verigi obrambne industrije Unije, zlasti s finančno podporo MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(b)

podjetjem, ki sodelujejo pri projektih za disruptivne inovacije v obrambnem sektorju in s tem tesno povezanih tehnologijah z dvojno rabo;

(c)

dobavni verigi obrambnega sektorja pri sodelovanju v skupnih raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, vključno s tistimi, ki jih podpira Evropski obrambni sklad;

(d)

infrastrukturi za raziskave in usposabljanje na področju obrambe;

(14)

vesolje, zlasti v zvezi z razvojem vesoljskega sektorja v skladu s cilji vesoljske strategije za Evropo:

(a)

čim bolj povečati koristi za družbo in gospodarstvo Unije;

(b)

spodbujati konkurenčnost vesoljskih sistemov in tehnologij, zlasti za odpravljanje ranljivosti dobavnih verig;

(c)

podpirati vesoljsko podjetništvo, vključno z razvojem sorodnih storitev;

(d)

spodbujati avtonomnost Unije pri varnem dostopu do vesolja, vključno z vidiki dvojne rabe;

(15)

morja in oceani, in sicer z razvojem projektov in podjetij na področju modrega gospodarstva ter načel financiranja trajnostnega modrega gospodarstva, zlasti prek pomorskega podjetništva in industrije, morskih obnovljivih virov energije in krožnega gospodarstva.


(1)  Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

(2)  Cenovno dostopna socialna stanovanja so tista, ki so namenjena prikrajšanim osebam ali skupinam z manj socialnimi ugodnostmi, ki se zaradi omejene plačilne sposobnosti soočajo s hudo stanovanjsko prikrajšanostjo ali ne morejo pridobiti stanovanja pod tržnimi pogoji.


PRILOGA III

KLJUČNI KAZALNIKI SMOTRNOSTI IN SPREMLJANJA

1.   

Obseg financiranja, ki se podpira iz Sklada InvestEU (razčlenjeno po sklopih politike)

1.1

Obseg podpisanih operacij

1.2

Mobilizirane naložbe

1.3

Znesek mobiliziranih zasebnih sredstev

1.4

Doseženi učinek finančnega vzvoda in multiplikacijski učinek

2.   

Geografska pokritost financiranja, ki se podpira iz Sklada InvestEU (razčlenjeno po sklopih politike, državah in regijah na ravni 2 skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS))

2.1

Število držav (držav članic in tretjih držav), ki jih zajemajo operacije

2.2

Število regij, ki jih zajemajo operacije

2.3

Obseg operacij na državo (državo članico in tretjo državo) in regijo

3.   

Učinek financiranja podprtega iz Sklada InvestEU

3.1

Število ustvarjenih ali podprtih delovnih mest

3.2

Naložbe v podporo podnebnim ciljem, po potrebi razčlenjene po sklopih politike

3.3

Naložbe v podporo digitalizaciji

3.4

Naložbe v podporo industrijskemu prehodu

3.5

Naložbe v podporo pravičnemu prehodu

3.6

Strateške naložbe

Število in obseg operacij, ki prispevajo k zagotavljanju ključne infrastrukture

Število in obseg operacij, ki prispevajo k naložbam na področju kibernetske varnosti, vesolja in obrambe

4.   

Trajnostna infrastruktura

4.1

Energija: nameščene dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih ter drugih varnih in trajnostnih brezemisijskih in nizkoemisijskih virov (v megavatih (MW))

4.2

Energija: število gospodinjstev ter javnih in poslovnih objektov z boljšim razredom energijske porabe

4.3

Energija: ocenjen prihranek energije zaradi projektov (v kilovaturah (kWh))

4.4

Energija: zmanjšanje/preprečitev letnih emisij toplogrednih plinov v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida

4.5

Energija: obseg naložb v razvoj in posodobitev trajnostne energetske infrastrukture ter njeno nadgradnjo v pametno infrastrukturo

4.6

Digitalno: dodatna gospodinjstva, podjetja ali javne stavbe s širokopasovnim dostopom s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi v gigabitno hitrost, ali število ustvarjenih vstopnih točk za brezžično povezavo

4.7

Promet: mobilizirane naložbe, zlasti v TEN-T

število projektov za čezmejne in manjkajoče povezave (vključno s projekti v zvezi z urbanimi vozlišči, regionalnimi čezmejnimi železniškimi povezavami, multimodalnimi platformami, pomorskimi pristanišči, pristanišči na celinskih plovnih poteh, povezavami do letališč in železniško-cestnimi terminali jedrnega in celovitega omrežja TEN-T)

število projektov, ki prispevajo k digitalizaciji prometa, zlasti z uvedbo evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), rečnega informacijskega sistema (RIS), inteligentnega prometnega sistema (ITS), sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (VTMIS)/e-pomorskih storitev ter raziskav o upravljanju zračnega prometa v okviru enotnega evropskega neba (SESAR)

število zgrajenih ali nadgrajenih točk za oskrbo z alternativnimi gorivi

število projektov, ki prispevajo k varnosti prometa

4.8

Okolje: naložbe, ki prispevajo k izvajanju načrtov in programov, kot jih zahteva pravni red Unije na področju okolja, kar zadeva kakovost zraka, vodo, odpadke in naravo

5.   

Raziskave, inovacije in digitalizacija

5.1

Prispevek k cilju, da bi se 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije vložilo v raziskave, razvoj in inovacije

5.2

Število podprtih podjetij (po velikosti), ki izvajajo raziskovalne in inovacijske projekte

6.   

MSP

6.1

Število podprtih podjetij po velikosti (mikro-, MSP ter mala podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo)

6.2

Število podprtih podjetij po fazah razvoja (zgodnja, rast/širitev)

6.3

Število podprtih podjetij po državah članicah in regijah na ravni NUTS 2

6.4

Število podprtih podjetij po sektorjih (po kodi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji (NACE))

6.5

Delež obsega naložb v sklopu politike za MSP, usmerjen v MSP

7.   

Socialne naložbe ter znanja in spretnosti

7.1

Socialna infrastruktura: zmogljivost in dostop do podprte socialne infrastrukture po sektorjih: nastanitev, izobraževanje, zdravstvo, drugo

7.2

Mikrofinanciranje in financiranje socialnih podjetij: število prejemnikov mikrofinanciranja in podprtih socialnih podjetij

7.3

Znanja in spretnosti: število posameznikov, ki so pridobili nova znanja in spretnosti ali so bila njihova znanja in spretnosti priznana in potrjena: kvalifikacije, pridobljene s formalnim izobraževanjem in usposabljanjem

8.   

Svetovalno vozlišče InvestEU

8.1

Število obveznosti svetovalnega vozlišča InvestEU za zagotovitev podpore svetovanja po sektorjih in državah članicah


PRILOGA IV

PROGRAM INVESTEU – PREDHODNI INSTRUMENTI

A.   

Lastniški instrumenti

Evropska tehnološka pomoč (ETF98): Sklep Sveta 98/347/ES z dne 19. maja 1998 o ukrepih finančne pomoči za mala in srednja podjetja (MSP), ki so inovativna in ustvarjajo nova delovna mesta – pobuda za rast in delovna mesta (UL L 155, 29.5.1998, str. 43).

Pilotni projekt za prenos tehnologij: Sklep Komisije o sprejetju odločitve o dopolnilnem financiranju glede financiranja ukrepov dejavnosti „notranjega trga blaga in sektorskih politik“ Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo za leto 2007 ter sprejetju okvirnega sklepa o financiranju pripravljalnega ukrepa „prevzem vloge EU v globaliziranem svetu“ in štirih pilotnih projektov „Erasmus za mlade podjetnike“, „ukrepi za spodbujanje sodelovanja in partnerstev med mikro-, malimi in srednjimi podjetji“, „prenos tehnologije“ in „evropske destinacije odličnosti“ Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo za leto 2007.

Evropska tehnološka pomoč (ETF01): Odločba Sveta 2000/819/ES z dne 20. decembra 2000 o večletnem programu za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednja podjetja (MSP) (2001–2005) (UL L 333, 29.12.2000, str. 84).

Pomoč za hitro rastoča in inovativna mala in srednja podjetja iz okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost: Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

Instrument za povezovanje Evrope (IPE): Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

Kapitalska shema za rast iz programa COSME: Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

Kapitalski instrument InnovFin Equity:

Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).

Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965).

Sklop naložb za krepitev zmogljivosti EaSI: Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 347, 20.12.2013, str. 238).

B.   

Jamstveni instrumenti

Jamstvena shema za mala in srednja podjetja ‘98: Sklep Sveta 98/347/ES z dne 19. maja 1998 o ukrepih finančne pomoči za mala in srednja podjetja (MSP), ki so inovativna in ustvarjajo nova delovna mesta – pobuda za rast in delovna mesta (UL L 155, 29.5.1998, str. 43).

Jamstvena shema za mala in srednja podjetja ‘01: Odločba Sveta 2000/819/ES z dne 20. decembra 2000 o večletnem programu za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednja podjetja (MSP) (2001–2005) (UL L 333, 29.12.2000, str. 84).

Jamstvena shema za mala in srednja podjetja ‘07 iz okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost: Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

Evropski mikrofinančni instrument Progress – jamstva: Sklep št. 283/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2010 o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 87, 7.4.2010, str. 1).

Instrument za porazdelitev tveganja (RSI) iz Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja:

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013); Izjave Komisije (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Sodelovanje za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 86).

Odločba Sveta 2006/974/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Zmogljivosti za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 299).

Jamstveni instrument EaSI: Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 347, 20.12.2013, str. 238).

Jamstvena shema za posojila iz programa COSME: Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

Storitev za posojila in jamstva za raziskave in inovacije InnovFin Debt:

Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).

Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965).

Jamstvena shema za kulturne in ustvarjalne sektorje: Uredba (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 221).

Jamstvena shema za študentska posojila: Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

Instrument zasebnega financiranja za energijsko učinkovitost: Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

C.   

Instrumenti za porazdelitev tveganja

Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF): Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013); Izjave Komisije (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

InnovFin:

Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).

Dolžniški instrument Instrumenta za povezovanje Evrope: Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

Finančni mehanizem za naravni kapital: Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

D.   

Namenski naložbeni nosilci

Evropski mikrofinančni instrument Progress – Fonds Commun de Placements – fonds d’investissements spécialisés: Sklep št. 283/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2010 o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 87, 7.4.2010, str. 1).

Sklad Marguerite:

Uredba (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (UL L 162, 22.6.2007, str. 1).

Sklep Komisije C(2010)0941 z dne 25. februarja 2010 o sodelovanju Evropske unije v Evropskem skladu 2020 za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo (sklad Marguerite).

Evropski sklad za energijsko učinkovitost: Uredba (EU) št. 1233/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o spremembah Uredbe (ES) št. 663/2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom (UL L 346, 30.12.2010, str. 5).


PRILOGA V

TRŽNE NEPOPOLNOSTI, NALOŽBENE OKOLIŠČINE, KI NISO OPTIMALNE, DODATNOST IN IZKLJUČENE DEJAVNOSTI

A.   

Tržne nepopolnosti, naložbene okoliščine, ki niso optimalne, in dodatnost

Jamstvo EU v skladu s členom 209 finančne uredbe odpravlja tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščin, ki niso optimalne, (točka (a) člena 209(2) finančne uredbe) ter dosega dodatnost s tem, da preprečuje nadomeščanje morebitne podpore in naložb iz drugih javnih ali zasebnih virov (točka (b) člena 209(2) finančne uredbe).

Da bi izpolnili zahteve iz točk (a) in (b) člena 209(2) finančne uredbe, operacije financiranja in naložbene operacije, deležne jamstva EU, izpolnjujejo naslednje zahteve iz točk 1 in 2:

1.

Tržne nepopolnosti in naložbene okoliščine, ki niso optimalne

Za odpravo tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, iz točke (a) člena 209(2) finančne uredbe imajo naložbe, na katere se nanašajo operacije financiranja in naložbene operacije, eno od naslednjih značilnosti:

(a)

družbeno korist, za katero izvajalec ali podjetje ne more pridobiti zadostnih finančnih koristi (kot so izobraževanje ter znanja in spretnosti, zdravstveno varstvo in dostopnost, varnost in obramba ter infrastruktura, ki je na voljo brezplačno ali za zanemarljiv znesek);

(b)

zunanje dejavnike, ki jih izvajalec ali podjetje v splošnem ne zmore internalizirati, na primer naložbe v raziskave in razvoj, energijska učinkovitost ter varstvo podnebja ali okolja;

(c)

asimetričnost informacij, zlasti v primeru malih in srednjih podjetij ter malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, vključno z višjo stopnjo tveganja za podjetja v zgodnji fazi, podjetja s pretežno neopredmetenimi sredstvi ali nezadostnim zavarovanjem ter podjetja, ki se osredotočajo na bolj tvegane dejavnosti;

(d)

čezmejne infrastrukturne projekte in s tem povezane storitve ali sklade s čezmejnimi naložbami za preseganje razdrobljenosti notranjega trga ter izboljšanje usklajevanja na notranjem trgu;

(e)

izpostavljenost višji stopnji tveganja v nekaterih sektorjih, državah ali regijah, ki presega stopnjo, ki so jo zasebni finančni udeleženci zmožni ali pripravljeni sprejeti, vključno s primeri, kadar naložba zaradi svoje novosti ali tveganj, povezanih z inovacijami ali nepreizkušeno tehnologijo, ne bi bila opravljena oziroma ne bi bila opravljena v enakem obsegu;

(f)

nove ali zapletene primere tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, v skladu s točko (a)(iii) člena 9(1) te uredbe.

2.

Dodatnost

Operacije financiranja in naložbene operacije izpolnjujejo oba vidika dodatnosti iz točke (b) člena 209(2) finančne uredbe. To pomeni, da z drugimi javnimi ali zasebnimi viri operacije brez podpore iz Sklada InvestEU ne bi bile izvedene oziroma ne bi bile izvedene v enakem obsegu. Za namene te uredbe morajo operacije financiranja in naložbene operacije izpolnjevati naslednji merili:

(1)

da bi se lahko štelo, da Sklad InvestEU zagotavlja dodatnost k zasebnim virom iz točke (b) člena 209(2) finančne uredbe, sklad podpira operacije financiranja in naložbene operacije izvajalskih partnerjev s tem, da se usmerja v naložbe, ki zaradi svojih značilnosti (družbene koristi, zunanjih dejavnikov, asimetričnosti informacij, pomislekov v zvezi s socialno-ekonomsko kohezijo in drugih) niso zmožne ustvariti zadostnega finančnega donosa na tržni ravni ali pa veljajo za preveč tvegane (v primerjavi s stopnjo tveganja, ki so jo pripravljeni sprejeti ustrezni zasebni subjekti). Zaradi teh značilnosti tovrstne operacije financiranja in naložbene operacije ne morejo dostopati do tržnega financiranja pod razumnimi pogoji v smislu cen, zahtev glede zavarovanja, vrste financiranja, zapadlosti odobrenega financiranja ali drugih pogojev, prav tako pa v Uniji brez javne podpore sploh ne bi bile opravljene oziroma ne bi bile opravljene v enakem obsegu;

(2)

da bi se lahko štelo, da Sklad InvestEU zagotavlja dodatnost k obstoječi podpori iz drugih javnih virov iz točke (b) člena 209(2) finančne uredbe, Sklad InvestEU podpira le operacije financiranja in naložbene operacije, za katere veljata naslednja pogoja:

(a)

izvajalski partner brez podpore iz Sklada InvestEU operacij financiranja in naložbenih operacij ne bi izvedel oziroma jih ne bi izvedel v enakem obsegu ter

(b)

operacije financiranja in naložbene operacije se v Uniji z drugimi obstoječimi javnimi instrumenti, kot so finančni instrumenti v okviru deljenega upravljanja, ki delujejo na regionalni in nacionalni ravni, ne bi izvedle oziroma se ne bi izvedle v enakem obsegu, čeprav mora biti mogoča dopolnilna uporaba Sklada InvestEU in drugih javnih virov, zlasti kadar lahko prinesejo dodano vrednost Unije in kadar je mogoče optimizirati uporabo javnih virov za učinkovito dosego ciljev politike.

Kot dokaz, da so operacije financiranja in naložbene operacije, deležne jamstva EU, dodatne k obstoječi tržni in obstoječi drugi javni podpori, izvajalski partnerji posredujejo informacije, ki dokazujejo prisotnost vsaj ene od naslednjih značilnosti:

(a)

podporo prek podrejenega položaja v odnosu do drugih javnih ali zasebnih posojilodajalcev ali v strukturi financiranja;

(b)

podporo prek lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala ali prek dolga z dolgo zapadlostjo, cenami, zahtevami glede zavarovanja ali drugimi pogoji, ki na trgu ali pri drugih javnih virih niso na voljo v zadostnem obsegu;

(c)

podporo operacijam z višjim profilom tveganja od tveganja, ki ga praviloma sprejmejo izvajalski partnerji pri lastnih standardnih dejavnostih, ali podporo izvajalskim partnerjem, pri katerih bi podpora tem operacijam presegla njihove zmogljivosti;

(d)

udeležbo pri mehanizmih za delitev tveganja, usmerjenih v področja politike, ki izvajalskega partnerja izpostavljajo višjim stopnjam tveganja od stopnje, ki jo izvajalski partner sprejme sicer ali ki so jo zmožni ali pripravljeni sprejeti zasebni finančni udeleženci;

(e)

podporo, ki pritegne dodatna zasebna ali javna sredstva in dopolnjuje druge zasebne ali poslovne vire, zlasti sredstva razredov vlagateljev ali institucionalnih vlagateljev, ki sicer niso naklonjeni tveganjem, zaradi sporočilnega učinka podpore iz Sklada InvestEU;

(f)

podporo, ki se zagotavlja prek finančnih produktov, ki v ciljnih državah ali regijah zaradi manjkajočih, nerazvitih ali nepopolnih trgov niso na voljo oziroma se ne ponujajo v zadostnem obsegu.

Pri posrednih operacijah financiranja in naložbenih operacijah, zlasti za podporo malim in srednjim podjetjem, se dodatnost preveri na ravni posrednika, ne na ravni končnega prejemnika sredstev. Šteje se, da je dodatnost zagotovljena, kadar Sklad InvestEU podpre finančnega posrednika pri vzpostavitvi novega portfelja z višjo stopnjo tveganja ali pri povečanju obsega dejavnosti, pri katerih je tveganje že visoko v primerjavi s stopnjo tveganja, ki so jo zasebni in javni finančni udeleženci trenutno zmožni ali pripravljeni sprejeti v ciljnih državah ali regijah.

Jamstvo EU se ne odobri v podporo operacijam refinanciranja (na primer nadomestitvi obstoječih posojilnih pogodb ali drugih oblik finančne podpore za projekte, ki so že delno ali v celoti uresničeni), razen v posebnih izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah, v katerih se dokaže, da bo operacija z jamstvom EU omogočila novo naložbo na upravičenem področju za operacije financiranja in naložbene operacije iz Priloge II v znesku, ki je dodaten k običajnemu obsegu dejavnosti izvajalskega partnerja ali finančnega posrednika ter vsaj enakovreden znesku operacije, ki izpolnjuje merila za upravičenost iz te uredbe. Te operacije refinanciranja izpolnjujejo zahteve iz oddelka A te priloge glede tržnih nepopolnosti, naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, in dodatnosti.

B.   

Izključene dejavnosti

Sklad InvestEU ne podpira:

(1)

dejavnosti, ki omejujejo pravice in svoboščine posameznika ali kršijo človekove pravice;

(2)

na področju obrambnih dejavnosti: uporabe, razvoja ali proizvodnje izdelkov in tehnologij, ki jih prepoveduje veljavno mednarodno pravo;

(3)

s tobakom povezanih proizvodov in dejavnosti (proizvodnje, distribucije, predelave in trgovine);

(4)

dejavnosti, ki so izključene iz financiranja na podlagi ustreznih določb uredbe Obzorje Evropa: raziskav o kloniranju človeka za reproduktivne namene, dejavnosti za namene spreminjanja genske dediščine človeka, s katerimi bi takšne spremembe lahko postale dedne, in dejavnosti za namene ustvarjanja človeških zarodkov izključno za raziskovalne namene ali za namen pridobivanja matičnih celic, vključno s prenosom jedra somatske celice.

(5)

iger na srečo (proizvodnje, gradnje, distribucije, obdelave, trgovine ali dejavnosti, ki so povezane s programsko opremo);

(6)

trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja ter s tem povezane infrastrukture, storitev in medijev;

(7)

dejavnosti, pri katerih se žive živali uporabljajo v poskusne in znanstvene namene, če ni mogoče zagotoviti skladnosti z Evropsko konvencijo za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene (1);

(8)

dejavnosti razvoja nepremičnin, na primer dejavnosti, katerih edini namen je obnova in ponujanje v zakup ali ponovna prodaja obstoječih stavb ter gradnja novih projektov; kljub temu pa so upravičene dejavnosti v nepremičninskem sektorju, ki so povezane s specifičnimi cilji Programa InvestEU, navedenimi v členu 3(2), ter z upravičenimi področji za operacije financiranja in naložbene operacije iz Priloge II, na primer naložbe v projekte energijske učinkovitosti ali socialna stanovanja;

(9)

finančnih dejavnosti, na primer nakupa finančnih instrumentov ali trgovanja z njimi. Izključene so zlasti dejavnosti, usmerjene v odkup ali nadomestni kapital za namene odprodaje premoženja podjetij;

(10)

dejavnosti, ki so prepovedane z veljavno nacionalno zakonodajo;

(11)

razgradnje, obratovanja, adaptacije ali gradnje jedrskih elektrarn;

(12)

naložb, povezanih z rudarstvom ali ekstrakcijo, predelavo, distribucijo, skladiščenjem ali izgorevanjem trdnih fosilnih goriv in nafte, pa tudi naložb v zvezi z ekstrakcijo plina. Ta izključitev ne velja za:

(a)

projekte, za katere ni primerne alternativne tehnologije;

(b)

projekte v zvezi s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja;

(c)

projekte, pri katerih se uporabljajo naprave za zajemanje in shranjevanje ogljika ali za zajemanje in uporabo ogljika; industrijske ali raziskovalne projekte, s katerimi se glede na veljavne referenčne vrednosti sistema EU za trgovanje z emisijami občutno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov;

(13)

naložb v obrate za odlaganje odpadkov na odlagališča. Ta izključitev ne velja za naložbe v:

(a)

odlagališča na kraju samem, ki so stranski element industrijskega ali rudarskega naložbenega projekta, pri katerih je odlaganje odpadkov dokazano edina smiselna možnost za ravnanje z industrijskimi oziroma rudarskimi odpadki, nastalimi pri zadevni dejavnosti;

(b)

obstoječa odlagališča za zagotovitev izkoriščanja deponijskega plina ter spodbujanje rudarjenja na odlagališčih in predelave rudarskih odpadkov;

(14)

naložb v obrate za mehansko-biološko obdelavo. Ta izključitev ne velja za naložbe, s katerimi bi obstoječe obrate za mehansko-biološko obdelavo naknadno predelali, tako da bi bilo mogoče iz odpadkov pridobivati energijo ali reciklirati ločene odpadke, na primer za kompostiranje in anaerobno razgradnjo;

(15)

naložb v sežigalnice za obdelavo odpadkov. Ta izključitev ne velja za naložbe v:

(a)

obrate, namenjene izključno obdelavi nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati;

(b)

obstoječe obrate, kadar so naložbe namenjene povečanju energijske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za shranjevanje ali uporabo ali pridobivanju snovi iz pepela, če te naložbe ne omogočijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov.

Izvajalski partnerji so še naprej odgovorni za zagotavljanje skladnosti operacij financiranja in naložbenih operacij z izključitvenimi merili iz te priloge ob podpisu ustreznega sporazuma, za spremljanje te skladnosti med izvajanjem projekta, po potrebi pa tudi za sprejetje ustreznih popravnih ukrepov.


(1)  UL L 222, 24.8.1999, str. 31.


Top