(1)

Z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 430/2013 (2) je bila uvedena dokončna protidampinška dajatev na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa, razen ohišij kompresijskega pribora z metričnimi navoji ISO DIN 13 in navojnih krožnih razdelilnih omaric iz tempranega železa, ki nimajo pokrova, trenutno uvrščenega pod oznaki kombinirane nomenklature (v nadaljnjem besedilu: KN) ex 7307 19 10 (oznaka TARIC 7307191010) in ex 7307 19 90 (oznaka TARIC 7307199010), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK) in Tajske (v nadaljnjem besedilu: trenutni ukrepi). Višina dajatve na podlagi odprave stopnje dampinga je bila med 14,9 % in 57,8 %.

(2)

Kitajski proizvajalec izvoznik Jinan Meide Castings Co., Ltd., je 12. junija 2013 vložil tožbo pri Splošnem sodišču Evropske unije za razglasitev ničnosti Uredbe (EU) št. 430/2013 v delu, v katerem se nanaša nanj. Splošno sodišče je v svoji sodbi 30. junija 2016 ugotovilo kršitev pravice družbe Jinan Meide do obrambe in izpodbijano uredbo razglasilo za nično v delu, v katerem je uvedla protidampinško dajatev na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa, ki ga proizvaja družba Jinan Meide.

(3)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je na podlagi navedene sodbe z obvestilom (3) z dne 28. oktobra 2016 ponovno uvedla protidampinško preiskavo v zvezi z navojnim litim priborom (fitingi) za cevi iz tempranega litega železa, ki ga proizvaja družba Jinan Meide.

(4)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1146 (4)28. junija 2017 ponovno uvedla dokončno protidampinško dajatev v višini 39,2 % na uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz LRK, ki jih proizvaja družba Jinan Meide Castings Co., Ltd.

(5)

Komisija je 25. novembra 2015 na podlagi zahteve družbe Metpro Limited začela delni vmesni pregled v zvezi z nekaterimi vrstami navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz LRK in Tajske, da bi ugotovila, ali spadajo na področje uporabe veljavnih protidampinških ukrepov. Komisija je ta delni vmesni pregled zaključila 18. julija 2016 z Izvedbenim sklepom (EU) 2016/1176 (5), potem ko je vložnik umaknil svojo zahtevo.

(6)

Komisija je 23. maja 2017 na podlagi zahteve družbe Hebei Yulong Casting Co., Ltd., začela delni vmesni pregled v zvezi z nekaterimi vrstami navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz LRK in Tajske, da bi ugotovila, ali spadajo na področje uporabe veljavnih protidampinških ukrepov. Komisija je ta delni vmesni pregled zaključila 11. januarja 2018 z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/52 (6), potem ko je vložnik umaknil svojo zahtevo.

(7)

Sodišče Evropske unije je 12. julija 2018 odločilo, da pribor (fitingi) iz sferoidnega grafitnega litega železa (imenovanega tudi nodularno lito železo) ne ustreza pojmu „temprano lito železo“, kakor je opredeljen v tarifni podštevilki KN 7307 19 10. Odločilo je, da je treba pribor (fitinge) za cevi iz sferoidnega grafitnega litega železa uvrstiti pod preostalo tarifno podštevilko KN 7307 19 90 (kot drugi izdelki iz drugega železa). Komisija je 14. februarja 2019 objavila Uredbo (EU) 2019/262 (7), ki spreminja sklicevanja na oznake TARIC, da bi jih uskladila s sklepi Sodišča. Ker se protidampinški ukrepi uvedejo v skladu z opredelitvijo izdelka, ne glede na tarifno uvrstitev, ta sprememba ni vplivala na obseg izdelka veljavnih ukrepov.

(8)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (8) veljavnih protidampinških ukrepov prejela zahtevek za pregled (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(9)

Zahtevek je 13. februarja 2018 vložil Odbor Evropske unije za zaščito interesov industrije navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa (v nadaljnjem besedilu: vložnik). Vložnik predstavlja več kot 95 % celotne proizvodnje navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa v Uniji.

(10)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga ter ponovitev škode industriji Unije.

(11)

Komisija je po ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, 8. maja 2018 v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (9).

(12)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. aprila 2017 do 31. marca 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP).

(13)

Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila vložnika, znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce in organe LRK in Tajske, znane uvoznike, dobavitelje, uporabnike in trgovce, ki jih to zadeva, ter jih pozvala k sodelovanju.

(15)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Zaslišanja ni zahtevala nobena zainteresirana stran.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(17)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije.

(18)

Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje podobnega izdelka v letu 2017, ki ga je bilo mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je bil na razpolago.

(19)

Ta vzorec je vključeval tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 70 % celotnega ocenjenega obsega prodaje v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Pripomb ni prejela. Zato je sklenila, da je vzorec reprezentativen za industrijo Unije.

(20)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Zahtevane informacije je predložilo sedem nepovezanih uvoznikov.

(21)

Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje izdelka, ki se pregleduje, v letu 2017, ki ga je bilo mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je bil na razpolago.

(22)

Ta vzorec je vključeval tri uvoznike Unije. Glede izbranega vzorca ni prejela pripomb. Zato je sklenila, da je vzorec reprezentativen za uvoznike Unije.

(23)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce v LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(24)

Dva proizvajalca v LRK sta predložila zahtevane informacije in se strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila sodelujočih proizvajalcev se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(25)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce na Tajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Kraljevine Tajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(26)

Javil se je en proizvajalec s Tajske, vendar ni poslal odgovora na obrazcu za vzorčenje.

(27)

Zato proizvajalci s Tajske v preiskavi niso sodelovali.

(28)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem Unije, trem vzorčenim nepovezanim uvoznikom, proizvajalcema v LRK, ki sta se javila za vzorčenje, in kitajski vladi. Izpolnjene vprašalnike so poslali le trije vzorčeni proizvajalci Unije.

(29)

Zato proizvajalci v LRK v preiskavi niso sodelovali.

(30)

Komisija je pri sodelujočih straneh zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

proizvajalci Unije:

(31)

Glede na zadostne razpoložljive dokaze na začetku preiskave, iz katerih je bil razviden obstoj znatnega izkrivljanja v LRK v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da bi bilo primerno začeti preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(32)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je zato v obvestilu o začetku vse znane proizvajalce v LRK pozvala, naj predložijo informacije, zahtevane v Prilogi III k obvestilu o začetku, o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Proizvajalca, ki sta poslala odgovore na obrazcih za vzorčenje, sta predložila tudi informacije, zahtevane v Prilogi III.

(33)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, je vprašalnik poslala tudi kitajski vladi. Slednja ni poslala nobenega odgovora.

(34)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj v 37 dneh po datumu objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo podporne dokaze v zvezi z ustreznostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe.

(35)

En kitajski proizvajalec je trdil, da je metodologija, ki jo je Komisija nameravala uporabiti, nezakonita in ni v skladu z obveznostmi EU na podlagi protidampinškega sporazuma STO. Vendar ta zainteresirana stran te trditve ni podprla z dokazi.

(36)

Kitajski proizvajalec je navedel tudi, da ne gre za izkrivljanje v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, njegove cene in stroški, vključno s stroški surovin in energije, pa so rezultat sil prostega trga. Te trditve niso bile podrobneje utemeljene, zadevna stran pa ni sodelovala v preiskavi.

(37)

Glede na to, da trditve niso bile utemeljene, jih Komisija ni mogla posebej obravnavati. Vsekakor pa je Komisija ocenila, ali gre za izkrivljanje v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Taka ocena je zajeta v oddelkih od 3.2.2.2 do 3.2.2.9 v nadaljevanju.

(38)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(39)

Komisija je 20. junija 2018 objavila prvo obvestilo k dokumentaciji (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 20. junija 2018) (10), v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj navedejo svoja stališča o ustreznih virih, ki jih lahko uporabi za določitev normalne vrednosti v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(e) osnovne uredbe. Navedeno obvestilo je zajemalo seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija in delo, ki jih kitajski proizvajalci uporabijo v proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega so službe Komisije na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelile štiri možne reprezentativne države: Tajsko, Turčijo, Argentino in Brazilijo. V zvezi z zadnjima dvema državama je v obvestilu z dne 20. junija 2018 navedeno, da je bilo ugotovljeno pomanjkanje zadostnih razpoložljivih javnih finančnih podatkov.

(40)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe. Vendar sta pripombe predložila le eden od vložnikov in en kitajski proizvajalec.

(41)

Pripombe o obvestilu z dne 20. junija 2018 so bile obravnavane v drugem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti z dne 8. marca 2019 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 8. marca 2019) (11). Oblikovan je bil seznam proizvodnih dejavnikov in ugotovljeno je bilo, da je Tajska v tej fazi najustreznejša reprezentativna država na podlagi prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj izrazijo pripombe, vendar pripombe niso bile predložene.

(42)

Izdelek, ki se pregleduje, je navojni liti pribor (fitingi) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa, razen ohišij kompresijskega pribora z metričnimi navoji ISO DIN 13 in navojnih krožnih razdelilnih omaric iz tempranega železa, ki nimajo pokrova, trenutno uvrščen pod oznaki KN ex 7307 19 10 (oznaka TARIC 7307191010) in ex 7307 19 90 (oznaka TARIC 7307199010), s poreklom iz LRK in Tajske (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(43)

Glavne vhodne surovine so odpadne kovine, koks ali električna energija ali plin, pesek (za oblikovanje) in cink (za galvanizacijo). Prva faza proizvodnega procesa je taljenje odpadnih kovin. Sledita ji postopek oblikovanja in ulivanje različnih oblik, ki se nato ločijo na posamezne dele. Izvesti je treba dolgotrajen postopek žarjenja, s katerim postane izdelek ustrezno tempran, da se lahko uporablja na mestih, na katerih je na primer potrebna odpornost proti sunkom in tresljajem, ter da je odporen na hitre temperaturne spremembe. Pribor (fitingi) se lahko nato galvanizira. Izdelajo se navoji in izvede se druga strojna obdelava.

(44)

Navojni liti pribor (fitingi) za cevi se uporablja za povezovanje dveh ali več cevi, povezovanje cevi z napravami, preusmeritev toka tekočine ali zaprtje cevi. Uporablja se zlasti pri plinskih, vodnih in ogrevalnih sistemih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Uporablja se tudi pri cevovodih rafinerij nafte. Ta pribor (fitingi) je na voljo v več različnih sestavah, pri čemer so najpogostejša 90-stopinjska kolena, T-kosi, spojnice, križni členi in cevne spojke. Proizvaja se v črni (negalvanizirani) in galvanizirani obliki.

(45)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(46)

Zato so se navedeni izdelki šteli za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(47)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK po izteku veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(48)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 29, v preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec. Kitajski proizvajalci niso predložili odgovorov na vprašalnik niti nobenih podatkov o izvoznih cenah in stroških, domačih cenah in stroških, zmogljivosti, proizvodnji, naložbah itd. Kitajska vlada in kitajski proizvajalci prav tako niso predložili nobenih pripomb glede dokazov iz spisa v zadevi, vključno z delovnim dokumentom služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (12). Komisija se je zato odločila, da bo v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila razpoložljiva dejstva.

(49)

Komisija je kitajske organe in oba kitajska proizvajalca obvestila o uporabi člena 18(1) osnovne uredbe in jim dala možnost, da izrazijo pripombe. Pripomb ni prejela.

(50)

Na navedeni podlagi so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga, navedene v nadaljevanju, temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe, zlasti na informacijah iz zahtevka, predložitvah zainteresiranih strani, statističnih podatkih, zbranih na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka iz člena 14(6)), in drugih javnih virih, ki so po potrebi navedeni v nadaljevanju (uvodni izjavi 115 in 127).

(51)

Statistični podatki iz podatkovne zbirke iz člena 14(6) za obdobje preiskave v zvezi s pregledom kažejo, da je bilo iz LRK v Unijo uvoženih 7 666 ton tempranega pribora (fitingov), ki so obsegali 21 % celotne potrošnje Unije. Komisija je na podlagi tega sklenila, da je dejanski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom reprezentativen, zato je proučila, ali se je damping v navedenem obdobju nadaljeval.

(52)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(53)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(54)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(55)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(56)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpen seznam elementov iz prejšnje določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja upošteva možni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške zadevnega izdelka v državi izvoznici. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo enake dejanske okoliščine. Vendar je treba kakršen koli sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a)(a) podati na podlagi vseh dokazov, ki so na voljo.

(57)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(58)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze v spisu preiskave izpodbijejo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo na začetku preiskave. V zvezi s tem se Komisija zanaša na poročilo, ki opisuje znatna posredovanja države na veliko ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot sta jeklarski sektor in sektor kemikalij), ki so posebej pomembni za zadevno preiskavo. Poročilo je bilo vključeno v spis preiskave.

(59)

Komisija je proučila, ali je bilo primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih, zlasti kitajski zakonodaji, uradnih objavljenih kitajskih političnih dokumentih, poročilih, ki so jih objavile mednarodne organizacije, ter študijah in člankih priznanih akademikov, posebej opredeljenih v poročilu. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom, ki se pregleduje.

(60)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 28 do 33, niti kitajska vlada niti kitajski proizvajalci niso predložili pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom, in dodatne dokaze o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavanem primeru, ki so jih predložili vložniki.

(61)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu „socialističnega tržnega gospodarstva“. Ta pojem je vsebovan v kitajski ustavi in določa ekonomsko upravljanje v LRK. Osrednje načelo je, da so sredstva proizvodnje „v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (13). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne omogoča zgolj znatnih poseganj države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (14).

(62)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je vstavljen nov, drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (15). To kaže na nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. Ta je neločljivo povezan s kitajskim sistemom in presega okvir razmer, ki so običajne v drugih državah, v katerih vlade izvajajo širok makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(63)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (16). Orodja interventne ekonomske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika ter vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti in finančni sistem, izvajajo pa se tudi na ravni zakonodajnega okolja.

(64)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti skupaj zajemajo celovito in kompleksno podlago sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, v načrtih na nacionalni ravni pa so določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih ter časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti vsebujejo jasne cilje glede rezultatov. V načrtih so bili posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in dodeljeni so jim bili posebni razvojni cilji (nadgradnja industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti, ki so v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki jih uvaja sistem načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.2.5 v nadaljevanju) (17).

(65)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.2.8 v nadaljevanju) (18). Enako velja za druge elemente kitajskega finančnega sistema, kot so trgi lastniških vrednostnih papirjev, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Čeprav so ti deli finančnega sektorja manj pomembni od bančnega sektorja, se na institucionalni in operativni ravni vzpostavljajo na način, ki ni usmerjen v čim učinkovitejše delovanje finančnih trgov, temveč v zagotavljanje nadzora in omogočanje poseganja države in KKP (19).

(66)

Tretjič, v zakonodajnem okolju je poseganje države v gospodarstvo zelo različno. Na primer, pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, kar ogroža tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (20). Na področju naložb kitajska vlada podobno ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo pregled naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi, povezane z naložbami, kot pomembno orodje, s katerim podpirajo cilje industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (21).

(67)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki predvidevajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (22).

(68)

V LRK so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in pod političnim nadzorom ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(69)

Kar zadeva državno lastništvo, kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva v jeklarskem sektorju. V lasti države je več pomembnih proizvajalcev in nekateri so v Načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020 (23) posebej navedeni kot primeri dosežkov v 12. petletnem obdobju načrtovanja (kot so Baosteel, Anshan Iron and Steel, Wuhan Iron and Steel itd.). Medtem ko je nominalno število družb v državni lasti in zasebnih družb skoraj enako, so med petimi kitajskimi proizvajalci jekla, ki so uvrščeni med deset vodilnih proizvajalcev jekla na svetu, štiri družbe v državni lasti (24). Čeprav je deset vodilnih proizvajalcev leta 2016 predstavljalo samo okrog 36 % celotne industrijske proizvodnje, namerava kitajska vlada do leta 2025 hkrati konsolidirati 60 do 70 % proizvodnje železa in jekla v približno desetih velikih družbah (25). Posledica take konsolidacije so lahko prisilne združitve dobičkonosnih zasebnih družb z neuspešnimi družbami v državni lasti (26).

(70)

Kar zadeva nadzor države, vlada in KKP ohranjata strukturi, ki jima zagotavljata neprekinjen vpliv v družbah. Država (in v več pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje in nadzor izvajanja splošnih ekonomskih politik v posameznih podjetjih, temveč uveljavlja svoje pravice do udeležbe pri njihovem operativnem odločanju. Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad podjetji v sektorju jekla in železa, so podrobneje opredeljeni v oddelku 3.2.2.4 v nadaljevanju, zlasti v uvodni izjavi 75.

(71)

Kar zadeva politični nadzor in navodila države v sektorju, obstoj takega nadzora in navodil po eni strani dokazujejo tesne povezave med podjetji v železarskem in jeklarskem sektorju ter KKP, ki je prisotna in uveljavlja pravico do odločanja v takih podjetjih (glej zlasti uvodni izjavi 74 in 75), po drugi strani pa javni dokumenti o načrtovanju industrijskih dejavnosti, pa tudi dodatna vladna orodja in smernice politike, ki veljajo za sektor (glej zlasti uvodne izjave 79 do 83). Visoka raven državnega nadzora ter poseganja države v jeklarski in železarski sektor, kakor je opisano v nadaljevanju, tudi zasebnim proizvajalcem litega pribora (fitingov) za cevi preprečuje, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami.

(72)

Nadzor, politični nadzor in navodila kitajskih organov za sektor nadalje izhajajo iz ciljev vodilnega panožnega industrijskega združenja – kitajskega združenja za železo in jeklo (v nadaljnjem besedilu: združenje CISA). V skladu s členom 3 statuta združenja CISA združenje „služi podjetjem, služi sektorju in služi vladi […] ter si prizadeva zagotoviti povezovalno vlogo med vlado in zadevnimi podjetji“. Poleg tega člen 24 določa, da mora združenje CISA „opravljati vse druge naloge, ki sta ji jih zaupali vlada in zadevna uprava“, člen 26 pa določa, da mora združenje CISA „ustrezno upoštevati glavno vodilo, smernice, politike in politično upravljanje partije“ (27).

(73)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da na trgu za liti pribor (fitinge) za cevi v LRK v veliki meri delujejo podjetja, ki so pod nadzorom ali političnim nadzorom ali delujejo po navodilih kitajske vlade.

(74)

Kitajski državi prisotnost v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v družbah v državni lasti, kot je določeno v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (28), so celice KKP v družbah v državni lasti in zasebnih družbah še en kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom gospodarskih družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v ustavi KKP (29)), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. Kaže, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru poslovnih odločitev v družbah v državni lasti kot politično načelo. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (30). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (31). Ta pravila so splošno veljavna v celotnem kitajskem gospodarstvu, vključno z železarskim in jeklarskim sektorjem. Zato je ugotovljeno, da se ta pravila uporabljajo tudi pri proizvajalcih tempranega pribora (fitingov) in dobaviteljih vložkov za te proizvajalce.

(75)

V železarskem in jeklarskem sektorju obstajajo tesne povezave med postopki odločanja podjetij, dejavnih v sektorju, in državo, zlasti KKP. Komisija je v nedavni protisubvencijski preiskavi nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla (v nadaljnjem besedilu: vroče valjani ploščati izdelki) s poreklom iz LRK (32) ugotovila, da so bile tri od štirih vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov družbe v državni lasti. V vseh treh skupinah je predsednik odbora ali predsednik opravljal tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora organizacije KKP v okviru skupine. Podobno se lahko v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, dokaže, da se znotraj kitajskih proizvajalcev strukture partije osebno prekrivajo z upravnimi organi. Podpredsednik uprave družbe Jinan Meide Casting Co., Ltd., je bil na primer hkrati sekretar partijskega odbora v družbi vsaj v obdobju 2013–2016 (33).

(76)

Prisotnost in poseganje države v finančne trge (glej tudi oddelek 3.2.2.8 v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo dodatni učinek izkrivljanja na trgu (34).

(77)

Na podlagi navedenega se sklene, da prisotnost države v podjetjih v železarskem in jeklarskem sektorju, pa tudi finančnem sektorju, kitajski vladi omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(78)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morata osredotočiti centralna in lokalna država. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje, cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (35).

(79)

Železarstvo in jeklarstvo sta po mnenju kitajske vlade ključna industrija (36). To je potrjeno v številnih načrtih, smernicah in drugih dokumentih o jeklu, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni, kot je Načrt za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020. V njem je navedeno, da je jeklarstvo „pomemben, temeljni sektor kitajskega gospodarstva in nacionalni temelj“ (37). Glavne naloge in cilji, določeni v tem načrtu, zajemajo vse vidike razvoja industrije (38), vključno s specifičnimi cilji, povezanimi z jeklenimi odpadki (39). Obstoj industrijskih politik v zvezi z jeklenimi odpadki je razviden tudi iz dodatnih vladnih dokumentov, kot so cilji, ki jih je ministrstvo za informiranje in tehnologijo (MIIT) določilo za postopno povečevanje uporabe odpadnega jekla (40).

(80)

13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (41) predvideva podporo za družbe, ki proizvajajo vrhunske vrste jeklenih izdelkov (42). Osredotočen je tudi na doseganje kakovosti, vzdržljivosti in zanesljivosti izdelkov s podporo družbam, ki uporabljajo tehnologije, povezane s proizvodnjo čistega jekla, natančnim valjanjem in izboljšanjem kakovosti (43).

(81)

V katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013) (44) (v nadaljnjem besedilu: katalog) sta železarstvo in jeklarstvo navedena kot spodbujani industriji. Katalog zlasti spodbuja „[r]azvoj in uporabo tehnologij za visokozmogljive, visokokakovostne in izboljšane jeklene izdelke, ki med drugim vključujejo visokotrdne avtomobilske plošče s trdnostjo najmanj 600 MPa, visokozmogljivo jeklo za cevovode za prenos nafte in plina, visokotrdne široke in debele plošče za plovila, jeklo za pomorski inženiring, plošče srednje debeline s trdnostjo najmanj 420 MPa za stavbe, mostove in druge objekte, jeklo za železniška vozila za visoke hitrosti in težka vlečna železniška vozila, plošče iz silicijevega jekla z majhno izgubo železa in visoko magnetno indukcijo, jeklo, odporno proti koroziji in obrabi, legirano nerjavno jeklo, ki varčuje z viri (moderno feritno nerjavno jeklo, dupleksno nerjavno jeklo in nerjavno jeklo z vsebnostjo dušika), posebne jeklene palice in valjane žice za visokozmogljive osnovne dele (visokozmogljive zobnike, sornike razreda 12.9 ali več, visokotrdne vzmeti in ležaje z dolgo življenjsko dobo) in visokokakovostne posebne materiale iz kovanega jekla (med drugim jekla za orodja in modele, nerjavnega jekla in jekla za stroje)“. Veljavnost kataloga je bila potrjena z nedavno protisubvencijsko preiskavo nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla (v nadaljnjem besedilu: vroče valjani ploščati izdelki) s poreklom iz LRK (45).

(82)

Poleg tega je LRK v zadnjih letih ohranila različne izvozne omejitve za vložke, bistvene za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, čeprav je bilo več teh omejitev na koncu odpravljenih na podlagi odločitve STO (46). LRK je zlasti ohranila izvozne dajatve za jeklene odpadke in cink, pa tudi fero-mangan (47). To je bilo v skladu z vzpostavljenimi politikami za krepitev domače industrije, določenimi v 13. petletnem načrtu za neželezne kovine, ki pozivajo k strogemu nadzoru nad novoustanovljenimi talilnicami za cink in k tehnološki reformi zastarelih zmogljivosti za cink (48). Podobno je v 13. petletnem načrtu za mineralne surovine predviden državni nadzor nad zmogljivostmi za pridobivanje cinka, načrt pa poziva h koncentraciji sredstev v podjetjih s temeljno vlogo na izbranih geografskih območjih (49).

(83)

Kitajska vlada dodatno usmerja razvoj železarskega in jeklarskega sektorja v skladu z raznovrstnimi povezanimi orodji in smernicami politike, ki med drugim zajemajo: sestavo in prestrukturiranje trga, surovine, naložbe, zmanjšanje zmogljivosti, obseg izdelkov, premestitev, nadgradnjo itd. S temi in drugimi sredstvi kitajska vlada usmerja in nadzira skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja (50). Sedanja težava presežne zmogljivosti je verjetno najbolj jasen prikaz posledic politik kitajske vlade in izkrivljanja, ki izhaja iz tega.

(84)

Zato se sklene, da ima kitajska vlada javne politike, ki vplivajo na sile prostega trga v zvezi s proizvodnjo litega pribora (fitingov) za cevi in surovinami, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo.

(85)

V skladu z informacijami v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajska zakonodaja o stečaju uradno temelji na podobnih načelih kot ustrezna zakonodaja v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na obseg gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker postopki v primeru insolventnosti vključujejo več pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (51).

(86)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (52). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je, da se pravice do rabe zemljišč dodelijo na pregleden način in po tržnih cenah, na primer z uvedbo postopkov zbiranja ponudb. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo svoja zemljišča brezplačno ali pod tržnimi cenami (53). Organi si pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov pri dodelitvi zemljišč (54).

(87)

Kaže torej, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje ustrezno, kar povzroča izkrivljanje pri ohranjanju insolventnih družb ter v povezavi z zagotavljanjem in pridobivanjem zemljišč v LRK. Ta zakonodaja se uporablja tudi za železarski in jeklarski sektor, vključno s proizvajalci izvozniki izdelka, ki se pregleduje.

(88)

Komisija je ob upoštevanju navedenega sklenila, da gre za diskriminatorno uporabo ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v železarskem in jeklarskem sektorju, tudi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje.

(89)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic organiziranja in kolektivnega dogovarjanja. LRK še ni ratificirala številnih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (55). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (56). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci v določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega sklopa prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. To običajno pomeni, da se delavci, ki nimajo lokalno registriranega prebivališča, znajdejo v ranljivem zaposlitvenem položaju in prejemajo nižje dohodke od delavcev z registriranim prebivališčem (57). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(90)

Opisani kitajski sistem delovnega prava se uporablja tudi za železarski in jeklarski sektor, vključno z izdelkom, ki se pregleduje. Sektor litega pribora (fitingov) za cevi je izkrivljanje stroškov plač tako prizadelo neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(91)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da so bili v železarskem in jeklarskem sektorju stroški plač izkrivljeni, tudi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje.

(92)

Za dostop družb v LRK do kapitala so značilna različna izkrivljanja.

(93)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (58), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila razen ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančne družbe v državni lasti še vedno povezane z državo, ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (59), in tako kot nefinančne družbe v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (60). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere je vlada določila, da se spodbujajo ali da so kako drugače pomembni (61).

(94)

Čeprav se priznava, da se na potrebo po spoštovanju normalnega bančnega ravnanja in bonitetnih pravil, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, morda nanašajo različni pravni instrumenti, ustrezni dokazi kažejo, da je vloga teh določb pri uporabi različnih pravnih instrumentov zgolj sekundarna (62). Ugotovitve v prejšnjih preiskavah trgovinske zaščite so prav tako privedle do enakega sklepa (63).

(95)

Bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili so poleg tega pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in pomen implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (64).

(96)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere je vlada določila, da se spodbujajo ali da so kako drugače pomembni (65). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo družbam v državni lasti, velikim in dobro povezanim zasebnim družbam ter družbam v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in strošek kapitala nista enaka za vse subjekte na trgu.

(97)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedavna rast zadolženosti podjetij v državnem sektorju kljub velikemu zmanjšanju dobičkonosnosti, kar kaže na to, da mehanizmi v bančnem sistemu ne sledijo običajnim tržnim odzivom.

(98)

Tretjič, čeprav je bila oktobra 2015 dosežena liberalizacija nominalne obrestne mere, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vpliva izkrivljanje, ki ga povzroča vlada. Delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali je manjši od nje, še vedno obsega 45 % vseh posojil in zdi se, da se je pospešila uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Umetno nizke obrestne mere povzročajo prenizke cene in s tem čezmerno uporabo kapitala.

(99)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečal. V razmerah naraščajoče stopnje zadolženosti se je kitajska vlada odločila preprečiti neizpolnjevanje plačilnih obveznosti. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(100)

Kljub nedavno sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga na korporativni sistem posojil v LRK v bistvu vplivajo znatne sistemske težave in izkrivljanje, ki so rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih.

(101)

Komisija je ob upoštevanju navedenega sklenila, da so imeli proizvajalci litega pribora (fitingov) za cevi dostop do financiranja, ki ga ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.

(102)

Komisija je ugotovila, da izkrivljanje, opisano v poročilu, ni omejeno na železarski in jeklarski sektor na splošno. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot je opisan zgoraj v oddelkih 3.2.2.1 do 3.2.2.5 in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih 3.2.2.6 do 3.2.2.8 in delu B poročila.

(103)

Za proizvodnjo litega pribora (fitingov) za cevi je potreben širok razpon vložkov. Ko proizvajalci litega pribora (fitingov) za cevi kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so zabeležene kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlijo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodelitvi kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(104)

Posledica tega je, da se domače prodajne cene litega pribora (fitingov) za cevi ne morejo uporabljati in da to zaznamuje tudi vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Dejansko so poseganja države, opisana v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami, prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK s povezovanjem različnih proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(105)

Analiza iz oddelkov 3.2.2.2 do 3.2.2.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v svoje gospodarstvo na splošno ter v železarski in jeklarski sektor (vključno z izdelkom, tj. litim priborom (fitingi) za cevi), je pokazala, da cene ali stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Na tej podlagi ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev je Komisija sklenila, da v tem primeru za določitev normalne vrednosti ni primerno uporabljati domačih cen in stroškov.

(106)

Komisija je zato normalno vrednost računsko določila izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki upoštevajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku. Komisija je opozorila, da v preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec in da niso bile predstavljene nobene trditve, da nekateri domači stroški ne bodo izkrivljeni na podlagi tretje alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(107)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih:

(108)

Kot je pojasnjeno v obvestilu z dne 20. junija 2018, je Komisija zainteresirane strani obvestila, da je opredelila štiri možne reprezentativne države, tj. Argentino, Brazilijo, Tajsko in Turčijo, ter jih pozvala, naj predložijo pripombe in predlagajo druge države.

(109)

Kar zadeva reprezentativno državo, je Komisija po obvestilu z dne 20. junija 2018 prejela predložitev kitajskega proizvajalca Jinan Meide Casting Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: predložitev z dne 18. julija 2018). Proizvajalec je izrazil nestrinjanje z namero Komisije, da uporabi metodologijo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe, in predložil nekaj pripomb, ki so obravnavane v uvodnih izjavah 35 in 36 zgoraj.

(110)

Kar zadeva stopnjo gospodarskega razvoja, Komisija ugotavlja, da imajo Tajska, Brazilija in Turčija po podatkih Svetovne banke isto raven dohodka, tj. višji srednji dohodek. Tajska, Turčija in Brazilija so torej v tem smislu enako primerne kot reprezentativne države. Argentina je razvrščena kot država z visokim dohodkom, zato v nadaljnji analizi ni bila obravnavana.

(111)

Družba Jinan Meide Casting Co., Ltd., v svoji predložitvi kot reprezentativno državo ni podprla Turčije, ampak Tajsko zaradi geografske, kulturne in gospodarske bližine Tajske in LRK. Nadaljnje trditve so se nanašale na Turčijo in njeno višjo stopnjo razvoja v primerjavi s Tajsko in LRK, saj je Turčija kandidatka za vstop v EU in ima carinsko unijo z EU.

(112)

Kar zadeva Turčijo kot državo kandidatko za vstop v EU ali dejstvo, da je Turčija v carinski uniji z EU, Komisija ugotavlja tudi, da ta dejstva niso pomembna pri ocenjevanju primernosti države kot reprezentativne države. Družba Jinan Meide ni predložila nobenih trditev ali dokazov o tem, zakaj se ta država zaradi teh elementov ne bi mogla šteti za možno reprezentativno državo. V zvezi s tem sta Tajska in Turčija enako primerni. Tudi kulturna in geografska bližina ne vplivata na primernost države. Ocena primernosti temelji na ekonomskih merilih, ne pa na kulturnih ali geografskih. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(113)

Kot je bilo poudarjeno v obvestilu z dne 20. junija 2018, Komisija ni mogla najti javnih finančnih podatkov za Brazilijo. Po nadaljnji analizi je Komisija potrdila, da take informacije niso bile na voljo, kot je bilo prvotno opredeljeno. Tudi nobena zainteresirana stran ni zagotovila alternativnih virov, kjer bi lahko našli te podatke. Komisija je zato menila, da bi bilo treba v njeni analizi nadalje obravnavati le Tajsko in Turčijo.

(114)

Kot je navedeno v obvestilu z dne 20. junija 2018, je Komisija našla javno dostopne računovodske izkaze za naslednje proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, v možnih reprezentativnih državah:

(115)

Na podlagi obvestila z dne 20. junija 2018 so bili rezultati vseh treh družb za leto 2017 dani na voljo v podatkovni zbirki Orbis (68). Dobičkonosnost družbe Siam je leta 2017 postala negativna. Zato je Komisija pri izbiri reprezentativne države upoštevala drugi dve družbi, BIS na Tajskem in Trakya Döküm v Turčiji.

(116)

Družba BIS skoraj izključno proizvaja izdelek, ki se pregleduje. V skladu z javno dostopnimi informacijami njeni izdelki zajemajo samo liti pribor (fitinge) za cevi, izdelan po ameriških in britanskih standardih ter standardih DIN.

(117)

Trakya Döküm je velika skupina, ki proizvaja veliko drugih izdelkov. V skladu z javno dostopnimi informacijami družba Trakya Döküm proizvaja izdelke za naslednje industrije: avtomobilsko industrijo, industrijo bele tehnike, industrijo hidravličnih sistemov, električno industrijo, strojno industrijo, železniško industrijo, industrijo pribora (fitingov) in konstrukcije (vključno s tempranim priborom (fitingi) za cevi iz železa in spone) ter druge izdelke, kot so izdelki za vpenjanje, členki verig in krmilna kolesa. Izdelek, ki se pregleduje, je le majhen del njene proizvodnje.

(118)

Družba BIS torej skoraj izključno proizvaja izdelek, ki se pregleduje, v družbi Trakya Döküm pa je izdelek, ki se pregleduje, le podkategorija osmih kategorij izdelkov zadevne družbe. Zato je Komisija zaradi večjega deleža izdelka, ki se pregleduje, v celotnem prometu družbe menila, da so informacije, ki so na voljo za družbo BIS, primernejše kot za družbo Trakya Döküm V primeru družbe BIS so prodajni, splošni in administrativni stroški (PSA) ter podatki o dobičku namreč bolj neposredno povezani z izdelkom, ki se pregleduje, podatki družbe Trakya pa so bili manj natančni.

(119)

Kar zadeva informacije o proizvodnih dejavnikih, je Komisija za obe državi, Turčijo in Tajsko, ugotovila, da so na voljo dovolj podrobne informacije. Analizirala je delež kitajskega uvoza v Tajsko in Turčijo za glavni proizvodni dejavnik, tj. jeklene odpadke. Kar zadeva Tajsko, so bili le 4 % vsega uvoza iz LRK. Kar zadeva Turčijo, deleža kitajskega uvoza ni bilo mogoče določiti, saj je bilo več kot 50 % uvoza jeklenih odpadkov prijavljenega kot uvoz v turška prostotrgovinska območja, ne da bi bilo navedeno poreklo. Ker podatki o poreklu večine uvoza glavnega proizvodnega dejavnika v Turčijo niso na voljo, zaradi česar ni mogoče izključiti uvoza iz LRK, se je Tajska štela za primernejšo reprezentativno državo.

(120)

V skladu s prvo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe je cilj, da se v možni reprezentativni državi ugotovijo vsi ali čim več ustreznih neizkrivljenih proizvodnih dejavnikov, ki jih uporabljajo kitajski proizvajalci, in neizkrivljenih zneskov za režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške in dobiček.

(121)

Na podlagi zgornje analize je Tajska izpolnila vsa merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, zato jo je mogoče šteti za ustrezno reprezentativno državo. Tajska ima predvsem znatno proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, in celovit nabor dostopnih podatkov za vse proizvodne dejavnike, PSA-stroške in dobiček.

(122)

Ob ugotovitvi, da je Tajska v tem primeru ustrezna reprezentativna država, ni bilo treba dodatno analizirati ravni socialne zaščite in varstva okolja na Tajskem.

(123)

V skladu s četrtim odstavkom člena 2(6a)(a) osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(124)

V ta namen je Komisija uporabila PSA-stroške in dobiček tajske družbe BIS, kot so navedeni v izkazu poslovnega izida družbe BIS za leto 2017.

(125)

V zvezi s tem v predvidenem desetdnevnem roku ni bila prejeta nobena pripomba.

(126)

Režijski stroški proizvodnje niso posebej opredeljeni v razpoložljivih izkazih poslovnega izida družbe BIS. Zato je Komisija menila, da je primerneje uporabiti režijske stroške, specifične za ta proces, na podlagi preverjenih informacij vzorčenih proizvajalcev Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 135 v nadaljevanju.

(127)

Komisija je v obvestilu z dne 20. junija 2018 navedla, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA), da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov. Poleg tega je v obvestilu z dne 8. marca 2019 navedla, da bo za podatke o plačah v proizvodnem sektorju uporabila tajski nacionalni statistični urad/banko Tajske, za stroške energije pa tajski organ za proizvodnjo električne energije.

(128)

Kot je že navedeno v uvodni izjavi 39 in v obvestilu z dne 20. junija 2018, si je Komisija prizadevala določiti začetni seznam proizvodnih dejavnikov in virov, ki bi se uporabil za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih kateri koli sodelujoči proizvajalec uporabi v proizvodnji izdelka, ki se pregleduje.

(129)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev se je Komisija zanašala, da bo proizvodne dejavnike, ki se uporabljajo v proizvodnji tempranega pribora (fitingov), opredelil vložnik.

(130)

Kar zadeva proizvodne dejavnike, je družba Jinan Meide Casting Co., Ltd., trdila, da bi morali biti izdelki, na podlagi katerih bi se pridobila nadomestna vrednost za vložke, ki jih uporabljajo kitajski proizvajalci, tisti z osemmestno carinsko oznako, če bi oznaka zajemala druge izdelke, pa bi jih bilo treba prilagoditi.

(131)

Kakor je navedeno tudi v obvestilu z dne 20. junija 2018, je bila na začetku postopka uporabljena šestmestna oznaka v skladu s standardno mednarodno nomenklaturo proizvodov Svetovne carinske organizacije, imenovana „harmonizirani sistem“ ali „HS“. Vendar je Komisija, ko je bila opredeljena primerna reprezentativna država, uporabila najpodrobnejšo oznako, ki je na voljo v tej državi, da bi bila čim natančnejša pri vrednotenju različnih vhodnih stroškov za določitev normalne vrednosti. Zato je Komisija, kot je razvidno iz preglednice 1 v nadaljevanju, glede na informacije, ki so bile na voljo v posameznem primeru, uporabila do 11-mestne oznake, specifične za Tajsko.

(132)

Komisija ni prejela pripomb v zvezi s specifičnimi proizvodnimi dejavniki, kakor so določeni v oddelku 2 obvestila z dne 20. junija 2018.

(133)

Ker noben kitajski proizvajalec ni predložil izpolnjenega vprašalnika, se je Komisija oprla na dejstva v zvezi s proizvodnimi dejavniki, kakor so bili ugotovljeni v preiskavi, kot je opisano v nadaljevanju.

(134)

Na podlagi informacij, ki jih je Komisija imela na voljo in ki so bile potrjene med preverjanji, kar je tudi v skladu z dokazi, pridobljenimi v okviru preiskave, s katero so se uvedli ukrepi (uvodna izjava 1), obstajata dva glavna, različna proizvodna postopka, ki se uporabljata v proizvodnji litega pribora (fitingov) za cevi. Glavna razlika med postopkoma se nanaša na začetno stopnjo taljenja vhodnih surovin. V enem od teh postopkov se energija, porabljena za segrevanje surovin, proizvaja s sežiganjem koksa v tako imenovani „kupolni“ peči. V drugem postopku se toplota za taljenje surovin proizvaja z električno energijo, proizvedeno z električnim oblokom. Zato je Komisija na tej prvi stopnji proizvodnje opazila razlike glede proizvodnih dejavnikov teh dveh proizvodnih postopkov. Te razlike so zlasti raven porabe koksa in raven porabe električne energije.

(135)

Na podlagi informacij, ki so bile Komisiji na voljo iz prvotne preiskave in vzorčenja v tej preiskavi, največji proizvajalec tempranega pribora (fitingov) v LRK uporablja „kupolne“ peči, zato se je Komisija odločila za uporabo dejavnikov proizvodnje, deležev porabe in režijskih stroškov proizvodnje, specifičnih za ta postopek, na podlagi informacij, ki jih je proizvajalec Unije, ki uporablja „kupolne“ peči, dal na voljo Komisiji.

(136)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki jih je predložil vložnik, so bili opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in povezane tarifne številke na podlagi tajske nomenklature, kjer je primerno:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki

(137)

Kar zadeva jeklene odpadke, sta dva kitajska proizvajalca, ki sta predložila izpolnjene odgovore na Prilogo III k obvestilu o začetku, navedla oznako HS 7204 10. V preglednici je navedena 11-mestna oznaka, specifična za Tajsko, ki jo je Komisija ob odsotnosti nadaljnjih informacij kitajskih proizvajalcev in pripomb drugih zainteresiranih strani uporabila za računsko določitev normalne vrednosti.

(138)

Kar zadeva cink, sta o tem proizvodnem dejavniku poročala eden od proizvajalcev Unije in eden od kitajskih proizvajalcev, vendar pod različnima oznakama. Proizvajalec Unije je navedel oznako 7901 11 00 za „surovi cink, nelegiran, ki vsebuje 99,99 mas. % cinka ali več“, kitajski proizvajalec pa je predlagal uporabo oznake 2608 00, tj. „cinkove rude in koncentrati“. Komisija je menila, da ni primerno uporabiti oznake za cinkovo rudo, in se odločila, da uporabi oznako HS, navedeno v preglednici, ki jo je predlagal proizvajalec Unije.

(139)

Kar zadeva fero-silicij, so vložniki navedli „fero-zlitine“, pri čemer niso navedli oznake. Kitajski proizvajalec in dva proizvajalca Unije so predlagali oznako 7202 21 00. Komisija je uporabila 11-mestno oznako, ki je navedena v preglednici in specifična za Tajsko.

(140)

Kar zadeva fero-mangan, so vložniki navedli „fero-zlitine“, pri čemer niso navedli oznake. En kitajski proizvajalec je predlagal oznako HS 7202 30, ki se uporablja za fero-silicij-mangan. Za 11-mestno oznako, specifično za Tajsko, ki jo je uporabila Komisija, je bilo ugotovljeno, da bolje opisuje proizvodni dejavnik, ki ga uporabljajo proizvajalci litega pribora (fitingov) za cevi.

(141)

Kar zadeva pesek, je prišlo do neskladja med oznako, ki jo je predlagal en kitajski proizvajalec, in tisto, ugotovljeno med preiskavo. Kitajski proizvajalec, ki je navedel „smolnati pesek“, je predlagal oznako 3824 10 00, ki se uporablja za „pripravljena vezivna sredstva za livarske modele ali livarska jedra“, vendar ta ni skladna z opisom proizvodnega dejavnika, ki ga je predlagal en proizvajalec Unije. Proizvajalec Unije ni navedel oznake. Komisija je na podlagi opisa proizvodnega postopka uporabila 11-mestno oznako, ki je navedena v preglednici. Ta oznaka je v skladu z memorandumom ameriškega ministrstva za trgovino z dne 21. oktobra 2016 (71) (v nadaljnjem besedilu: memorandum), ki ga je Komisiji prav tako predložil eden od kitajskih proizvajalcev.

(142)

Kar zadeva betonit, 11-mestna oznaka, navedena v preglednici, ki je bila uporabljena za izračun, označuje isti material kot splošnejša osemmestna oznaka, ki jo je predlagal eden od proizvajalcev Unije. V memorandumu je določena enaka 11-mestna oznaka. Uporablja se za „betonit“. Tarifne oznake za betonit ni predlagal noben proizvajalec izvoznik.

(143)

Pri vseh materialih, o katerih na tajskem trgu ni nobenih informacij, je Komisija upoštevala uvozne cene. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK, pa tudi naslednjih držav z netržnim gospodarstvom: Azerbajdžana, Belorusije, Kazahstana, Severne Koreje, Turkmenistana in Uzbekistana.

(144)

Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 105 ugotovila, da v zadevnem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a)(b). Na podlagi razpoložljivih dokazov in ker zainteresirane strani tega niso izpodbijale, je Komisija ocenila, da isto izkrivljanje vpliva na izvozne cene. Po izključitvi držav, navedenih v uvodni izjavi 143, je uvoz iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen in je zajemal 94 do 100 % celotnega uvoza na Tajsko.

(145)

Da bi Komisija določila neizkrivljeno ceno materialov, kot so dostavljeni do vrat tovarne kitajskega proizvajalca, v skladu s prvo alineo člena 2(6a)(a), je prištela stroške domačega prevoza.

(146)

Kar zadeva stroške dela, je Komisija uporabila podatke iz ankete o delovni sili, ki jo je izvedel nacionalni statistični urad pri ministrstvu za digitalno gospodarstvo in družbo (72). Natančneje, Komisija jih je izračunala na podlagi povprečne mesečne plače, h kateri je prištela vse dodatne ugodnosti, ki so jih prejeli zaposleni v proizvodnem sektorju. Najnovejše obdobje, za katero so bili podatki na voljo, je bilo prvo četrtletje leta 2017, tj. četrtletje takoj pred obdobjem preiskave v zvezi s pregledom.

(147)

Kar zadeva koks, je o tem proizvodnem dejavniku poročal eden od proizvajalec Unije, in sicer s šestmestno oznako, ki se uporablja za „koks in polkoks iz črnega premoga, rjavega premoga (lignite) ali šote, neaglomeriran ali aglomeriran; retortno oglje“. Kar zadeva ta proizvodni dejavnik, je treba posebno pozornost nameniti dejstvu, da se ta koks uporablja kot vir energije in ne kot „ogleni prah“ ali „žgan premog“, ki lahko predstavlja vhodno surovino. Komisija je uporabila 11-mestno oznako, ki je specifična za Tajsko ter se uporablja za „koks in polkoks iz črnega premoga“. Ta oznaka je natančnejša od tiste, ki jo je sporočil eden od proizvajalcev Unije, in se natančneje nanaša na koks, ki se uporablja kot vir energije.

(148)

Kar zadeva stroške električne energije, je Komisija uporabila povprečno prodajno ceno energije za neposredne odjemalce, kot je navedeno v letnem poročilu tajskega organa za proizvodnjo električne energije za leto 2017 (73).

(149)

Kar zadeva zemeljski plin, je Komisija prav tako uporabila podatke, objavljene v poročilu tajskega organa za proizvodnjo električne energije za leto 2017, v katerem je kot povprečna cena zemeljskega plina za leto 2017 navedenih 239 bahtov/milijon BTU (74). Enota BTU (britanska toplotna enota), ki se uporablja na Tajskem, je bila pretvorjena v 1 000 m3, ki jih je uporabil proizvajalec Unije, z uporabo enakovredne mere 1 000 m3 = 35 915 milijona BTU (75).

(150)

Komisija je pri računski določitvi normalne vrednosti upoštevala naslednja koraka.

(151)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene proizvodne stroške. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev je uporabila enake materiale, delo in energijo ter povezani delež porabe kot največji proizvajalec Unije. Faktorje uporabe je pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, tj. Tajski, in prištela stroške domačega prevoza.

(152)

Drugič, Komisija je pri zgoraj opredeljenih proizvodnih stroških uporabila PSA-stroške in dobiček tajske družbe BIS ter režijske stroške proizvodnje največjega proizvajalca Unije.

(153)

Na tej podlagi je Komisija računsko določila normalno vrednost na podlagi franko tovarna v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe. Ker nobeden od kitajskih proizvajalcev ni sodeloval, je bila normalna vrednost določena na ravni države in ne za vsakega proizvajalca posebej.

(154)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov o cenah CIF iz Eurostata in prilagojena na raven franko tovarna.

(155)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Normalna vrednost je bila prilagojena navzgor za 8 % za nevračljive stroške DDV. Na podlagi informacij vložnika je bila izvozna cena prilagojena navzdol za 4 do 7 % za stroške mednarodnega prevoza in zavarovanja.

(156)

Komisija je zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev primerjala tehtano povprečno normalno vrednost podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno na ravni franko tovarna v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(157)

Komisija je na podlagi tega ugotovila, da je bila stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, na ravni približno 26 %.

(158)

Komisija je zato sklenila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(159)

Kot je ugotovljeno zgoraj, je bil uvoz litega pribora (fitingov) za cevi iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dampinški. Komisija je zaradi celovitosti preiskave proučila tudi verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v LRK, določanje cen s strani proizvajalcev izvoznikov v LRK na drugih trgih in privlačnost trga Unije.

(160)

Ta pregled je zaradi nesodelovanja proizvajalcev v LRK temeljil na informacijah, ki jih je imela Komisija na voljo, tj. informacijah iz zahtevka in drugih razpoložljivih neodvisnih virov, kot so uradna uvozna statistika in informacije, ki so jih med preiskavo predložile zainteresirane strani.

(161)

V skladu z informacijami iz zahtevka (76) proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v LRK ni natančno znana. Trg je razdrobljen s številnimi majhnimi proizvajalci in več velikimi proizvajalci. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je predložil vložnik, ugotovila, da skupna proizvodna zmogljivost šestih od 30 znanih proizvajalcev znaša vsaj 310 000 ton.

(162)

Proizvajalca, ki sta predložila odgovor na obrazcu za vzorčenje, sta poročala o približno 10 % neizkoriščene zmogljivosti. Ob predpostavki, da imajo drugi proizvajalci enak odstotek neizkoriščene zmogljivosti, dobljena neizkoriščena zmogljivost znaša 31 000 ton. Kitajska neizkoriščena zmogljivost tudi ob uporabi tega zadržanega pristopa predstavlja več kot 80 % potrošnje Unije.

(163)

Da bi Komisija ugotovila morebiten razvoj uvoza v primeru razveljavitve ukrepov, je proučila privlačnost trga Unije glede na cene.

(164)

V zvezi s tem je Komisija preverila informacije v podatkovni zbirki Global Trade Atlas (77) pod oznako HS 7307 19 liti pribor (fitingi) za cevi iz železa, ki ni navedeno ali zajeto na drugem mestu (78), ali jekla. Na voljo je le šestmestna oznaka, za katero se zdi, da vključuje izdelke, ki ne spadajo v obseg tega pregleda, kot so pribor (fitingi) iz nodularnega litega železa, žlebljene spojnice itd.

(165)

Komisija je zato za analizo uporabila odgovore na obrazcih za vzorčenje, ki sta jih predložila kitajska proizvajalca, in ugotovila, da so cene na trgu EU privlačnejše od cen na nekaterih izvoznih trgih in domačem trgu. Če bi bili ukrepi razveljavljeni, bi zato trg Unije postal še privlačnejši, saj bi se nanj verjetno preusmerile nekatere količine, ki se trenutno prodajajo na drugih trgih. Uvoz iz LRK v Unijo se bo verjetno znatno povečal, in to po dampinških cenah.

(166)

Preiskava je pokazala, da se je kitajski izvoz na trg Unije po dampinških cenah nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Glede na elemente, proučene v oddelkih 3.3.1 in 3.3.2, je Komisija sklenila tudi, da je zelo verjetno, da bi kitajski proizvajalci v primeru izteka ukrepov v Unijo izvažali znatne količine litega pribora (fitingov) za cevi po dampinških cenah. Komisija je zato sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se damping v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov nadaljeval.

(167)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 27, v preiskavi ni sodeloval noben tajski proizvajalec. Zato je Komisija tajske organe obvestila, da bo zaradi nesodelovanja uporabila člen 18 osnovne uredbe, pri čemer bo svoje ugotovitve glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga utemeljila na razpoložljivih dejstvih. Komisija je prejela pripombe oddelka za zunanjo trgovino pri ministrstvu za trgovino in tajske družbe BIS Pipe Fitting Industry. Pripombe so obravnavane v uvodnih izjavah 196 in 197 v nadaljevanju.

(168)

Komisija je zaradi nesodelovanja tajskih proizvajalcev za določitev normalne vrednosti na Tajskem uporabila razpoložljiva dejstva. V ta namen so bile uporabljene informacije, ki jih je predložil vložnik.

(169)

Tako je normalna vrednost temeljila na domačih cenah na Tajskem, določenih na podlagi domačega cenika, ki vključuje veliko vrst izdelkov. Ker se je za cenik štelo, da ni posodobljen, se je za cene na ceniku uporabil korekcijski faktor, pridobljen z uporabo uradnih statistik in dodatnih informacij na podlagi tržnih informacij. Da bi se dobile cene franko tovarna, so se odšteli ocenjeni dobiček za distributerje in stroški prevoza.

(170)

Zaradi nesodelovanja tajskih proizvajalcev je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov o uvoznih cenah CIF iz Eurostata in prilagojena na raven franko tovarna.

(171)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Na podlagi informacij vložnika je bila izvozna cena prilagojena navzdol za 5 do 9 % za stroške prevoza in zavarovanja.

(172)

Komisija je normalno vrednost podobnega izdelka, kakor jo je sporočil vložnik, primerjala z izvozno ceno na ravni franko tovarna v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(173)

Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je bila stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, na ravni približno 33 %.

(174)

Komisija je zato sklenila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(175)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preiskala verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna in neizkoriščena zmogljivost na Tajskem, razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji ter privlačnost trga Unije.

(176)

Da bi Komisija proučila verjetni razvoj izvoza s Tajske v primeru razveljavitve ukrepov, je zaradi nesodelovanja uporabila najboljše razpoložljive informacije iz javno dostopnih virov (spletna mesta družb in statistični podatki iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas) in informacije iz zahtevka.

(177)

Za Tajsko se zahtevek nanaša na obstoj treh proizvajalcev. Poleg tega so tajski organi po začetku preiskave opredelili 30 možnih proizvajalcev (79), od katerih sta dva že omenjena v zahtevku. Vendar so bile predložene le delne informacije o proizvodnji in neizkoriščeni zmogljivosti tajske industrije.

(178)

V prvotni preiskavi je neizkoriščena zmogljivost dveh tajskih proizvajalcev izvoznikov, ki sta predstavljala večino tajskega izvoza, znašala 38 % ali 8 200 ton. V skladu z javno dostopnimi informacijami je obseg njunega poslovanja od takrat v veliki meri nespremenjen (obe družbi proizvajata skoraj izključno liti pribor (fitinge) za cevi).

(179)

Nato je Komisija proučila, ali bi lahko neizkoriščeno zmogljivost medtem absorbirali drugi trgi. Skupni izvoz s Tajske leta 2011, v obdobju preiskave prvotne preiskave, je znašal 16 506 ton. Leta 2017 je skupni izvoz znašal 18 610 ton, tj. približno 2 100 ton več kot leta 2011.

(180)

Komisija je sklenila, da je bil od začetka uporabe dajatev na druge trge usmerjen le del neizkoriščene zmogljivosti, ki je obstajala med prvotno preiskavo. Domači trg je majhen (< 10 % prodaje) in prav tako ne bi mogel absorbirati neizkoriščene zmogljivosti.

(181)

Zato je verjetno, da se lahko večina neizkoriščene zmogljivosti v višini 8 200 ton (22 % potrošnje Unije), ki je obstajala med prvotno preiskavo, v primeru izteka ukrepov še vedno uporabi in usmeri na trg Unije. Razpoložljiva neizkoriščena zmogljivost bi tudi ob zadržani predpostavki, da se je neizkoriščena zmogljivost zmanjšala za skupni obseg povečanja izvoza, znašala 6 100 ton ali 17 % trga Unije.

(182)

Komisija je na tej podlagi sklenila, da je na Tajskem na voljo precejšnja neizkoriščena zmogljivost, zaradi česar obstaja velika verjetnost, da bi se v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov obseg izvoza znatno povečal.

(183)

Tajska je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kljub vzpostavljenim protidampinškim dajatvam še vedno izvažala v Unijo s 4,5-odstotnim tržnim deležem, kar kaže, da je Unija ostala privlačen trg in privlačna izvozna destinacija. Glede na majhno izkoriščenost zmogljivosti tajskih proizvajalcev obstaja velika verjetnost, da bodo tajski izvozniki v primeru izteka ukrepov poskušali pridobiti izgubljeni tržni delež.

(184)

Statistični podatki o tajskem izvozu kažejo višje povprečne cene za skoraj vse druge glavne izvozne trge za tempran pribor (fitinge) kot za Unijo. Ta razlika v ceni je morda posledica razlik v naboru izdelkov ali veljavnih ukrepov. Komisija zaradi nesodelovanja tajskih proizvajalcev ne more zanesljivo oceniti teh razlik v ceni.

(185)

Preiskava je pokazala, da se je tajski izvoz na trg Unije po dampinških cenah nadaljeval tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je poleg razmeroma majhnega obsega uvoza v primerjavi s potrošnjo Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proučila obstoj velike neizkoriščene zmogljivosti in preteklo prakso tajskih proizvajalcev.

(186)

Zato je Komisija glede na elemente, proučene v oddelkih 4.3.1 in 4.3.2, sklenila, da se bo v primeru izteka ukrepov verjetno znatno povečal izvoz v Unijo po dampinških cenah.

(187)

Izdelek, ki se pregleduje, je v obravnavanem obdobju proizvajalo pet proizvajalcev v Uniji. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(188)

Komisija je na podlagi informacij, ki jih je predložila industrija Unije, ugotovila, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala približno 33 000 ton. Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, so vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali več kot 70 % celotne proizvodnje Unije.

(189)

Komisija je potrošnjo Unije določila kot vsoto obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in skupnega uvoza v Unijo, ki jo je Eurostat sporočil na ravni TARIC.

(190)

Potrošnja izdelka, ki se pregleduje, v Uniji se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(191)

Potrošnja Unije se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2014 zmanjšala za 3 %, potem ko se je v letih 2016 in 2017 povečala. Trg tempranega pribora (fitingov) je zrel in v obravnavanem obdobju na njem ni bilo večjih nihanj.

(192)

Komisija je proučila, ali naj se uvoz litega pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(193)

Ugotovljena stopnja dampinga glede na uvoz iz vsake od zadevnih držav je bila nad pragom de minimis, kakor je opredeljen v členu 9(3) osnovne uredbe. Obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe.

(194)

Kumulativna ocena se je v prvotni preiskavi štela za ustrezno zaradi primerljivih konkurenčnih pogojev med uvozom iz teh dveh držav in podobnim izdelkom iz Unije, tj. prek istih prodajnih poti in za iste kategorije strank. Komisija v sedanji preiskavi ni prejela nobenih dokazov, da se je v zvezi s tem kaj spremenilo. Zato Komisija meni, da te ugotovitve še vedno veljajo.

(195)

Glede na zgoraj navedeno se je štelo, da so vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena. Uvoz iz LRK in Tajske se je zato proučil kumulativno.

(196)

Predstavništvo Tajske in tajski proizvajalec, tj. družba BIS Pipe Fitting Industry Co., Ltd., sta trdila, da bi bilo treba uvoz s Tajske izključiti iz pregleda na podlagi doslednega zmanjševanja obsega uvoza in da kumulacija z uvozom iz LRK ni pravno in gospodarsko upravičena.

(197)

Komisija je zavrnila te trditve, saj je preiskava z uporabo podrobnih podatkov Eurostata na ravni TARIC pokazala, da je obseg tajskega uvoza, ki presega 5 % celotnega uvoza, kljub zmanjšanju še vedno precejšen in ga je zato mogoče uporabiti pri kumulativni oceni v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(198)

Komisija je obseg uvoza iz LRK in Tajske v Unijo določila na podlagi podatkov Eurostata na ravni TARIC, tržne deleže uvoza pa s primerjavo tega obsega uvoza in potrošnje Unije, kot je prikazana v preglednici 2.

Preglednica 3

Obseg uvoza Unije (v tonah)

(199)

Obseg uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz zadevnih držav na trg Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 22 %.

(200)

Tržni delež dampinškega uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za šest odstotnih točk z 32 % na 26 %. Ta tržni delež se je zmanjšal zlasti v obdobju od leta 2016 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Gibanje je bilo v skladu z razvojem uvoza.

Preglednica 4

Tržni delež Unije

(201)

Uvoz iz LRK in Tajske na trg Unije se je torej kljub vzpostavljenim ukrepom nadaljeval tudi v obravnavanem obdobju.

(202)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu na ravni TARIC. Povprečne cene uvoza iz LRK in Tajske v Unijo so se gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Uvozne cene (v EUR/tono)

(203)

Uvozne cene s Tajske so v obravnavanem obdobju ostale razmeroma nespremenjene, medtem ko je uvoz iz LRK, ki se je začel leta 2014 po precej nižji ravni cen v primerjavi s tajskim uvozom, zmanjšal vrzel proti koncu obravnavanega obdobja.

(204)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(205)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek cene industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(206)

Primerjava je za uvoz iz LRK in Tajske pokazala 47- oziroma 44-odstotno povprečje stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen na trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(207)

Stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen so kljub določenemu zvišanju povprečne cene uvoza iz zadevnih držav, ki ga je povzročilo zlasti zvišanje uvoznih cen iz LRK, ostale precejšnje.

(208)

Tržni delež uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav se je gibal na naslednji način:

Preglednica 6

Tržni delež uvoza

(209)

Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav je v obravnavanem obdobju ostal nespremenjen z majhnim začasnim povečanjem v letih 2015 in 2016.

(210)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(211)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, je bilo vzorčenje uporabljeno za oceno gospodarskega položaja industrije Unije.

(212)

Komisija je pri ugotavljanju škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode.

(213)

Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, ki jih je predložila industrija Unije, in preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(214)

Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije.

(215)

Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(216)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(217)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(218)

Obseg proizvodnje Unije se je v obravnavanem obdobju kljub zmanjšanju potrošnje povečal za 8 %.

Preglednica 8

Proizvodna zmogljivost Unije (v tonah)

(219)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena. Dejavnik, ki omejuje zmogljivost, je postopek žarjenja, za katerega so potrebni znatna sredstva (peči) in čas. Peči, ki porabijo veliko energije, ni mogoče na hitro ustaviti ali segreti.

Preglednica 9

Izkoriščenost zmogljivosti proizvodnje Unije

(220)

Izkoriščenost zmogljivosti se je zaradi povečanega obsega proizvodnje Unije povečala za štiri odstotne točke.

(221)

Obseg prodaje proizvajalcev Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 7 %, v skladu s povečanjem proizvodnje in kljub zmanjšanju potrošnje, saj so imeli korist od uvedene protidampinške dajatve.

Preglednica 10

Obseg prodaje v Uniji (v tonah)

(222)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za šest odstotnih točk ali 11 %, dampinški uvoz pa se je v istem obdobju zmanjšal za 22 %, kar kaže na to, da je industrija Unije učinkovito nadomestila delež prodaje litega pribora (fitingov) za cevi, ki se je prej uvažal.

Preglednica 11

Tržni delež Unije

(223)

Zaposlenost v ekvivalentih polnega delovnega časa (EPDČ) je bila le delno v skladu s povečanjem obsega proizvodnje Unije, kar kaže, da je industrija Unije racionalizirala proizvodni proces in povečala produktivnost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

Preglednica 12

Zaposlenost v ekvivalentih polnega delovnega časa

(224)

Industrija Unije je lahko povečala produktivnost, zaradi česar se je obseg proizvodnje Unije povečal bolj kot zaposlenost v ekvivalentih polnega delovnega časa.

Preglednica 13

Produktivnost (v tonah/EPDČ)

(225)

Povečanje produktivnosti izhaja tudi iz industrijskih inovacij, kjer roboti nenehno nadomeščajo tovarniške delavce, zlasti na področju strojne obdelave in odpreme.

(226)

Kot je navedeno v preglednici 2, se je potrošnja Unije med letom 2014 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za več kot 1 000 ton, obseg dampinškega uvoza pa se je v istem obdobju zmanjšal za več kot 2 000 ton. Industrija Unije je lahko zaradi zmanjšanja dampinškega uvoza svojo prodajo povečala za več kot 1 000 ton.

(227)

Damping se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval na visoki ravni, kot je pojasnjeno v oddelku 3 zgoraj.

(228)

Ker je bil obseg dampinškega uvoza iz LRK in Tajske manjši kot v prvotnem obdobju preiskave, je Komisija ocenila, da je bil vpliv razsežnosti stopnje dampinga na industrijo Unije precej manj izrazit kot med prvotno preiskavo.

(229)

Povprečne prodajne cene na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 15

Povprečni proizvodni stroški v Uniji na tono

(230)

Padajoči trend je posledica pritiska dampinškega uvoza na trgu.

(231)

Povprečna prodajna cena vzorčenih proizvajalcev v Uniji se je v zadevnem obdobju znižala za 4 %, povprečni proizvodni stroški pa so se v istem obdobju zvišali za 4 %, kot je prikazano v nadaljevanju.

(232)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju zvišali za 5 %.

Preglednica 16

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(233)

V obravnavanem obdobju se je raven končnih zalog znižala. Skupno se je znižala za 33 %. To znižanje izraža izboljšane notranje politike proizvajalcev Unije, katerih cilj je racionalizacija zalog, da bi se sprostil njihov kapital za poslovanje.

Preglednica 17

Zaloge (v tonah)

(234)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(235)

Dobičkonosnost se je obravnavanem obdobju zmanjšala za 24 %, zlasti po letu 2016.

(236)

Neto denarni tok, tj. zmožnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti, se je do leta 2016 znatno povečal, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal na nižjo raven, vendar je bil še vedno za 17 % večji kot leta 2014.

(237)

Gibanje naložb proizvajalcev Unije je potrdilo, da je ta industrija zelo kapitalsko intenzivna. Potrebna so znatna vlaganja, in sicer zaradi izpolnjevanja vse strožjih okoljskih standardov in zaradi izravnave naraščajočih stroškov za zaposlene, potrebne v proizvodnji, z njihovo nadomestitvijo z roboti. Zmanjšanje naložb v obdobju preiskave v zvezi s pregledom od leta 2015 je posledica postopka časovnega usklajevanja/odobritve enega od vzorčenih proizvajalcev in ne pomeni spremembe trenda. Proizvajalci Unije dejansko menijo, da bodo za ohranitev zadostnih ravni dobičkonosnosti v prihodnosti potrebne nadaljnje znatne naložbe.

(238)

Donosnost naložb industrije Unije, tj. dobiček kot delež neto knjigovodske vrednosti sredstev, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 26 %. To je zlasti posledica zvišanja vrednosti kapitala, vloženega v proizvodna sredstva, v primerjavi z le rahlo zmanjšanim dobičkom v obravnavanem obdobju.

(239)

Zaradi zadostne dobičkonosnosti in donosnosti naložb so vzorčeni proizvajalci Unije na splošno lahko zbrali kapital za svoje potrebne naložbe v osnovna sredstva. Vendar so nekateri proizvajalci Unije opozorili na povečane težave pri zbiranju kapitala zaradi negotovosti glede nadaljevanja ukrepov in prihodnjih naložb.

(240)

Z uvedbo dokončnih protidampinških ukrepov maja 2013 se je začel trend zmanjševanja uvoza iz zadevnih držav v zadevnem obdobju. Zaradi zmanjševanja obsega uvoza po nižjih cenah v primerjavi s povprečnimi prodajnimi cenami industrije Unije so se ublažili negativni učinki na trg Unije.

(241)

To je prispevalo k izboljšanju položaja industrije Unije v obravnavanem obdobju, saj je omogočilo okrevanje od prejšnjih škodljivih učinkov dampinga.

(242)

To je pripomoglo k povečanju proizvodnje in obsega prodaje proizvajalca Unije, pozitivnih denarnih tokov in donosnosti naložb ter omogočilo solidno, čeprav manjšo dobičkonosnost.

(243)

Čeprav si je industrija Unije večinoma opomogla po pretekli škodi in se zdi, da je na pravi poti, da dolgoročno ohrani svoj položaj, pa je zaradi zelo omejenih možnosti za širitev trga Unije in nadaljnjega pritiska na cene še vedno v občutljivem položaju.

(244)

Poleg tega je ta industrija zaradi visoke kapitalske intenzivnosti še posebno občutljiva na zmanjšanje obsega prodaje ali cene na enoto.

(245)

Komisija je ob upoštevanju navedenega sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(246)

Komisija je v uvodni izjavi 245 sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode zaradi dampinškega uvoza iz LRK in Tajske.

(247)

V zvezi s tem je Komisija proučila proizvodno zmogljivost in neizkoriščeno zmogljivost v zadevnih državah, privlačnost trga Unije in vpliv uvoza iz zadevnih držav na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov.

(248)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodnih izjavah 182 in 162, so v zadevnih državah znatne presežne zmogljivosti. Komisija ni našla elementov, ki bi kazali na morebitno znatno povečanje domačega povpraševanja po izdelku, ki se pregleduje, v zadevnih državah ali na katerem koli trgu tretjih držav v bližnji prihodnosti, da bi se absorbirala ta neizkoriščena zmogljivost.

(249)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 165 in 183, je trg Unije privlačen trg za proizvajalce izvoznike iz zadevnih držav.

(250)

To je bilo potrjeno med junijem 2016 in junijem 2017, ko se je po začasno razveljavljeni protidampinški dajatvi za izdelek, ki se pregleduje, ki ga je proizvajala družba Jinan Meide, znatno povečal kitajski uvoz. Ta proizvajalec je v prvem četrtletju leta 2017 podvojil svoj poceni uvoz v Unijo v primerjavi s prejšnjim četrtletjem in običajno vrednostjo prvega četrtletja v obravnavanem obdobju.

(251)

Na podlagi navedenega bodo proizvajalci iz zadevnih držav ob odsotnosti ukrepov verjetno močno povečali svojo navzočnost na trgu Unije v smislu obsega in tržnega deleža, in sicer po dampinških cenah, ki bi znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije.

(252)

Proizvajalci Unije bi zaradi razveljavitve veljavnih ukrepov utrpeli škodo. Z verjetnim prihodom velikih količin kitajskega in tajskega uvoza, ki bi nelojalno nižal cene, bi bila industrija Unije prisiljena znatno zmanjšati svojo proizvodnjo, zaradi česar bi se hitro znižale ravni dobičkonosnosti.

(253)

Zaradi občutljivosti industrije Unije na zmanjšanje obsega proizvodnje ali znižanje prodajnih cen bi se zelo hitro poslabšali njena dobičkonosnost in drugi kazalniki uspešnosti.

(254)

Proizvodnja litega pribora (fitingov) za cevi je kapitalsko intenzivna industrija. Da bi lahko livarna delovala, morajo biti vzpostavljeni veliki objekti, vključno s pečmi, stroji za oblikovanje ter linijami za galvanizacijo in žarjenje. Poleg tega je robotika, ki je potrebna za obvladovanje vse višjih stroškov dela v Uniji z nadomestitvijo človeške delovne sile, zelo draga. Nakup enega samega avtomatiziranega stroja za vrezovanje določene vrste pribora (fitingov) lahko stane do 1 milijon EUR. To je zelo velik izdatek v primerjavi s prometom in dobičkom, značilnima za to industrijo.

(255)

Stalne naložbe v osnovna sredstva, ki bi bile potrebne, ne bi bile več upravičene in izkoristek že pridobljenih naložbenih sredstev ne bi bil zanesljiv. To bi lahko vodilo v zaprtje tovarn in posledično izgubo delovnih mest ter morebitno izginotje industrije.

(256)

Razveljavitev ukrepov bi po vsej verjetnosti povzročila znatno povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav po škodljivih cenah, zaradi česar bi industrija Unija ponovno utrpela znatno škodo.

(257)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, trgovcev na debelo in drobno ter uporabnikov.

(258)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da sprejetje ukrepov ni v nasprotju z interesom Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, ki analizira stanje, v katerem protidampinški ukrepi že veljajo, omogoča oceno morebitnega nesorazmernega negativnega učinka sedanjih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(259)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali bi bilo mogoče kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škode ugotoviti, da ohranitev ukrepov v tem posebnem primeru ne bi bila v interesu Unije.

(260)

Preiskava je pokazala, da bi morebitni iztek ukrepov verjetno pomembno negativno vplival na industrijo Unije. Položaj industrije Unije bi se hitro poslabšal v smislu manjšega obsega prodaje in prodajnih cen, kar bi povzročilo močno zmanjšanje dobičkonosnosti. Nadaljevanje ukrepov bi industriji Unije omogočalo, da bi v celoti izkoristila svoj potencial na trgu Unije, ki ji zagotavlja enake konkurenčne pogoje.

(261)

Zato je ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

(262)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, je Komisija vzorčila tri uvoznike in jih povabila k sodelovanju v tej preiskavi. Nobeden od njih se ni odzval.

(263)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da kakršen koli negativni učinek uvedbe ukrepov na uvoznike glede na njihov dobiček in vire dobave ne bi bil nesorazmeren.

(264)

V sedanji preiskavi Komisija nima na voljo nobenih nasprotnih dokazov, zato je mogoče potrditi, da veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj uvoznikov in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje.

(265)

Komisija je vzpostavila stik z vsemi znanimi uporabniki v tej preiskavi in jih povabila k sodelovanju. Sodeloval ni noben uporabnik.

(266)

S sedanjo preiskavo se niso zagotovili nobeni dokazi, iz katerih bi bilo razvidno, da so veljavni ukrepi kakor koli negativno vplivali nanje. Zaradi nizke cene je omejen tudi vpliv deleža izdelka, ki se pregleduje, na skupne stroške nove izgradnje ali namestitve.

(267)

Na podlagi navedenega je mogoče potrditi, da veljavni ukrepi niso bistveno negativno vplivali na finančni položaj uporabnikov in da nadaljevanje ukrepov ne bi čezmerno vplivalo nanje.

(268)

Komisija je glede na navedeno sklenila, da v okviru interesa Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi dokončnih protidampinških ukrepov na uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK in Tajske.

(269)

Na podlagi sklepov Komisije o nadaljevanju dampinga, ponovitvi škode in interesu Unije bi bilo treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa in sferoidnega grafitnega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske.

(270)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bila predvidena ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov. Odobreno jim je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko predložile pripombe o tem razkritju in zahtevale zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(271)

V roku 25 dni ni prejela nobenih pripomb.

(272)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (80) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(273)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo le za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedeni pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki se pregledujejo in jih proizvaja katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni izrecno navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(274)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) bi bilo treba takoj predložiti Komisiji (81) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami. Zlasti bi jo bilo treba obvestiti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače prodaje in izvoza, povezani na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Uredba bo nato po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(275)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni izrazil mnenja –