EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32020L1151

Direktiva Sveta (EU) 2020/1151 z dne 29. julija 2020 o spremembi Direktive 92/83/EGS o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače

ST/9139/2020/INIT

OJ L 256, 5.8.2020, p. 1–10 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2020/1151/oj

5.8.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 256/1


DIREKTIVA SVETA (EU) 2020/1151

z dne 29. julija 2020

o spremembi Direktive 92/83/EGS o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Nekatere določbe Direktive Sveta 92/83/EGS (3) so zastarele in nejasne ter vodijo v nepotrebno obremenjujoče upravne postopke za davčne uprave in gospodarske subjekte. Stroški gospodarskih subjektov za zagotavljanje skladnosti s temi postopki omejujejo sodelovanje malih in srednjih podjetij v trgovini z alkoholom in alkoholnimi pijačami na notranjem trgu. Poleg tega je treba posodobiti sklicevanja na zakonodajo Unije, ki ne velja več.

(2)

Da se zagotovi enotna uporaba pogojev za določitev trošarine za pivo, je treba določiti pogoje za merjenje stopnje Plato. Natančneje, v zvezi z merjenjem stopnje Plato za sladkano ali aromatizirano pivo je pomembno določiti, da se pri tem merjenju upoštevajo tudi sestavine piva, ki so bile dodane po fermentaciji. Zaradi praktičnih težav, povezanih z identifikacijo in merjenjem suhega ekstrakta v pivini končnega izdelka, je taka določitev nujna in utemeljena, saj je treba zagotoviti usklajen pristop, ki bi zagotovil, da bi lahko zadevni davčni zavezanci in davčne uprave pravilno in enostavno uporabljali ta pravila, ter omogočil učinkovit davčni nadzor za preprečevanje davčnega izmikanja, izogibanja ali zlorabe.

(3)

Da bi zagotovili nemoten prehod na usklajeno metodologijo za merjenje stopnje Plato piva, je ustrezno dovoliti, da države članice, ki 29. julija 2020 pri merjenju stopnje Plato ne upoštevajo sestavin piva, ki so bile dodane po fermentaciji, v prehodnem obdobju še naprej uporabljajo sedanjo metodologijo.

(4)

Vsebnost alkohola v pivu, ki se lahko obdavči po nižjih stopnjah, za pivo z nizko vsebnostjo alkohola, je na splošno premajhna, da bi pivovarje jasno spodbujala k inovativnosti in ustvarjanju novih izdelkov z nizko vsebnostjo alkohola. Da bi spodbudili razvoj piva z nizko vsebnostjo alkohola, bi bilo treba povišati prag za stopnje z nizko vsebnostjo alkohola.

(5)

Države članice lahko pivo in etilni alkohol, ki ga v majhnih količinah proizvajajo neodvisni mali proizvajalci, obdavčijo po nižjih stopnjah. Da se druge alkoholne pijače ne bi obravnavale drugače od piva in etilnega alkohola, bi morale imeti države članice tudi možnost, da po nižjih stopnjah obdavčijo druge alkoholne pijače, ki jih v majhnih količinah proizvajajo neodvisni mali izdelovalci. Države članice bi morale imeti možnost omejiti obdavčenje po nižjih stopnjah na vmesne izdelke in druge fermentirane pijače, ob upoštevanju različnih meril, kot sta delež alkohola v končnem izdelku ali količina in vrsta surovin, uporabljenih za njegovo proizvodnjo.

(6)

Da bi se v vseh državah članicah olajšalo priznavanje statusa neodvisnih malih proizvajalcev za namen njihovega obdavčenja po nižjih trošarinskih stopnjah, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da določi obrazec za enotno potrdilo o letni proizvodnji neodvisnega malega proizvajalca in njegovem izpolnjevanju meril iz Direktive 92/83/EGS. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Čeprav je zaželeno, da bi neodvisne male proizvajalce potrjevala država članica, v kateri ima neodvisni mali proizvajalec sedež, je primerno zmanjšati upravno breme, tako da se neodvisnim malim proizvajalcem dovoli samopotrjevanje. Od države članice, v kateri ima neodvisni mali proizvajalec sedež, bi bilo treba zahtevati, da določi pogoje za zagotovitev pravilne in enostavne uporabe takih določb ter preprečevanje vsakršnega davčnega izmikanja, izogibanja ali zlorabe. Države članice bi morale nižje trošarinske stopnje odobriti tudi na podlagi potrdila, ki ga izdajo ostale države članice, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, kot je na primer tveganje za davčno izmikanje, izogibanje ali zlorabo. Države članice, ki za male proizvajalce uporabljajo višje prage, bi morale te iste prage uporabljati tudi za proizvajalce iz drugih držav članic.

(7)

Zaradi posebnosti vinskega sektorja v Republiki Malti bi bilo treba tej državi članici omogočiti, da za neodvisne male proizvajalce vina uporablja višji prag v povezavi z mehanizmom nižjih stopenj, ki ga določa ta direktiva.

(8)

Države članice bi bilo treba pooblastiti, da etilni alkohol, proizveden iz sadja (kot so jabolka, hruške, tropine in jagodičje) v sadjarskih žganjarnah, obdavčijo po nižji stopnji.

(9)

Direktiva 92/83/EGS državam članicam dovoljuje, da plačila trošarine oprostijo doma proizvedeno pivo, vino in druge fermentirane pijače, ki se ne proizvajajo v tržne namene. Vendar pa Direktiva 92/83/EGS take možnosti oprostitve ne dopušča za etilni alkohol za zasebno porabo, proizveden iz sadja (kot so jabolka, hruške, tropine in jagodičje). V več državah članicah imajo takšni proizvodi dolgo tradicijo, zato bi države članice morale imeti možnost, da obdavčijo po nižjih stopnjah ali oprostijo regionalne in tradicionalne proizvode iz etilnega alkohola, ki se ne proizvajajo v tržne namene. Zato je primerno zagotoviti možnost, da lahko države članice pod strogimi pogoji omejeno količino žganih pijač, proizvedenih iz sadja (kot so jabolka, hruške, tropine in jagodičje), ki je v lasti fizične osebe ter ga ta oseba prideluje in dobavlja z zemljišča, za katerega ima ta oseba pravni naslov, oprostijo plačila trošarine ali jo obdavčijo po nižjih trošarinskih stopnjah. Od držav članic, ki uporabljajo take nižje stopnje ali oprostitve, bi bilo treba zahtevati, da sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje vsakršnega davčnega izmikanja, izogibanja ali zlorabe. Ti ukrepi bi morali zajemati na primer registracijo fizičnih oseb, ki proizvajajo take pijače, registracijo destilacijskih naprav, vključno z njihovo velikostjo in lokacijo, poročanje o obsegu proizvodnje in druge nadzorne ukrepe, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogojev za obdavčitev po nižjih stopnjah ali oprostitev. Te države članice bi morale imeti tudi ustrezne zahteve in postopke za zagotovitev nadzora proizvodnje in porabe ter za preprečevanje čezmejnih učinkov in prodaje. Poleg tega bi države članice morale določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve takih nacionalnih določb, in zagotoviti, da se te kazni izvajajo. Čeprav izbira kazni ostaja v pristojnosti držav članic, bi predpisane kazni morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(10)

Ker države članice obdavčitve po nižjih stopnjah ali oprostitve trošarin za doma proizvedene pijače ne smejo uporabljati hkrati z nižjimi stopnjami za etilni alkohol, ki ga proizvedejo male sadjarske žganjarne, ter glede na tradicije posameznih držav in s tem povezane ureditve v zvezi z malimi sadjarskimi žganjarnami v Republiki Bolgariji bi morala ta država članica – ko bo izkoristila razpoložljivo možnost glede žganih pijač iz sadja, ki jih male sadjarske žganjarne destilirajo za sadjarska gospodinjstva – to možnost imeti še naprej na voljo, ne pa tudi katere koli druge možnosti za obdavčitev po nižjih stopnjah ali oprostitev.

(11)

Primerno je, da se posodobijo sklicevanja na oznake kombinirane nomenklature, ki se uporabljajo za alkoholne izdelke.

(12)

Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da izdelke, ki jih zajema Direktiva 92/83/EGS, pod določenimi pogoji oprostijo plačila usklajene trošarine, kadar se uporabljajo v proizvodnji prehranskih dopolnil.

(13)

Ustrezno bi bilo posodobiti Direktivo 92/83/EGS v zvezi z obdavčitvijo po nižjih stopnjah za nekatere izdelke, ki se destilirajo v Helenski republiki v tradicionalnih bakrenih kotlih za žganjekuho in preprostih tradicionalnih destilacijskih napravah.

(14)

Da bi zmanjšali breme zagotavljanja skladnosti za gospodarske subjekte in povečali pravno varnost, bi bilo treba revidirati pogoje za uporabo oprostitev za vse vrste denaturiranega alkohola.

(15)

Za zagotovitev enotne uporabe oprostitve za popolnoma denaturirani alkohol je treba dodatno razjasniti pogoje za vzajemno priznavanje popolnoma denaturiranega alkohola. Države članice bi morale oprostiti plačila trošarine popolnoma denaturiran alkohol, ki je bil popolnoma denaturiran v drugi državi članici v skladu z metodo, ki jo je odobrila ta druga država članica. Da bi povečali pravno varnost, je treba razjasniti tudi postopke za uradno priglasitev sprememb v zvezi z zahtevami za popolno denaturiranje alkohola.

(16)

Da se določijo postopki za oceno zahtev držav članic glede popolnega denaturiranja alkohola, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za odobritev ali zavrnitev zahtev za popolno denaturiranje alkohola, ki jih priglasijo države članice. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(17)

Da bi se oprostitev za delno denaturiran alkohol enotno uporabljala, je treba razjasniti pogoje za vzajemno priznavanje delno denaturiranega alkohola ter določiti, da sta vzdrževanje in čiščenje proizvodne opreme del proizvodnega procesa in da za delno denaturirani alkohol, uporabljen pri tem proizvodnem procesu, zato velja ta oprostitev. Za zmanjšanje goljufive uporabe te oprostitve je treba določiti nadaljnje pogoje za njeno uporabo.

(18)

Pri oprostitvah za Združeno kraljestvo, določenih za dve posebni alkoholni pijači, sta se upoštevali oprostitvi, določeni v nacionalni zakonodaji Združenega kraljestva. Ti izjemi od usklajene trošarine sta bili v zakonodaji Združenega kraljestva razveljavljeni, zato nista več ustrezni in bi ju bilo treba na ravni Unije odpraviti.

(19)

Ker ciljev te direktive, in sicer zmanjšanja bremena zagotavljanja skladnosti za gospodarske subjekte in upravnega bremena za davčne uprave, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(20)

Direktivo 92/83/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 92/83/EGS se spremeni:

(1)

v členu 3(1) se dodata naslednja pododstavka:

„Vse sestavine piva, vključno s tistimi, ki se dodajo po zaključku fermentacije, se upoštevajo pri merjenju stopnje Plato.

Z odstopanjem od drugega pododstavka je državam članicam, ki 29. julija 2020 pri merjenju stopnje Plato ne upoštevajo sestavin piva, ki so bile dodane po fermentaciji, dovoljeno, da jih ne upoštevajo še naprej, in sicer do 31. decembra 2030.“;

(2)

v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice lahko obdavčijo pivo z vsebnostjo alkohola, ki ne presega 3,5 % vol., po nižjih stopnjah, ki so lahko pod najnižjo stopnjo.“;

(3)

v členu 8 se v točki 2 uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„2.

Izraz ‚peneče vino‘ pomeni vse izdelke iz tarifnih oznak KN 2204 10, 2204 21 06, 2204 21 07, 2204 21 08, 2204 21 09, 2204 29 10 in 2205:“;

(4)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 9a

1.   Države članice lahko po nižjih trošarinskih stopnjah obdavčijo vino, ki ga proizvajajo neodvisni mali proizvajalci vina, v okviru naslednjih omejitev:

nižje stopnje se ne uporabljajo za podjetja, ki letno v povprečju proizvedejo več kot 1 000 hl vina, v Republiki Malti pa za podjetja, ki letno v povprečju proizvedejo več kot 20 000 hl vina,

nižje stopnje ne smejo biti več kot 50 % nižje od standardne nacionalne trošarinske stopnje.

2.   Za namen nižjih stopenj izraz ‚neodvisni mali proizvajalec vina‘ pomeni proizvajalca vina, ki je pravno in ekonomsko neodvisen od katerega koli drugega proizvajalca vina, uporablja prostore, ki so fizično ločeni od prostorov katerega koli drugega proizvajalca vina, in nima licence. Kadar pa dva ali več malih proizvajalcev vina sodeluje in njihova skupna letna proizvodnja ne presega 1 000 hl oziroma 20 000 hl, se ti proizvajalci vina lahko obravnavajo kot en neodvisen mali proizvajalec vina.

3.   Države članice zagotovijo, da se vse nižje stopnje, ki jih lahko uvedejo, uporabljajo enako za vino, ki ga na njihovo ozemlje dobavijo neodvisni mali proizvajalci vina iz drugih držav članic. Zlasti morajo zagotoviti, da nobena posamezna dobava iz druge države članice ni nikoli bolj obdavčena kot enakovredna nacionalna dobava.“;

(5)

v členu 12 se v točki 2 uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„2.

Izraz ‚druge peneče fermentirane pijače‘ pomeni vse izdelke iz tarifnih oznak KN 2206 00 31 in 2206 00 39, pa tudi izdelke iz tarifnih oznak KN 2204 10, 2204 21 06, 2204 21 07, 2204 21 08, 2204 21 09, 2204 29 10 in 2205, ki niso omenjeni v členu 8, in:“;

(6)

v členu 13 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Razen v primerih iz odstavka 3 tega člena in iz člena 13a, države članice vse izdelke, ki so zavezani plačilu trošarine od drugih mirnih fermentiranih pijač obdavčijo po enaki trošarinski stopnji. Podobno obdavčijo po enaki trošarinski stopnji vse izdelke, zavezane plačilu trošarine od drugih penečih fermentiranih pijač. Po enaki trošarinski stopnji lahko obdavčijo mirne fermentirane pijače in druge peneče fermentirane pijače.“;

(7)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 13a

1.   Države članice lahko po nižjih trošarinskih stopnjah, ki se lahko razlikujejo glede na letno proizvodnjo zadevnih proizvajalcev, obdavčijo druge fermentirane pijače, ki so jih proizvedli neodvisni mali proizvajalci, v okviru naslednjih omejitev:

nižje stopnje se ne uporabljajo za podjetja, ki letno proizvedejo več kot skupno 15 000 hl takih pijač,

nižje stopnje ne smejo biti več kot 50 % nižje od standardne nacionalne trošarinske stopnje za druge fermentirane pijače.

2.   Za namen tega člena morajo biti druge fermentirane pijače pridobljene s fermentacijo sadja, jagodičja, vrtnin, raztopine medu v vodi ali s fermentacijo svežega ali zgoščenega soka, pridobljenega iz navedenih snovi. Države članice ne dovolijo dodatka kakršnega koli drugega alkohola ali alkoholne pijače za namen proizvodnje drugih fermentiranih pijač. Za namen tega člena se dodatek alkohola, uporabljen za razredčenje ali raztapljanje arom v odmerku, ki je nujno potreben, ne šteje kot dodajanje alkohola za namen proizvodnje drugih fermentiranih pijač, če se vsebnost alkohola ne poveča za več kot 1,2 % vol. Dodatek takih arom ne spreminja bistveno lastnosti originalnega izdelka.

3.   Države članice lahko omejijo uporabo tega člena na nekatere vrste drugih fermentiranih pijač.

4.   Za namen tega člena izraz ‚neodvisni mali proizvajalec‘ pomeni proizvajalca drugih fermentiranih pijač, ki je pravno in ekonomsko neodvisen od katerega koli drugega proizvajalca drugih fermentiranih pijač, uporablja prostore, ki so fizično ločeni od prostorov katerega koli drugega proizvajalca, in nima licence. Kadar pa dva ali več malih proizvajalcev sodelujejo in njihova skupna letna proizvodnja ne presega 15 000 hl, se ti proizvajalci lahko obravnavajo kot en neodvisni mali proizvajalec.

5.   Države članice zagotovijo, da se vse nižje stopnje, ki jih uvedejo, uporabljajo enako za druge fermentirane pijače, ki jih na njihovo ozemlje dobavijo neodvisni mali proizvajalci iz drugih držav članic. Zlasti morajo zagotoviti, da nobena posamezna dobava iz druge države članice ni nikoli bolj obdavčena kot enakovredna nacionalna dobava.“;

(8)

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Za uporabo Direktive 92/84/EGS in Direktive Sveta 2008/118/ES (*)‚vino‘ šteje kot izraz, ki se uporablja tudi za druge fermentirane pijače, kakor jih opredeljuje ta oddelek.

(*)  Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L 9, 14.1.2009, str. 12).“;"

(9)

v členu 18(4) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„4.   Države članice lahko obdavčijo vmesne izdelke, ki so opredeljeni v delu II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*), po enotni nižji trošarinski stopnji.

(*)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).“;"

(10)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 18a

1.   Države članice lahko po nižjih trošarinskih stopnjah, ki se lahko razlikujejo glede na letno proizvodnjo zadevnih proizvajalcev, obdavčijo vmesne izdelke, ki so jih proizvedli neodvisni mali proizvajalci, v okviru naslednjih omejitev:

nižje stopnje se ne uporabljajo za podjetja, ki letno proizvedejo več kot skupno 250 hl takih pijač,

nižje stopnje, ki so lahko pod najnižjo stopnjo, ne smejo biti več kot 50 % nižje od standardne nacionalne stopnje vmesnih izdelkov.

2.   Države članice lahko omejijo uporabo tega člena na določene vrste vmesnih izdelkov.

3.   Za namen tega člena izraz ‚neodvisni mali proizvajalec‘ pomeni proizvajalca vmesnih izdelkov, ki je pravno in ekonomsko neodvisen od katerega koli drugega proizvajalca vmesnih izdelkov, uporablja prostore, ki so fizično ločeni od prostorov katerega koli drugega proizvajalca, in nima licence. Kadar pa sodelujeta dva ali več malih proizvajalcev in njihova skupna letna proizvodnja ne presega 250 hl, se ti proizvajalci lahko obravnavajo kot en neodvisni mali proizvajalec.

4.   Države članice zagotovijo, da se vse nižje stopnje, ki jih uvedejo, uporabljajo enako za druge vmesne izdelke, ki jih na njihovo ozemlje dobavijo neodvisni mali proizvajalci iz drugih držav članic. Zlasti morajo zagotoviti, da nobena posamezna dobava iz drugih držav članic ni nikoli bolj obdavčena kot enakovredna nacionalna dobava.“;

(11)

člen 22 se spremeni:

(a)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Republika Bolgarija lahko za etilni alkohol, proizveden v sadjarskih žganjarnah, ki letno proizvedejo več kot 10 hektolitrov etilnega alkohola iz sadja, ki jim ga dobavijo sadjarska gospodinjstva, uporablja nižjo trošarinsko stopnjo, ki ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol. Uporaba nižje stopnje je omejena na 30 litrov žgane pijače iz sadja na proizvodno sadjarsko gospodinjstvo na leto, ki so namenjeni izključno za njihovo osebno porabo. Republika Bolgarija po tem, ko izkoristi to možnost, ne uporablja več odstavka 8 tega člena.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„6a.   Republika Češka in Republika Poljska lahko za etilni alkohol, proizveden v sadjarskih žganjarnah, ki letno proizvedejo več kot 10 hektolitrov etilnega alkohola iz sadja, ki jim ga dobavijo sadjarska gospodinjstva, uporabljata nižjo trošarinsko stopnjo, ki ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol. Uporaba nižje stopnje je omejena na 30 litrov žgane pijače iz sadja na proizvodno sadjarsko gospodinjstvo na leto, ki so namenjeni izključno za njihovo osebno porabo.“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„8.   Države članice lahko pod pogoji, ki jih določijo za zagotovitev enostavne uporabe tega odstavka, oprostijo trošarine ali uporabijo nižje trošarinske stopnje za etilni alkohol, ki ga porabi fizična oseba, člani njene družine ali njeni gosti, pod pogojem, da ne gre za prodajo, in:

(a)

ki ga ta fizična oseba z uporabo preproste, majhne destilacijske naprave, registrirane pri pristojnem organu zadevne države članice, proizvede iz sadja, ki je v lasti te osebe ter ga ta oseba prideluje in dobavlja z zemljišča, za katerega ima ta oseba pravni naslov,

in/ali

(b)

ki se za to fizično osebo v žganjarnah, ki jih odobrijo pristojni organi zadevne države članice, proizvede iz sadja, ki je v lasti te osebe ter ga ta oseba prideluje in dobavlja z zemljišča, za katerega ima ta oseba pravni naslov.

Države članice omejijo uporabo oprostitve ali nižjih stopenj na največ 50 litrov žgane pijače iz sadja na proizvodno sadjarsko gospodinjstvo na leto.

Države članice, ki uporabljajo takšno oprostitev ali nižje trošarinske stopnje:

(a)

določijo pogoje za namene preprečevanja vsakršnega davčnega izmikanja, izogibanja ali zlorabe;

(b)

imajo ustrezne zahteve in postopke za zagotovitev nadzora proizvodnje in porabe ter za preprečevanje čezmejnih učinkov in prodaje ter

(c)

določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi tega člena, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice ne uporabljajo teh določb hkrati z določbami odstavka 6, 6a ali 7.“;

(12)

člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

1.   Francoska republika lahko za rum, kot je opredeljen v točki 1 Priloge II k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (*) in proizveden iz sladkornega trsa, požetega v kraju proizvodnje iz točke 13 Priloge I k navedeni uredbi, ki vsebuje najmanj 225 gramov hlapne snovi, razen etilnega in metilnega alkohola, na hektoliter čistega alkohola in dejanski volumenski delež alkohola, ki je najmanj 40 % vol., uporablja nižjo stopnjo, ki je lahko pod najnižjo stopnjo, vendar ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol.

2.   Helenska republika lahko uporablja nižjo stopnjo, ki je lahko pod najnižjo stopnjo:

(a)

vendar ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol, kar zadeva pijače iz destiliranega anisa, kot je opredeljen v točki 29 Priloge II k Uredbi (ES) št. 110/2008, ki so brezbarvne in z vsebnostjo sladkorja največ 50 gramov na liter, končni izdelek pa je, vsaj v deležu, določenem v navedeni določbi, sestavljen iz alkohola, aromatiziranega z destilacijo v tradicionalnih bakrenih kotlih za žganjekuho s prostornino do 1 000 litrov, in tiste žgane pijače iz grozdnih tropin, kot so opredeljene v točki 6 Priloge II k Uredbi (ES) št. 110/2008, ki so destilirane v tradicionalnih kotlih za žganjekuho;

(b)

vendar ne sme biti nižja od 85 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol, kar zadeva etilni alkohol iz sadja, dobavljenega iz gospodinjstva proizvajalca, ki je destiliran v preprostih tradicionalnih bakrenih destilacijskih napravah s prostornino do 130 litrov ali tradicionalnih lončenih destilacijskih napravah s prostornino do 40 litrov, v obeh primerih pa destilacijske naprave lahko delujejo največ osem dni na leto in proizvedejo največ pet hektolitrov čistega alkohola na leto.

(*)  Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16)“;"

(13)

v oddelku VI se vstavi naslednji člen:

„Člen 23a

1.   Države članice pod pogoji, ki jih določijo za zagotovitev enostavne uporabe členov 4, 9a, 13a, 18a ter člena 22(1), (2) in (3) te direktive, na zahtevo predložijo letno potrdilo neodvisnim malim proizvajalcem s sedežem na njihovem ozemlju o njihovi skupni letni proizvodnji iz navedenih členov, kot je ustrezno, in da neodvisni mali proizvajalec izpolnjuje merila iz členov 4(2), 9a(2), 13a(4), 18a(3) in 22(2) te direktive, kot je ustrezno. Na to potrdilo iz tega odstavka se nanaša administrativni dokument za gibanje blaga na podlagi poglavja IV ali V Direktive 2008/118/ES.

2.   Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe tega člena in zaradi preprečevanja vsakršnega davčnega izmikanja, izogibanja ali zlorabe, dovolijo neodvisnim malim proizvajalcem iz členov 4(1), 9a(1), 13a(1), 18a(1) in 22(1) s sedežem na njihovem ozemlju, da sami potrdijo izpolnjevanje meril iz členov 4(2), 9a(2), 13a(4), 18a(3) in 22(2), kot je ustrezno, ter skupno letno proizvodnjo iz navedenih členov.

3.   Države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe tega člena in zaradi preprečevanja vsakršnega davčnega izmikanja, izogibanja ali zlorabe, priznajo potrdila za proizvajalce iz členov 4(1), 9a(1), 13a(1), 18a(1) in 22(1), ki ga je izdala druga država članica, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:

(a)

obliko potrdila iz odstavka 1;

(b)

obliko sklica na navedeno potrdilo v administrativnem dokumentu za gibanje blaga na podlagi poglavja IV ali V Direktive 2008/118/ES in

(c)

zahteve za izpolnitev administrativnega dokumenta za gibanje blaga na podlagi poglavja IV ali V Direktive 2008/118/ES v primeru samopotrditve.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28a(2).“;

(14)

člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Sklicevanje v tej direktivi na oznake KN se nanaša na oznake kombinirane nomenklature iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/1602 (*) o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (**).

(*)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1602 z dne 11. oktobra o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 273, 31.10.2018, str. 1)."

(**)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).“;"

(15)

člen 27 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točki (a) in (b) se nadomestita z naslednjim:

„(a)

kadar se razpošiljajo v obliki alkohola, ki je popolnoma denaturiran v skladu z zahtevami države članice, v kateri je bil sproščen v porabo, kadar je v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena o teh zahtevah izdano uradno pisno obvestilo in so odobrene.

Države članice uporabljajo poglavje V Direktive 2008/118/ES;

(b)

kadar so uporabljeni kot del proizvodnega procesa katerega koli izdelka, ki ni namenjen za prehrano ljudi, če je alkohol denaturiran v skladu z zahtevami katere koli države članice za zadevno uporabo.

Ta izjema se uporablja, če je takšen denaturirani alkohol:

vključen v proizvod, ki ni namenjen za prehrano ljudi,

ali

se uporablja za vzdrževanje in čiščenje proizvodne opreme, ki se uporablja za ta proizvodni proces.

Države članice uporabljajo poglavje IV Direktive 2008/118/ES za gibanja denaturiranega alkohola, ki še ni bil vključen v proizvod, ki ni namenjen za prehrano ljudi;“;

(ii)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

kadar se uporablja za proizvodnjo zdravil iz direktiv 2001/82/ES (*) in 2001/83/ES (**) Evropskega parlamenta in Sveta.

(*)  Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1)."

(**)  Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).“;"

(b)

v odstavku 2 se doda naslednja točka:

„(f)

pri proizvodnji prehranskih dopolnil, opredeljenih v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*), ki vsebujejo etilni alkohol, če posamezno pakiranje prehranskega dopolnila, sproščenega v porabo, ne presega 0,15 litrov in so prehranska dopolnila dana na trg na podlagi člena 10 navedene direktive.

(*)  Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (UL L 183, 12.7.2002, str. 51).“;"

(c)

odstavki 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjim:

„3.   Država članica, ki želi uvesti spremembo zahtev za popolno denaturiranje alkohola iz točke (a) odstavka 1, Komisiji pisno priglasi take nove zahteve in priloži ustrezne informacije o denaturantih, ki jih namerava uporabiti.

Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, o tem v enem mesecu od prejema priglasitve obvesti zadevno državo članico in navede, katere informacije potrebuje. Ko Komisija dobi vse informacije, ki so po njenem mnenju potrebne, v roku enega meseca pošlje uradno obvestilo ostalim državam članicam.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte o odobritvi ali zavrnitvi zahtev, priglašenih v skladu z odstavkom 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28a(2).

5.   Če država članica ugotovi, da izdelek, ki je na podlagi točke (a) ali (b) odstavka 1 tega člena oproščen plačila trošarine, omogoča davčno izmikanje, izogibanje ali zlorabo, lahko zavrne odobritev oprostitve ali prekliče že odobreno oprostitev. Država članica Komisijo obvesti o takšni zavrnitvi ali preklicu nemudoma v pisni obliki, skupaj z vsemi ustreznimi informacijami glede davčnega izmikanja, izogibanja ali zlorabe. Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, o tem v enem mesecu od prejema take informacije obvesti zadevno državo članico in navede, katere dodatne informacije potrebuje. Ko Komisija dobi vse informacije, ki so po njenem mnenju potrebne, v roku enega meseca pošlje uradno obvestilo ostalim državam članicam. Končna odločitev se nato sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 28a(2) najpozneje štiri mesece po posredovanju uradnega obvestila ostalim državam članicam. Državam članicam taki odločitvi ni treba priznati retroaktivnega učinka.“;

(16)

člen 28 se črta;

(17)

v oddelku VIII se vstavita naslednja člena:

„Člen 28a

1.   Komisiji pomaga ‚Odbor za trošarine‘. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 28b

Komisija vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive. Prvo poročilo se predloži do 31. decembra 2024.

V poročilu zlasti:

(a)

oceni uporabo in vpliv nacionalnih določb, ki se sprejmejo in uporabljajo na podlagi členov 5 in 9a, člena 22(8), člena 23a in točke (f) člena 27(2);

(b)

upošteva zadevne dokaze o prisotnosti vpliva določb, ki se sprejmejo in uporabljajo na podlagi navedenih členov, kot so negativni čezmejni vplivi, povečanje goljufij, vpliv na nemoteno delovanje notranjega trga in javno zdravje, ter

(c)

kadar države članice uporabljajo nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 22(8), oceni ustreznost:

pogojev, ki jih te države članice določijo za namen preprečevanja vsakršnega davčnega izmikanja, izogibanja ali zlorabe, ter

zahtev in postopkov, ki so jih te države članice vzpostavile, da bi zagotovile nadzor nad proizvodnjo in porabo ter preprečevanje čezmejnih učinkov.

Države članice na zahtevo Komisiji predložijo informacije, potrebne za to poročilo.

Države članice, ki uporabljajo nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 22(8), Komisiji najpozneje v treh mesecih po prvem letu uporabe takšnih določb predložijo vse informacije, potrebne za izvedbo ocene iz točke (c) drugega odstavka tega člena.

Poročilu je po potrebi priložen zakonodajni predlog.“

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 31. decembra 2021. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice te predpise uporabljajo od 1. januarja 2022.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 29. julija 2020

Za Svet

Predsednik

M. ROTH


(1)  Mnenje z dne 24. oktobra 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 62, 15.2.2019, str. 108.

(3)  Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 21).

(4)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).


Top