1.   Za namene uporabe člena 242a Direktive 2006/112/ES izraz ‚omogoča‘ pomeni uporabo elektronskega vmesnika, ki prejemniku in dobavitelju, ki ponuja storitve ali blago za prodajo prek elektronskega vmesnika, omogoča, da se povežeta, kar privede do dobave blaga ali opravljanja storitev prek tega elektronskega vmesnika.

Izraz ‚omogoča‘ pa ne zajema dobave blaga ali opravljanja storitev, pri katerem velja vse od navedenega:

(a)	davčni zavezanec niti neposredno niti posredno ne določa nobenih pogojev, pod katerimi se opravi dobava;

(b)	davčni zavezanec ni niti neposredno niti posredno udeležen pri odobritvi zaračunavanja plačila prejemniku;

(c)	davčni zavezanec ni niti neposredno niti posredno udeležen pri naročanju ali dobavi blaga ali pri opravljanju storitev.

2.   Za namene uporabe člena 242a Direktive 2006/112/ES izraz ‚omogoča‘ ne zajema primerov, ko davčni zavezanec zagotavlja samo kar koli od naslednjega:

(a)	obdelavo plačil v zvezi z dobavo blaga ali storitev;

(b)	vključitev na seznam ali oglaševanje blaga ali storitev;

(c)	preusmeritev ali prenos prejemnikov na druge elektronske vmesnike, ki ponujajo blago ali storitve, brez nadaljnjega poseganja v dobavo blaga oziroma opravljanje storitev.

1.   Davčni zavezanec iz člena 242a Direktive 2006/112/ES hrani naslednje evidence v zvezi z dobavo, pri kateri se šteje, da je sam prejel in dobavil blago v skladu s členom 14a Direktive 2006/112/ES, ali kadar sodeluje pri zagotavljanju elektronsko opravljenih storitev, pri katerih se šteje, da deluje v svojem imenu v skladu s členom 9a te uredbe:

(a)	evidence iz člena 63c te uredbe, kadar se je davčni zavezanec odločil, da bo uporabljal eno od posebnih ureditev iz poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES;

(b)	evidence iz člena 242 Direktive 2006/112/ES, kadar se davčni zavezanec ni odločil, da bo uporabljal katero od posebnih ureditev iz poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES.

2.   Davčni zavezanec iz člena 242a Direktive 2006/112/ES v zvezi z dobavo poleg informacij iz odstavka 1 hrani še naslednje informacije:

(a)

ime, poštni naslov in elektronski naslov ali spletno mesto dobavitelja, čigar dobava se omogoča prek elektronskega vmesnika, če je na voljo, pa tudi: (i) identifikacijsko številko za DDV ali nacionalno davčno številko dobavitelja; (ii) številko bančnega računa ali številko virtualnega računa dobavitelja;

(b)	opis blaga, njegovo vrednost, pa tudi kraj, kjer se zaključi odpošiljanje ali prevoz blaga, skupaj s časom dobave in, če je na voljo, številko naročila ali enotno transakcijsko številko;

(c)	opis storitev, njihovo vrednost, pa tudi informacije, na podlagi katerih se lahko določita kraj in čas dobave ter, če je na voljo, številka naročila ali enotna transakcijska številka.“;

1.   Če davčni zavezanec državi članici identifikacije sporoči, da namerava uporabljati neunijsko ureditev ali unijsko ureditev, se ta posebna ureditev uporablja od prvega dne naslednjega koledarskega četrtletja.

V primeru prve dobave blaga ali prvega opravljanja storitev, ki jih zajema neunijska ureditev ali unijska ureditev, pred navedenim datumom, pa se posebna ureditev uporablja od datuma, ko je bilo blago prvič dobavljeno ali ko so bile storitve prvič opravljene, če davčni zavezanec državi članici identifikacije podatke o začetku dejavnosti iz te ureditve sporoči najpozneje deseti dan meseca, ki sledi prvi dobavi blaga ali prvemu opravljanju storitev.

2.   Če davčni zavezanec ali posrednik, ki deluje za njegov račun, državo članico identifikacije obvesti, da namerava uporabljati uvozno ureditve, se ta posebna ureditev uporablja od dneva, ko je bila davčnemu zavezancu ali posredniku dodeljena individualna identifikacijska številka za DDV za uvozno ureditev, kot je določeno v členu 369q(1) in (3) Direktive 2006/112/ES.

1.   Če davčni zavezanec, ki uporablja unijsko ureditev, ne izpolnjuje več pogojev iz opredelitve, določene v točki (2) člena 369a Direktive 2006/112/ES, država članica, v kateri je bil identificiran, preneha biti država članica identifikacije.

Če pa davčni zavezanec še vedno izpolnjuje pogoje za uporabo te posebne ureditve, za to, da še naprej uporablja to ureditev, kot novo državo članico identifikacije navede državo članico, v kateri ima sedež svoje dejavnosti, če sedež njegove dejavnosti ni v Skupnosti, pa državo članico, v kateri ima stalno poslovno enoto. Če davčni zavezanec, ki za dobavo blaga uporablja unijsko ureditev, nima sedeža v Skupnosti, kot novo državo članico identifikacije navede državo članico, iz katere odpošilja ali prevaža blago.

Če se država članica identifikacije spremeni v skladu z drugim pododstavkom, se ta sprememba uporablja od datuma, ko davčni zavezanec nima več sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote v državi članici, ki jo je prej navedel kot državo članico identifikacije, ali od datuma, ko navedeni davčni zavezanec neha odpošiljati ali prevažati blago iz navedene države članice.

2.   Če davčni zavezanec, ki uporablja uvozno ureditev, ali posrednik, ki deluje za njegov račun, ne izpolnjuje več pogojev iz točk (b) do (e) točke 3 drugega odstavka člena 369l Direktive 2006/112/ES, država članica, v kateri je bil identificiran davčni zavezanec ali njegov posrednik, preneha biti država članica identifikacije.

Če pa davčni zavezanec ali njegov posrednik še vedno izpolnjuje pogoje za uporabo te posebne ureditve, za to, da še naprej uporablja to ureditev, kot novo državo članico identifikacije navede državo članico, v kateri ima sedež svoje dejavnosti, če sedež njegove dejavnosti ni v Skupnosti, pa državo članico, v kateri ima stalno poslovno enoto.

Če se država članica identifikacije spremeni v skladu z drugim pododstavkom, se ta sprememba uporablja od datuma, ko davčni zavezanec ali njegov posrednik nima več sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote v državi članici, ki jo je prej navedel kot državo članico identifikacije.

1.   Davčni zavezanec, ki uporablja neunijsko ureditev ali unijsko ureditev, lahko to posebno ureditev preneha uporabljati ne glede na to, ali še vedno dobavlja blago ali opravlja storitve, ki jih zajema ta posebna ureditev. Davčni zavezanec obvesti državo članico identifikacije najpozneje 15 dni pred koncem koledarskega četrtletja, ki je pred tistim, v katerem namerava prenehati uporabljati ureditev. Prenehanje začne veljati prvi dan naslednjega koledarskega četrtletja.

Obveznosti DDV, ki se nanašajo na dobavljeno blago ali opravljene storitve, nastale po datumu, ko je prenehanje začelo veljati, se poravnajo neposredno pri davčnih organih zadevne države članice potrošnje.

2.   Davčni zavezanec, ki uporablja uvozno ureditev, lahko to ureditev neha uporabljati ne glede na to, ali še naprej prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženo blago. Davčni zavezanec ali posrednik, ki deluje za njegov račun, obvesti državo članico identifikacije najpozneje 15 dni pred koncem meseca, ki je pred tistim, v katerem namerava prenehati uporabljati ureditev. Prenehanje začne veljati prvi dan naslednjega meseca in davčni zavezanec ureditve ne sme več uporabljati za dobave, izvedene od tistega dne.

1.   Davčni zavezanec ali posrednik, ki deluje za njegov račun, državo članico identifikacije po elektronski poti najpozneje deseti dan meseca, ki sledi prenehanju ali spremembi, obvesti o čemer koli od navedenega:

(a)	o prenehanju opravljanja dejavnosti, ki so zajete v posebni ureditvi;

(b)	če se dejavnosti, ki so zajete v posebni ureditvi, spremenijo tako, da ne izpolnjuje več pogojev za uporabo te posebne ureditve;

(c)	o morebitnih spremembah v zvezi z že posredovanimi podatki državi članici identifikacije.

2.   Če se država članica identifikacije spremeni v skladu s členom 57f, davčni zavezanec ali posrednik, ki deluje za njegov račun, o spremembi obvesti obe zadevni državi članici najpozneje deseti dan meseca, ki sledi tej spremembi. Novi državi članici identifikacije sporoči podatke o registraciji, ki se zahtevajo, ko davčni zavezanec prvič uporabi posebno ureditev.

1.   Če davčni zavezanec, ki uporablja eno od posebnih ureditev, izpolnjuje eno ali več meril za izključitev iz člena 369e ali za izbris iz identifikacijskega registra iz člena 363 oziroma člena 369r(1) in (3) Direktive 2006/112/ES, država članica identifikacije davčnega zavezanca izključi iz te ureditve.

Samo država članica identifikacije lahko davčnega zavezanca izključi iz ene od posebnih ureditev.

Država članica identifikacije pri odločitvi o izključitvi ali izbrisu upošteva vse informacije, ki jih ima na voljo, vključno z informacijami, ki jih posredujejo druge države članice.

2.   Izključitev davčnega zavezanca iz neunijske ureditve ali unijske ureditve začne veljati s prvim dnem koledarskega četrtletja po dnevu, na katerega je bila odločitev o izključitvi po elektronski pošti poslana davčnemu zavezancu. Če pa je izključitev posledica spremembe sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote ali kraja, iz katerega se začne odpošiljati ali prevažati blago, prične veljati z dnem te spremembe.

3.   Izključitev davčnega zavezanca iz uvozne ureditve začne veljati s prvim dnem meseca po dnevu, na katerega je bila odločitev o izključitvi po elektronski pošti poslana davčnemu zavezancu, razen v naslednjih primerih:

(a)	če je izključitev posledica spremembe sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, pri čemer začne izključitev veljati z dnem te spremembe;

(b)	če je izključitev posledica nenehnega kršenja pravil te ureditve, pri čemer začne izključitev veljati z dnem po dnevu, na katerega je bila odločitev o izključitvi po elektronski pošti poslana davčnemu zavezancu.

4.   Razen v primeru, zajetem v točki (b) odstavka 3, individualna identifikacijska številka za DDV, ki je bila dodeljena za uporabo uvozne ureditve, ostane veljavna tako dolgo, kot je potrebno za uvoz blaga, ki je bilo dobavljeno pred datumom izključitve, vendar ne več kot dva meseca od tega datuma.

5.   Če posrednik izpolnjuje eno od meril za izbris iz člena 369r(2) Direktive 2006/112/ES, država članica identifikacije posrednika izbriše iz identifikacijskega registra in davčne zavezance, ki jih zastopa posrednik, izključi iz uvozne ureditve.

Posrednika lahko iz identifikacijskega registra izbriše samo država članica identifikacije.

Država članica identifikacije pri odločitvi o izbrisu upošteva vse informacije, ki jih ima na voljo, vključno z informacijami, ki jih posredujejo druge države članice.

Izbris posrednika iz identifikacijskega registra začne veljati s prvim dnem meseca po dnevu, na katerega je bila odločitev o izbrisu po elektronski pošti poslana posredniku in davčnim zavezancem, ki jih predstavlja, razen v naslednjih primerih:

(a)	če je izbris posledica spremembe sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, pri čemer začne izbris veljati z dnem te spremembe;

(b)	če je izbris posrednika posledica nenehnega kršenja pravil uvozne ureditve, pri čemer začne izbris veljati z dnem po dnevu, na katerega je bila odločitev o izbrisu po elektronski pošti poslana posredniku in davčnim zavezancem, ki jih predstavlja.

1.   Če je davčni zavezanec izključen iz ene od posebnih ureditev, ker nenehno krši pravila te ureditve, ta davčni zavezanec ostane izključen iz uporabe katere koli posebne ureditve v vseh državah članicah dve leti po obračunskem obdobju, v katerem je bil izključen.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za uvozno ureditve, pri kateri je bila izključitev posledica nenehnega kršenja pravil s strani posrednika, ki deluje za račun davčnega zavezanca.

Če je posrednik izbrisan iz identifikacijskega registra zaradi nenehnega kršenja pravil uvozne ureditve, kot posrednik ne sme delovati dve leti po mesecu, v katerem je bil izbrisan iz tega registra.

2.   Šteje se, da davčni zavezanec ali njegov posrednik nenehno krši pravila v zvezi s katero koli posebno ureditvijo v smislu točke (d) člena 363, točke (d) člena 369e, točke (d) člena 369r(1), točke (c) člena 369r(2) ali točke (d) člena 369r(3) Direktive 2006/112/ES vsaj v naslednjih primerih:

(a)	če je država članica identifikacije njemu ali posredniku, ki deluje za njegov račun, za tri neposredno predhodna obračunska obdobja izdala opomine v skladu s členom 60a ter obračun DDV za vsako od teh obračunskih obdobij ni bil predložen v desetih dneh po tem, ko je bil opomin poslan;

(b)

če je država članica identifikacije njemu ali posredniku, ki deluje za njegov račun, za tri neposredno predhodna obračunska obdobja izdala opomine v skladu s členom 63a ter niti on niti posrednik, ki deluje za njegov račun, ni plačal celotnega zneska prijavljenega DDV za vsako od teh obračunskih obdobij v desetih dneh po tem, ko je bil opomin poslan, razen če preostali neplačani znesek znaša manj kot 100 EUR za vsako obračunsko obdobje;

(c)	če po zahtevku države članice identifikacije in en mesec po naknadnem opominu s strani države članice identifikacije niti on niti posrednik, ki deluje za njegov račun, ni dal na voljo v elektronski obliki evidenc iz členov 369, 369k in 369x Direktive 2006/112/ES.

1.   Vsako obračunsko obdobje v smislu členov 364, 369f ali 369s Direktive 2006/112/ES je ločeno obračunsko obdobje.

2.   Če se v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 člena 57d neunijska ureditev ali unijska ureditev uporablja od datuma prve dobave blaga ali prvega opravljanja storitve, davčni zavezanec predloži ločen obračun DDV za koledarsko četrtletje, v katerem je bilo blago prvič dobavljeno ali so bile storitve prvič opravljene.

3.   Če je davčni zavezanec v obračunskem obdobju registriran na podlagi neunijske ureditve in unijske ureditve, predloži obračun DDV in izvrši ustrezna plačila državi članici identifikacije za vsako ureditev v zvezi dobavo blaga ali opravljanjem storitev v zadevnih obdobjih, ki jih pokriva ta ureditev.

4.   Če se država članica identifikacije v skladu s členom 57f spremeni po prvem dnevu zadevnega obračunskega obdobja, davčni zavezanec ali posrednik, ki deluje za njegov račun, prejšnji in novi državi članici identifikacije predloži obračun DDV in izvrši ustrezna plačila za blago, ki je bilo dobavljeno, oziroma storitve, ki so bile opravljene, v vsakem od obdobij, ko sta bili državi članici državi članici identifikacije.

1.   Spremembe zneskov v obračunu DDV za obdobja do zadnjega obračunskega obdobja v letu 2020 se po predložitvi tega obračuna DDV opravijo le v obliki sprememb tega obračuna in ne v obliki prilagoditev enega od pozneje predloženih obračunov.

Spremembe zneskov v obračunu DDV za obdobja od prvega obračunskega obdobja v letu 2021 se po predložitvi tega obračuna DDV opravijo le v obliki prilagoditev enega od pozneje predloženih obračunov.

2.   Spremembe iz odstavka 1 se elektronsko predložijo državi članici identifikacije v treh letih od datuma, do katerega se je zahtevala predložitev prvotnega obračuna.

To pa ne vpliva na pravila države članice potrošnje glede odmere ter sprememb in dopolnitev.

1.   Davčni zavezanec ali posrednik, ki deluje za njegov račun, predloži končni obračun DDV in vse morebitne zapoznele prejšnje obračune ter izvrši ustrezna plačila državi članici, ki je bila država članica identifikacije v trenutku prenehanja, izključitve ali spremembe, kadar:

(a)	preneha uporabljati eno od posebnih ureditev;

(b)	je izključen iz ene od posebnih ureditev;

(c)	v skladu s členom 57f spremeni državo članico identifikacije.

Vsi popravki končnega obračuna in prejšnjih obračunov, do katerih pride po predložitvi končnega obračuna, se izvedejo neposredno pri davčnih organih zadevne države članice potrošnje.

2.   Posrednik opravi predložitev končnih obračunov DDV za vse davčne zavezance, za račun katerih deluje, in vse zapoznele predložitve prejšnjih obračunov ter izvrši ustrezna plačila državi članici, ki je bila država članica identifikacije v trenutku izbrisa ali spremembe, kadar:

(a)	je izbrisan iz identifikacijskega registra;

(b)	v skladu s členom 57f (2) spremeni državo članico identifikacije.

Vsi popravki končnega obračuna in prejšnjih obračunov, do katerih pride po predložitvi končnega obračuna, se izvedejo neposredno pri davčnih organih zadevne države članice potrošnje.

1.   Evidence, ki jih vodijo davčni zavezanci, se štejejo za dovolj natančne v smislu členov 369 in 369k Direktive 2006/112/ES, če vsebujejo naslednje informacije:

(a)	državo članico potrošnje, v katero se dobavlja blago ali v kateri se opravljajo storitve;

(b)	vrsto opravljenih storitev ali opis in količino dobavljenega blaga;

(c)	datum dobave blaga ali opravljanja storitev;

(d)	davčno osnovo z navedbo uporabljene valute;

(e)	morebitno poznejše povečanje ali zmanjšanje davčne osnove;

(f)	uporabljeno stopnjo DDV;

(g)	znesek DDV, ki ga je treba plačati, z navedbo uporabljene valute;

(h)	datum in znesek prejetih plačil;

(i)	morebitna predplačila, prejeta pred dobavo blaga ali opravljanjem storitve;

(j)	če je izdan račun, podatke, ki jih račun vsebuje;

(k)	v zvezi s storitvami informacije, uporabljene za določitev kraja, kjer ima prejemnik sedež ali stalni naslov ali kjer običajno prebiva, v zvezi z blagom pa informacije, uporabljene za določitev kraja, kjer se začne in konča odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku;

(l)	dokaze o morebitnem vračilu blaga, vključno z uporabljeno davčno osnovo in stopnjo DDV.

2.   Evidence, ki jih vodijo davčni zavezanci ali posredniki, ki delujejo za njihov račun, se štejejo za dovolj natančne v smislu člena 369x Direktive 2006/112/ES, če vsebujejo naslednje informacije:

(a)	državo članico potrošnje, v katero se dobavlja blago;

(b)	opis in količino dobavljenega blaga;

(c)	datum dobave blaga;

(d)	davčno osnovo z navedbo uporabljene valute;

(e)	morebitno poznejše povečanje ali zmanjšanje davčne osnove;

(f)	uporabljeno stopnjo DDV;

(g)	znesek DDV, ki ga je treba plačati, z navedbo uporabljene valute;

(h)	datum in znesek prejetih plačil;

(i)	če je izdan račun, podatke, ki jih račun vsebuje;

(j)	informacije, uporabljene za določitev kraja, kjer se začne in konča odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku;

(k)	dokaze o morebitnem vračilu blaga, vključno z uporabljeno davčno osnovo in stopnjo DDV;

(l)	številko naročila ali enotno transakcijsko številko;

(m)	enotno številko pošiljke, če je davčni zavezanec neposredno udeležen pri dobavi.

3.   Davčni zavezanec ali posrednik, ki deluje za njegov račun, podatke iz odstavkov 1 in 2 zabeleži tako, da so lahko v elektronski obliki na voljo nemudoma ter za vsako posamezno dobavo blaga ali opravljeno storitev.

Če je bil davčni zavezanec ali posrednik, ki deluje za njegov račun, pozvan, naj po elektronski poti predloži evidence iz členov 369, 369k in 369x Direktive 2006/112/ES, vendar tega v 20 dneh od datuma zahtevka ni storil, država članica identifikacije davčnega zavezanca ali posrednika, ki deluje za njegov račun, opomni, naj predloži te evidence. Država članica identifikacije po elektronski poti obvesti države članice potrošnje, da je bil opomin poslan.“;