(1)

Evropska komisija je 13. avgusta 2018 v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom mešanic sečnine in amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: zadevne države) v Unijo. Obvestilo o začetku je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Preiskavo je začela na podlagi pritožbe, ki jo je 29. junija 2018 vložilo združenje Fertilizers Europe (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje mešanic sečnine in amonijevega nitrata v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zato nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/455 z dne 20. marca 2019 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla registracijo uvoza zadevnega izdelka v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in organe Ruske federacije (v nadaljnjem besedilu: Rusija), Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA), znane uvoznike in združenja, ki zastopajo interese uporabnikov in drugih združenj, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki iz Rusije in ZDA so trdili, da pritožniki niso imeli procesnega upravičenja in da ni bilo dovolj dokazov o dampingu in škodi za začetek preiskave.

(7)

Komisija je obe trditvi zavrnila. Komisija je navzkrižno preverila in potrdila ugotovitve iz dopisa k spisu o procesnem upravičenju, ki je na voljo za vpogled zainteresiranim stranem, da je bila pritožba vložena v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje sečnine in amonijevega nitrata v Uniji. Poleg tega je Komisija izvedla pregled pritožbe v skladu s členom 5 osnovne uredbe in ugotovila, da so bile zahteve za začetek preiskave izpolnjene, in sicer da sta bili ustreznost in točnost dokazov, ki jih je predložil pritožnik, zadostni. V skladu s členom 5(2) osnovne uredbe pritožba vsebuje vse, pritožniku pod razumnimi pogoji dostopne informacije o dejavnikih, navedenih v osnovni uredbi. Na podlagi predloženih dokazov je bila navedena zahteva izpolnjena, kakor je potrjeno v oceni Komisije.

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da se je odločila za ustrezno omejitev števila proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala z uporabo vzorčenja, in da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je izbrala začasni vzorec na podlagi podatkov o proizvodnji in obsegu prodaje, ki so jih sporočili proizvajalci Unije v okviru analize ocene procesnega upravičenja pred začetkom preiskave. Tako določen začasni vzorec so sestavljali trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali približno 70 % proizvodnje in prodaje v Uniji v skladu z razpoložljivimi informacijami. Podrobnosti o tem začasnem vzorcu so bile dane na voljo v spisu, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, Komisija pa je pozvala zainteresirane strani k predložitvi pripomb.

(10)

Kmalu po začetku je eden od začasno vzorčenih proizvajalcev, tj. družba Yara Sluiskil B.V., Komisijo obvestil, da ne želi sodelovati. Poleg tega sta dva proizvajalca Unije po objavi obvestila o začetku poslala odgovore kot odgovor na oceno procesnega upravičenja pred začetkom preiskave. Komisija je za določitev končnega vzorca upoštevala navedene podatke proizvajalcev Unije o proizvodnji in prodaji.

(11)

Več zainteresiranih strani je predložilo dodatne pripombe v zvezi z začasnim vzorcem. Komisija je upoštevala pripombe in v dopisu z dne 5. septembra 2018, priloženemu k odprtemu spisu, pojasnila, zakaj te pripombe niso vplivale na izbiro končnega vzorca.

(12)

Pristop Komisije k uporabi vzorčenja v skladu s členom 17 osnovne protidampinške uredbe, in sicer na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave, se je zato ohranil.

(13)

Ker družba Yara Sluiskil B.V. ni želela sodelovati, se je Komisija odločila, da jo nadomesti z družbo OCI Nitrogen. Končni vzorec proizvajalcev Unije, ki ga sestavljajo družbe AB Achema, Grupa Azoty Zaklady Azotowe Pulawy S.A. in OCI Nitrogen B.V., predstavlja več kot 50 % celotne proizvodnje in obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(14)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(15)

Več nepovezanih uvoznikov se je javilo kot zainteresirane strani, čeprav so le trije predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila prejetih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Vsi trije uvozniki so bili pozvani, naj izpolnijo vprašalnik.

(16)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz Rusije, Trinidada in Tobaga ter ZDA pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Komisija pozvala misijo Ruske federacije pri Evropski uniji, misijo Trinidada in Tobaga pri Evropski uniji in misijo Združenih držav Amerike pri Evropski uniji, naj opredelijo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih lahko zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopijo v stik z njimi.

(17)

Dva proizvajalca izvoznika iz Rusije, en proizvajalec izvoznik iz Trinidada in Tobaga ter en proizvajalec izvoznik iz ZDA so predložili zahtevane informacije ter se strinjali z vključitvijo v vzorec.

(18)

Zaradi majhnega števila odgovorov proizvajalcev izvoznikov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(19)

Vsi znani zadevni proizvajalci izvozniki in organi zadevnih držav so bili z dopisom z dne 21. avgusta 2018 obveščeni o izboru družb, ki jih je treba preiskati. Pripomb ni prejela.

(20)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem Unije, pritožniku, trem nepovezanim uvoznikom, ki so se javili, štirim proizvajalcem izvoznikom v zadevnih državah in vsem združenjem uporabnikov ter gospodarskim subjektom, ki so se ji javili in zahtevali vprašalnik.

(21)

Pritožnik je v pritožbi predložil zadostne dokaze o izkrivljanju cen surovin v Rusiji v zvezi z zadevnim izdelkom. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, preiskava tako zajema ta izkrivljanja cen surovin, da se ugotovi, ali naj se za Rusijo uporabijo določbe člena 7(2a) in (2b) osnovne uredbe. Zato je Komisija ruski vladi poslala dodatni vprašalnik.

(22)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, združenje Fertilizers Europe, trije nepovezani uvozniki, štirje proizvajalci izvozniki v zadevnih državah in sedemnajst različnih gospodarskih subjektov, vključno z nekaterimi, ki zastopajo interese uporabnikov.

(23)

Izpolnjen vprašalnik je predložila tudi ruska vlada. Vendar je bil odgovor ruske vlade precej nepopoln in ni vseboval osnovnih informacij, ki jih je Komisija potrebovala za proučitev trditev o izkrivljanju cen surovin v Rusiji in za oceno, ali bi dajatev, ki je nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode. Ruska vlada ni odgovorila na zahtevo Komisije v zvezi s preverjanjem podatkov iz izpolnjenega vprašalnika na kraju samem.

(24)

Komisija je rusko vlado z dopisoma z dne 22. oktobra in 19. decembra 2018 obvestila o pomanjkljivostih izpolnjenega vprašalnika in o tem, da ni odgovorila na zahtevo Komisije o preverjanju podatkov. Komisija je navedla, da bo svoje ugotovitve v zvezi z obstojem izkrivljanj cen surovin v Rusiji oblikovala na podlagi razpoložljivih dejstev, če ne bo prejela potrebnih informacij. Ruska vlada se na navedena dopisa ni odzvala s predložitvijo potrebnih informacij.

(25)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasno ugotovitev o dampingu, izkrivljanju cen surovin v zvezi z zadevnim izdelkom v Rusiji, nastali škodi in interesu Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(26)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2017 do 30. junija 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2015 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(27)

Zadevni izdelek so mešanice sečnine in amonijevega nitrata v vodni ali amoniakalni raztopini s poreklom iz Rusije, Trinidada in Tobaga ter ZDA, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN 3102 80 00 (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek ali sečnina in amonijev nitrat).

(28)

Sečnina in amonijev nitrat sta tekoče dušikovo gnojilo.

(29)

Vsebnost dušika je najpomembnejša lastnost zadevnega izdelka. Lahko predstavlja med 28 % in 32 % sečnine in amonijevega nitrata. Tako nihanje običajno nastane zaradi dodajanja več ali manj vode v raztopino. Večina uvoženih raztopin ima običajno vsebnost dušika v višini 32 %. Sečnina in amonijev nitrat z vsebnostjo dušika v višini 32 % sta bolj koncentrirana kot sečnina in amonijev nitrat z vsebnostjo 30 % ali manj, zato ju je ceneje pošiljati. Vendar se za vse raztopine sečnine in amonijevega nitrata, ne glede na vsebnost dušika, šteje, da imajo enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter so zato en sam izdelek.

(30)

Sečnina in amonijev nitrat sta čisti primarni izdelek, njune kakovost in osnovne fizikalne lastnosti pa so enake ne glede na državo porekla. Proizvajalci Unije ponujajo sečnino in amonijev nitrat z vsebnostjo dušika, ki znaša 28 % do 32 %.

(31)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo:

(32)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(33)

En proizvajalec Unije je poudaril, da je ne glede na dodajanje drugih snovi (v nadaljnjem besedilu: dodatki, zlasti amonijev sulfat, vendar morda tudi druge snovi) sečnini in amonijevemu nitratu tako pridobljena mešanica še vedno sečnina in amonijev nitrat ter se uvršča pod oznako KN 3102 80 00. Preiskava je pokazala, da je dodajanje dodatkov v majhnih količinah običajna praksa in da trg še vedno šteje tako pridobljeni izdelek za sečnino in amonijev nitrat.

(34)

Zato se je Komisija v tej fazi odločila, da pojasni, da obseg izdelka v preiskavi vključuje mešanice sečnine in amonijevega nitrata v vodni ali amoniakalni raztopini, ki lahko vsebuje dodatke, razen če so dodatki take vrste in količine, da se mešanica uvrsti pod drugo oznako KN.

(35)

Glede na ugotovitve preiskave so bile v Rusiji tri skupine družb, ki so proizvajale sečnino in amonijev nitrat v OP: Acron Group, Eurochem Group in Kuibyshev Azot. Od tega sta prvi dve skupini izvažali sečnino in amonijev nitrat v Unijo v OP. Obe skupini sta sodelovali v preiskavi.

(36)

V primeru skupine Acron Group je en proizvajalec sečnine in amonijevega nitrata znotraj te skupine posloval v Rusiji. Domača prodaja podobnega izdelka v OP se je izvajala neposredno z nepovezanimi strankami in tudi posredno prek enega povezanega domačega trgovca. Izvoz v Unijo v OP se je izvedel neposredno do neodvisnih strank ali posredno prek povezanega izvoznika s sedežem v Švici ali povezanega uvoznika s sedežem v Franciji.

(37)

V primeru skupine Eurochem Group sta dva proizvajalca sečnine in amonijevega nitrata znotraj te skupine poslovala v Rusiji. Domača prodaja podobnega izdelka v OP je v celoti potekala prek enega od dveh povezanih domačih trgovcev. Izvoz v Unijo v OP je potekal samo prek povezanega izvoznika s sedežem v Švici in nato prek povezanega uvoznika s sedežem v Nemčiji. Nemški povezani uvoznik je nato nadalje prodajal neposredno nepovezanim strankam ali prek enega od treh povezanih trgovcev s sedežem v Bolgariji, Franciji in Španiji. Slednja družba je ne glede na to določen del prodaje izvedla prek drugega povezanega trgovca, ki ima tudi sedež v Španiji.

(38)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe za izračun normalne vrednosti najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznega sodelujočega proizvajalca izvoznika reprezentativen. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je družba Acron v OP proizvajala, na domačem trgu prodajala in v Unijo izvažala samo sečnino in amonijev nitrat z vsebnostjo dušika v višini 32 %. Domača prodaja velja za reprezentativno, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(39)

Na podlagi tega je bilo za družbo Acron ugotovljeno, da njena prodaja podobnega izdelka na domačem trgu ni bila reprezentativna.

(40)

Ker podobni izdelek ni bil prodan v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je Komisija za družbo Acron konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(41)

Normalna vrednost je bila zato konstruirana tako, da se je povprečnim proizvodnim stroškom podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(42)

Proizvodni stroški, uporabljeni za konstrukcijo normalne vrednosti, so bili prilagojeni, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (52) do (55), (59) in (60).

(43)

V primeru skupine Eurochem je bilo na podlagi preskusa reprezentativnosti, opisanega v uvodni izjavi (38), ugotovljeno, da se je podobni izdelek na domačem trgu prodajal v reprezentativnih količinah. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je Eurochem v OP proizvajal, na domačem trgu prodajal in v Unijo izvažal samo eno vrsto izdelka, in sicer sečnino in amonijev nitrat z vsebnostjo dušika v višini 32 %. Zato Komisiji ni bilo treba proučiti, ali je obseg domače prodaje za vsako vrsto izdelka, ki je enaka vrsti izdelka, prodani za izvoz v Unijo, ali je primerljiva z njo, reprezentativen.

(44)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe opredelila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu, da bi se lahko odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(45)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za zadevno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila njegova prodaja dobičkonosna ali ne:

(46)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(47)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(48)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo manj kot 15 % celotne domače prodaje dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena nižja od proizvodnih stroškov. V skladu s tem se je normalna vrednost izračunala le kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(49)

Proizvodni stroški, ki so del proizvodnih stroškov, uporabljenih za preskus običajnega poteka trgovanja in opisanih v uvodnih izjavah (45) do (48), so bili prilagojeni, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (52) do (55), (59) in (60).

(50)

Skupina Eurochem je trdila, da bi bilo treba pri izračunu neto domače prodajne cene uporabiti dodatno nadomestilo za PSA-stroške domačega povezanega trgovca in za del PSA-stroškov obeh proizvajalcev znotraj iste skupine. Trdila je, da so ti stroški posledica drugačne ravni trgovanja pri domači prodaji v primerjavi z izvozom, in sicer zaradi dejstva, da so pri večini domače prodaje prek povezanih trgovcev kmeti udeleženi neposredno.

(51)

Vendar tako nadomestilo ne bi ustrezno odražalo neto domače prodajne cene, pri kateri PSA-stroški povezanih domačih trgovcev in proizvajalcev običajno niso odšteti, tako da izračunana cena ustrezno odraža ceno, ki se je plačevala ali se plačuje pod običajnimi tržnimi pogoji na domačem trgu. Trditev je bila zato zavrnjena.

(52)

Zemeljski plin je glavna surovina v proizvodnem procesu sečnine in amonijevega nitrata in predstavlja znaten delež skupnih proizvodnih stroškov, in sicer več kot 50 % (4). Po trditvi pritožnika in ugotovitvah prejšnjih preiskav v zvezi z gnojili s poreklom iz Rusije je Komisija v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe proučila, ali so se stroški zemeljskega plina, povezani s proizvodnjo zadevnega izdelka, ustrezno odražali v evidencah ruskih proizvajalcev izvoznikov.

(53)

Preiskava je pokazala, da cene zemeljskega plina v Rusiji ureja država prek zveznih zakonov in da temeljijo na ciljih politike. Cene zemeljskega plina v Rusiji ne odražajo običajnih tržnih pogojev. Pod običajnimi tržnimi pogoji cene večinoma določajo proizvodni stroški in pričakovanja o dobičku. Nasprotno pa se v Rusiji cene, ki jih določi država, neposredno uporabljajo za ruski državni ponudnik plina Gazprom. Gazprom je s tržnim deležem nad 50 % največji ponudnik plina v državi in zato deluje kot določevalec cen. Preiskava je potrdila to ravnanje pri določanju cen, pri čemer vsi drugi ponudniki plina plin prodajajo po podobno nizkih cenah. Poleg tega je Gazprom lastnik plinovodov, po katerih se ves plin, vključno s plinom, ki ga dobavljajo neodvisni proizvajalci, prenaša po tarifah, ki so tudi regulirane.

(54)

V zvezi s prilagoditvijo cene plina sta ruska vlada in dva ruska sodelujoča proizvajalca izvoznika pripomnila, da:

(55)

V odgovor na te pripombe je Komisija začasno sklenila, da:

(56)

Nazadnje so se ruska vlada in ruski sodelujoči proizvajalci izvozniki sklicevali na nedavno odločitev odbora STO v sporu med Rusijo in Ukrajino „DS493 – Ukrajina – protidampinški ukrepi za amonijev nitrat“, s katero je bila zavrnjena prilagoditev cene plina, ki jo je izvedla Ukrajina.

(57)

Opozoriti je treba, da se poročilo odbora STO v zadevi DS493 nanaša na spor med Rusijo in Ukrajino, v katerem je Rusija izpodbijala ugotovitve, ki jih je sprejela Ukrajina. Unija ni bila vključena v navedeno zadevo. Kot je v navedenem primeru ugotovil odbor, je vprašanje, ali evidence izvoznikov ali proizvajalcev ustrezno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, „vprašanje, ki ga je treba oceniti za vsak primer posebej, pri čemer je treba upoštevati dokaze, ki so bili predloženi preiskovalnemu organu, in njegove ugotovitve“ (11). Čeprav to že samo po sebi kaže na nerelevantnost poročila odbora za sedanjo preiskavo, Komisija nadalje opozarja, da je trenutno zoper poročilo odbora vložena pritožba. Zato Komisija zavrača pripombo v zvezi s poročilom odbora.

(58)

Zaradi vseh navedenih razlogov je Komisija navedene trditve zavrnila in menila, da je prilagoditev cene plina v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe potrdilo Sodišče (12).

(59)

Po navedenih ugotovitvah je Komisija, tako kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z gnojili s poreklom iz Rusije, prilagodila ruske stroške za zemeljski plin, tako da je izkrivljeno rusko domačo ceno nadomestila z neizkrivljeno mednarodno referenčno ceno (v nadaljnjem besedilu: prilagoditev cene plina). Komisija je kot referenčno ceno uporabila tako imenovano ceno pri Waidhausu, ki je cena izvoženega ruskega plina na nemško/češki meji. Cena je bila ustrezno prilagojena na raven franko tovarna ruskih proizvajalcev.

(60)

Pri proizvodnji sečnine in amonijevega nitrata so štirje zaporedni vmesni vložki (tj. amoniak, dušikova kislina, raztopina amonijevega nitrata in sečnina). Zemeljski plin se uporablja za proizvodnjo amoniaka. Po prilagoditvi stroškov zemeljskega plina v proizvodnih stroških amoniaka je Komisija nadomestila prilagojene proizvodne stroške amoniaka v proizvodnih stroških drugega vmesnega izdelka, tj. dušikove kisline, za katero je amoniak neposredna surovina. Ta „kaskadni učinek“ se je nadaljeval tako, da se je lahko prilagoditev cene plina prenesla na raztopino amonijevega nitrata, nato na sečnino in nazadnje na sečnino in amonijev nitrat.

(61)

Zaradi visoke dobičkonosnosti domače prodaje družbe Acron prilagoditev cene plina ni vplivala na normalno vrednost, izračunano za družbo Acron. Vse domače transakcije družbe Acron so bile po prilagoditvi cene plina še vedno dobičkonosne. Zato je bilo pri konstruiranju normalne vrednosti za družbo Acron, kot je opisano v uvodni izjavi (41), povečanje proizvodnih stroškov popolnoma uravnoteženo z zmanjšanjem dobička, ustvarjenega pri dobičkonosni domači prodaji.

(62)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (36) in (37), so sodelujoči ruski proizvajalci izvozniki izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, ki so poslovale kot uvoznice, izvoznice ali trgovke.

(63)

Kadar so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(64)

Kadar so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in preprodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški in stroški redčenja, ter za razumen dobiček.

(65)

Kar zadeva stroške redčenja, specifične za ta primer, so ruski proizvajalci izvozniki v OP izvažali samo sečnino in amonijev nitrat z vsebnostjo dušika v višini 32 %. Povezani uvozniki pa so neodvisnim strankam prodajali sečnino in amonijev nitrat z vsebnostjo dušika v višini 32 % ali manj. Zato je prilagoditev, navedena v uvodni izjavi (64), vključevala tudi dodatne stroške za redčenje, ki jih je imel povezani uvoznik, kadar je bil zadevni izdelek razredčen z vodo, da bi dosegli nižjo vsebnost dušika.

(66)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno ruskih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(67)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za uvozne dajatve in posredne davke; popuste, rabate in razlike v količinah; stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške, stroške kreditov, PSA-stroške povezanih izvoznikov, vključno s pribitkom.

(68)

Komisija je za ruske proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(69)

Na navedeni podlagi so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje: 31,9 % za Acron in 34,0 % za Eurochem.

(70)

Cena CIF, uporabljena za izračun stopenj dampinga, je bila konstruirana za vsako transakcijo (na podlagi transfernih cen v primeru nadaljnje prodaje povezanega uvoznika) na meji, kjer je potekalo carinjenje, kar pa morda ni bila ista meja, kjer je blago fizično prečkalo mejo Unije.

(71)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe stopnjo dampinga za vse druge morebitne proizvajalce izvoznike v Rusiji določila na osnovi razpoložljivih dejstev. V ta namen je določila raven sodelovanja ruskih proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, ki je izražen kot delež celotnega obsega izvoza iz zadevne države v Unijo, kot je zabeležen v statističnih podatkih Eurostata o uvozu.

(72)

Izvoz ruskih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je predstavljal 100 % celotnega izvoza iz Rusije v Unijo v OP. Komisija je na navedeni podlagi sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni sodelujoče družbe z najvišjo stopnjo dampinga, in sicer skupine Eurochem Group.

(73)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(74)

Izkazalo se je, da je bila družba MHTL, tj. sodelujoči proizvajalec izvoznik, v obdobju preiskave edini proizvajalec zadevnega izdelka v Trinidadu in Tobagu.

(75)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje družbe MHTL reprezentativen.

(76)

Ker podobni izdelek ni bil prodan na domačem trgu, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6)(b) osnovne uredbe.

(77)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(78)

V predložitvi po preverjanju z dne 12. decembra 2018 je družba MHTL pripomnila, da bi morala Komisija uporabiti PSA-stroške pri proizvodnji in prodaji iste splošne kategorije izdelkov, ki jih ima družba MHTL v običajnem poteku trgovanja na domačem trgu Trinidada in Tobaga. Ker je družba MHTL predložila zadostno utemeljitev, da bi bil tak pristop v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe, je Komisija to trditev sprejela.

(79)

V skladu s členom 2(3) in (6)(b) je Komisija uporabila tudi dobiček, ki ga je v običajnem poteku trgovine ustvarila družba MHTL s prodajo enake kategorije izdelkov, kot je navedeno v uvodni izjavi (78).

(80)

Družba MHTL je izvažala v Unijo samo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice v obdobju preiskave. Vsa prodaja v Unijo je potekala prek povezanega uvoznika v Nemčiji. Ta povezani uvoznik je zadevni izdelek prodajal neodvisnim strankam v Nemčiji ali povezanim družbam v Franciji in Španiji, te pa so nato zadevni izdelek prodajale neodvisnim strankam na svojih nacionalnih trgih.

(81)

Zato je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški ter stroški redčenja in mešanja, ter za razumen dobiček.

(82)

Kar zadeva stroške redčenja in mešanja, specifične za ta primer, je družba MHTL v obdobju preiskave izvažala samo sečnino in amonijev nitrat z vsebnostjo dušika v višini 32 %. Povezani uvozniki pa so neodvisnim strankam prodajali sečnino in amonijev nitrat z vsebnostjo dušika v višini 32 % ali manj. Zato je prilagoditev, navedena v uvodni izjavi (81), vključevala tudi dodatne stroške za redčenje in mešanje, ki jih je imel povezani uvoznik, kadar je bil zadevni izdelek razredčen z vodo ali mešan z žveplom, da bi dosegli nižjo vsebnost dušika.

(83)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno družbe MHTL primerjala na podlagi franko tovarna.

(84)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za popuste, rabate in razlike v količinah; stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške ter stroške kreditov.

(85)

Komisija je za družbo MHTL primerjala tehtano povprečno normalno vrednost podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(86)

Na tej osnovi je začasna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašala 55,9 %.

(87)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe stopnjo dampinga za vse druge morebitne proizvajalce izvoznike v Trinidadu in Tobagu poleg družbe MHTL določila na osnovi razpoložljivih dejstev. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočega proizvajalca izvoznika v Unijo, ki je izražen kot delež celotnega obsega izvoza iz Trinidada in Tobaga v Unijo, kot je zabeležen v statističnih podatkih Eurostata o uvozu.

(88)

Stopnja sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika, in sicer družbe MHTL, predstavljal 100 % celotnega izvoza iz Trinidada in Tobaga v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na navedeni podlagi sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni družbe MHTL.

(89)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(90)

V pritožbi je pritožnik predložil informacije, da sta v ZDA vsaj dva proizvajalca sečnine in amonijevega nitrata. Preiskava je potrdila, da obstaja več proizvajalcev zadevnega izdelka in ne samo sodelujoči proizvajalec izvoznik, tj. družba CFI. Vendar je bilo tudi očitno, da je v obdobju preiskave zadevni izdelek v Unijo izvažala samo družba CFI.

(91)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje družbe CFI reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za družbo CFI ugotovljeno, da je bila njena celotna prodaja podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(92)

Komisija je ugotovila, da je družba CFI v obdobju preiskave izvažala samo eno vrsto izdelka sečnine in amonijevega nitrata v Unijo, in sicer sečnino in amonijev nitrat z vsebnostjo dušika v višini 32 %. Komisija je nato opredelila vrste izdelkov, ki jih je družba CFI prodala na domačem trgu ter ki so bile enake ali primerljive z vrsto izdelkov, ki se je prodajala za izvoz v Unijo.

(93)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja družbe CFI na domačem trgu reprezentativna za vrsto izdelka, ki je enaka vrsti, ki se prodaja za izvoz v Unijo, ali primerljiva z njo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali podobne vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da je bila domača prodaja vrste izdelka, ki je enaka vrsti izdelka, prodani za izvoz v Unijo, ali je primerljiva z njo, v obdobju preiskave reprezentativna.

(94)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za zadevno vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(95)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila njegova prodaja dobičkonosna ali ne:

(96)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(97)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(98)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo 60 % do 80 % (13) celotne domače prodaje vrste izdelka, ki je enaka vrsti izdelka, ki se prodaja za izvoz v Unijo, ali je primerljiva z njo, dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov. V skladu s tem se je normalna vrednost izračunala le kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(99)

Družba CFI je izdelke izvažala v Unijo neposredno neodvisnim strankam.

(100)

V tem primeru je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo.

(101)

Komisija je normalno vrednost in izvoz družbe CFI primerjala na podlagi franko tovarna.

(102)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za uvozne dajatve in posredne davke; popuste, rabate in razlike v količinah; stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške ter stroške kreditov.

(103)

Komisija je za družbo CFI primerjala tehtano povprečno normalno vrednost zadevne vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(104)

Na navedeni osnovi začasna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znaša 37,3 %.

(105)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe stopnjo dampinga za vse druge proizvajalce izvoznike v ZDA, če bi obstajali poleg očitnega edinega proizvajalca izvoznika, ki sodeluje v preiskavi (družba CFI), določila na osnovi razpoložljivih dejstev. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, ki je izražen kot delež celotnega obsega izvoza iz ZDA v Unijo, kot je zabeležen v statističnih podatkih Eurostata o uvozu.

(106)

Stopnja sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz družbe CFI predstavljal 100 % celotnega izvoza iz ZDA v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni sodelujočega proizvajalca izvoznika, in sicer družbe CFI.

(107)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(108)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo 20 znanih proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(109)

Ugotovljeno je bilo, da je skupna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala približno 3,9 milijona ton. Komisija je to številko določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, in sicer raziskave združenja Fertilizers Europe o proizvodnji in organizacije Fertecon (Fertecon je priznani ponudnik tržnih informacij o globalnih trgih gnojil). Kot je navedeno v uvodni izjavi (12), so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje Unije podobnega izdelka.

(110)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, ki mu je prištela uvoz iz vseh tretjih držav, kot ga je zabeležil Eurostat.

(111)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(112)

Potrošnja Unije je v obravnavanem obdobju nihala in se na splošno zmanjšala za 5 %. Leta 2016 in v obdobju preiskave je suša na ključnih trgih sečnine in amonijevega nitrata posledično pomenila zmanjšanje uporabe s strani kmetov.

(113)

Komisija je proučila, ali naj se uvoz sečnine in amonijevega nitrata s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(114)

Navedena določba določa, da se uvoz iz več kot ene države kumulativno oceni le, če se ugotovi, da

(115)

Ugotovljene stopnje dampinga glede na uvoz iz vsake od treh zadevnih držav so bile nad pragom de minimis, opredeljenem v členu 9(3) osnovne uredbe. Obseg uvoza iz posameznih zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Tržni deleži v obdobju preiskave so dejansko znašali 13,4 % za uvoz iz Rusije, 8,1 % za uvoz iz Trinidada in Tobaga ter 16,2 % za uvoz iz ZDA.

(116)

Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz Rusije, Trinidada in Tobaga in ZDA ter med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom iz Unije so bili podobni. Natančneje, uvoženi izdelki so konkurirali med seboj ter s sečnino in amonijevim nitratom, proizvedenima v Uniji, ker se prodajajo po istih prodajnih kanalih in podobnim kategorijam strank. Zadevni izdelek je homogeno blago, konkurenca pa je predvsem potekala le na podlagi cen.

(117)

Zato so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz Rusije, Trinidada in Tobaga ter ZDA pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(118)

Na zaslišanju je družba MHTL trdila, da uvoza iz Trinidada in Tobaga ne bi smeli kumulirati, ker (i) so bile cene iz Trinidada in Tobaga dosledno višje od cen iz ZDA in Rusije, ii) se je obseg uvoza v obravnavanem obdobju zmanjšal (v nasprotju z uvozom iz ZDA in Rusije), iii) je družba MHTL del evropske skupine, iv) družba MHTL upošteva cene in v) je Trinidad in Tobago država v razvoju in članica Svetovne trgovinske organizacije (STO).

(119)

Komisija je te trditve zavrnila. Odločitev, ali naj se uvoz ocenjuje kumulativno, mora temeljiti na merilih iz člena 3(4) osnovne uredbe, ki so bila v tem primeru izpolnjena, kot je poudarjeno v uvodnih izjavah (114) do (117). Z nobenim od vidikov, ki jih je izpostavila družba MHTL, ni bilo mogoče podvomiti v primernost pregleda uvoza iz Trinidada in Tobaga skupaj z uvozom iz Rusije in ZDA (14).

(120)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije.

(121)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(122)

Uvoz iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 64 %. Povečanje tržnega deleža je bilo še bolj izrazito, saj se je tržni delež zadevnega uvoza povečal za 72 %, in sicer z 21,9 % leta 2015 na 37,7 % v obdobju preiskave. Ker se je potrošnja v istem obdobju zmanjšala za 5 %, je bilo močno povečanje tržnega deleža zadevnih držav očitno v škodo drugih udeležencev na trgu.

(123)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi Eurostatovih podatkov. Pomembno je pojasniti, da se lahko raven teh statističnih cen razlikuje od dejanskih preverjenih cen za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ker večina uvoza iz zadevnih držav poteka prek povezanih uvoznikov.

(124)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

(125)

Uvozne cene iz zadevnih držav so se v povprečju znižale za 32 %. Dejansko so se cene uvoza iz vseh treh zadevnih držav znižale za 30 % do 34 %, odvisno od posamezne države. To znižanje je bilo zlasti očitno leta 2016, ko so se znižale cene surovin (predvsem plina). Vendar so se v obdobju preiskave uvozne cene znižale za 4 %, za razliko od cen surovin, ki so se zvišale.

(126)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(127)

Komisija običajno primerja ceno CIF meja Unije proizvajalcev izvoznikov s ceno franko tovarna proizvajalcev Unije, ker tak pristop običajno zagotavlja pošteno primerjavo. Vendar je preiskava v tem primeru pokazala, da so prisotne izjemne okoliščine, saj bi uporaba prodajne cene na ravni franko tovarna pri približno tretjini prodajnih transakcij vzorčenih proizvajalcev Unije privedla do cen industrije Unije, ki ne bi bile primerljive z uvoznimi cenami v smislu konkurence.

(128)

Dejansko je bilo za prodajo industrije Unije, ki je vključevala pomorski prevoz za dostavo v pristanišča, kot sta Rouen (Francija) in Gent (Belgija), ugotovljeno, da je primerneje uporabiti cene za dostavo v navedeno pristanišče, namesto da se za navedeno prodajo izračunajo cene franko tovarna. Navedena prodaja je predstavljala približno 40 % prodaje industrije Unije. Tak pristop je veljal za natančnejšega od uporabe cen franko tovarna iz naslednjih razlogov:

(129)

Zato je Komisija sklenila, da je za proučitev, ali obstaja nelojalno nižanje prodajnih cen, primerno prilagoditi približno tretjino prodajnih transakcij dveh vzorčenih proizvajalcev Unije, tako da se te prodajne transakcije lahko primerjajo z zadevnim uvozom v smislu njihove dejanske konkurence. Za dve tretjini prodaje industrije Unije, ki ni vključevala pomorskega prevoza, je bila ohranjena običajna metodologija CIF/franko tovarna.

(130)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pokazala je tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 3,4 % za uvoz iz Rusije, 6,2 % za uvoz iz Trinidada in Tobaga in 9,9 % za uvoz iz ZDA. Ob upoštevanju, da je zadevni izdelek blago, da konkurenca večinoma temelji samo na ceni in da so cene tega blaga zelo pregledne (tj. znane na trgu), se taka stopnja šteje za znatno. Že pri nizki razliki v ceni bo kupec zamenjal dobavitelja. To so potrdili tudi odgovori predstavnikov uporabnikov.

(131)

V obdobju preiskave je uvoz iz zadevnih držav v povprečju nelojalno nižal cene industrije Unije za 6,8 %, če se primerjajo prodajne cene glede na vrsto izdelka za transakcije na isti ravni trgovanja.

(132)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(133)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(134)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika združenja Fertilizers Europe. Ti podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(135)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(136)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(137)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(138)

V Uniji se sečnina in amonijev nitrat običajno proizvajata v integriranih kemičnih obratih. Ti obrati pretvarjajo plin in dušik v dušikova gnojila in druge podobne industrijske izdelke, kot je melamin. Proizvodni proces vključuje različne faze, kot je proizvodnja amoniaka in dušikove kisline, zaradi česar je močno odvisen od dostopa do virov plina (glavne surovine) prek plinovodov ali terminalov in je zelo kapitalsko intenziven. Proizvajalci lahko preusmerijo proizvodnjo med končnimi izdelki, vendar je ta zmožnost omejena in se med proizvajalci razlikuje. To je odvisno od konfiguracije integriranega obrata in kroga strank proizvajalca. Vsaka družba si prizadeva za čim večjo dobičkonosnost celotnega obrata. Kljub temu se ta preiskava osredotoča samo na sečnino in amonijev nitrat.

(139)

Na splošno se je v obravnavanem obdobju proizvodnja sečnine in amonijevega nitrata zmanjšala za 8 %. Proizvodnja se je močno zmanjšala leta 2016, ko se je uvoz iz zadevnih držav povečal za 50 % v primerjavi z letom prej in ko je na povpraševanje vplivala suša na glavnih trgih sečnine in amonijevega nitrata. Čeprav so se razmere leta 2017 izboljšale, so zaradi upada cen in dobičkonosnosti sečnine in amonijevega nitrata nekateri proizvajalci Unije v obdobju preiskave preusmerili proizvodnjo na druga dušikova gnojila. Kadar taka preusmeritev proizvodnje ni bila mogoča na ekonomski podlagi, so proizvajalci Unije utrpeli zaustavitve proizvodnje.

(140)

Proizvodna zmogljivost se je povečala za 4 %, izkoriščenost zmogljivosti pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 12 %. Kot je navedeno v uvodni izjavi (138), lahko na proizvodno zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti za to vrsto proizvodnje in industrije vpliva proizvodnja drugih izdelkov, ki se lahko proizvajajo na isti proizvodni opremi in ki se dejansko odraža v teh trendih.

(141)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(142)

Obseg prodaje industrije Unije je bil izračunan na makro podlagi prodaje nepovezanim in povezanim strankam. Vendar je bila majhna količina take prodaje (približno 3 % celotne prodaje) sestavljena iz nadaljnje prodaje, ki je izhajala iz proizvodnje iz različnih virov uvoza. Taka prodaja je izključena iz zgoraj navedenih podatkov o obsegu prodaje, saj bi morala zajemati le prodajo, ki izhaja iz proizvodnje proizvajalcev Unije. Da bi preprečili dvojno štetje, so bile te nadaljnje prodaje prav tako izključene iz podatkov o potrošnji v uvodni izjavi (114). Na tej podlagi se je obseg prodaje industrije Unije v Uniji v obravnavanem obdobju zmanjšal za 21 %. Obseg prodaje, izgubljen v tem obdobju, je blizu obsegu povečane prodaje zadevnih držav.

(143)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 17 %. Ta razvoj je bil posledica slabih tržnih pogojev, zlasti nizkih cen, kar je pomenilo, da je bil obseg prodaje Unije izgubljen zaradi uvoza iz zadevnih držav.

(144)

Zgoraj navedeni podatki v zvezi s proizvodnjo, obsegom prodaje in tržnim deležem kažejo, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni mogla rasti niti v absolutnem smislu niti v zvezi s potrošnjo.

(145)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot je navedeno v nadaljevanju.

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(146)

Glede na vse slabše tržne razmere se je število zaposlenih v industriji Unije v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 7 %. Ne glede na to se je s povečanim upadom proizvodnje produktivnost v obravnavanem obdobju še dodatno zmanjšala za 1 %.

(147)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga ob upoštevanju obsega in cene uvoza iz zadevnih držav je znatno vplivala na industrijo Unije.

(148)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene v Uniji

(149)

Prodajne cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 28 %, proizvodni stroški na enoto pa za 11 %. Največji padec cen se je zgodil leta 2016, ko se je uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav povečal za 50 %, povpraševanje pa je bilo nekoliko šibkejše. Trend proizvodnih stroškov je bil odvisen predvsem od nihanja cen plina. Vendar pa povečanj stroškov v letu 2017 in obdobju preiskave niso spremljala ustrezna povečanja prodajnih cen za podobni izdelek, ki je bil zato pod dodatnim pritiskom.

(150)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(151)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se pri vzorčenih proizvajalcih Unije v obravnavanem obdobju povečali za 10 %. Stroški dela na zaposlenega so se zlasti povečali leta 2017, ko sta se povečali proizvodnja in produktivnost.

(152)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

(153)

Končne zaloge in zaloge v smislu deleža proizvodnje so se v obravnavanem obdobju zmanjšale. Ker pa so zaloge v smislu deleža proizvodnje majhne v celotnem obdobju in so končne zaloge predmet sezonskih nihanj, se ta faktor ne šteje za pomemben kazalnik škode v tej preiskavi.

(154)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(155)

Komisija je določila dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od navedene prodaje. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala zaradi gibanja povprečnih prodajnih cen in proizvodnih stroškov, opisanega v uvodni izjavi (152). Zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov od leta 2017 naprej in nižjih prodajnih cen zaradi uvoza iz zadevnih držav je industrija Unije v obdobju preiskave utrpela izgube.

(156)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je v obravnavanem obdobju razvijalo negativno.

(157)

Donosnost naložb je dobiček, izražen v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je razvijala negativno, kar je odražalo gibanja, ki so zgoraj opisana za dobičkonosnost in denarni tok.

(158)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju še naprej vlagala. Naložbe so bile izvedene za izboljšanje učinkovitosti proizvodnje, zmanjšanje porabe energije in okoljske izboljšave. Vendar so bile naložbe v letu 2017 in obdobju preiskave znatno nižje kot v letih 2015 in 2016. Upad naložb je povzročila zmanjšana zmožnost zbiranja kapitala, kar je razvidno iz poslabšanja stanja denarnega toka.

(159)

V obravnavanem obdobju je industrija Unije utrpela veliko zmanjšanje prodajnih cen (28 %), ki je skupaj s povečanimi stroški v letu 2017 in obdobju preiskave povzročilo, da se je stopnja dobička v višini 14 % v letu 2015 spremenila v izgubo v obdobju preiskave. Posledica tega trenda so bili podoben upad denarnega toka in donosnosti naložb ter zmanjšanje naložb. Znatni negativni učinki so se čutili tudi v kazalnikih obsega, kot je proizvodnja, ki se je zmanjšala za 8 %, obseg prodaje, ki je upadel za 21 %, in tržni delež, ki se je zmanjšal z 69,7 % v letu 2015 na 57,9 % v obdobju preiskave. Zaradi teh dogodkov je industrija Unije v ranljivem položaju.

(160)

Zelo malo pregledanih kazalnikov je pokazalo pozitiven razvoj. Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju rahlo povečala, vendar je proizvodnja padla, kot je navedeno v prejšnji uvodni izjavi. Poleg tega so se zaloge zmanjšale, raven zalog pa je v celotnem obravnavanem obdobju nizka.

(161)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(162)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi, ali bi tudi drugi znani dejavniki lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevnih držav, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so med drugim: uvoz iz tretjih držav, upad potrošnje, razvoj (svetovnega) trga sečnine, povišanja cen plina v letu 2017 in v obdobju preiskave, izvoz industrije Unije, višji stroški za proizvajalce Unije ter nekateri nakupi in prodaja sečnine in amonijevega nitrata s strani proizvajalcev Unije.

(163)

Uvoz iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 64 %, pri čemer se je njegov tržni delež povečal za 72 %, kot je prikazano v preglednici 2. Do tega razvoja je prišlo kljub zmanjšanju potrošnje za 5 % v obravnavanem obdobju.

(164)

Uvozne cene iz zadevnih držav so se v povprečju znižale za 32 %. Dejansko so se cene vseh treh zadevnih držav znižale za 30 % do 34 %, odvisno od posamezne države. To znižanje prodajnih cen je bilo zlasti očitno leta 2016, ko se je hkrati povečal obseg uvoza iz zadevnih držav za 50 % v primerjavi z letom 2015. V obdobju preiskave je uvoz iz zadevnih držav v povprečju nelojalno nižal cene industrije Unije za 6,8 %, če se primerjajo prodajne cene glede na vrsto izdelka za transakcije na isti ravni trgovanja.

(165)

Jasno je, da je veliko povečanje uvoza po cenah, ki so se zniževale, bistveno prispevalo k hitremu poslabšanju gospodarskih kazalnikov industrije Unije. Ta vpliv sta poslabšala še dva dejavnika, ki sta specifična za izdelek. Prvič, sečnina in amonijev nitrat sta blago, ki se prodaja strankam skoraj izključno na podlagi cene. Zato ima le majhna razlika v ceni lahko znatne posledice. Drugič, sečnina in amonijev nitrat sta tekoči izdelek, ki zahteva posebne rezervoarje za shranjevanje, kar pomeni, da je treba tržne cene sprejeti kmalu po času proizvodnje, ne glede na stroške proizvodnje, ki takrat veljajo.

(166)

Nizke prodajne cene iz zadevnih držav so bile najbolj škodljive v letu 2017 in v obdobju preiskave, ko so se stroški zaradi višjih cen plina zviševali. Nizke prodajne cene industrije Unije, ki jih ni bilo mogoče povišati v skladu z naraščajočimi stroški kot posledico cenovnega pritiska, ki je nastal z uvozom, so povzročile poslabšanje kazalnikov uspešnosti industrije Unije, posledica tega pa so bile izgube v obdobju preiskave. V letu 2017 in v obdobju preiskave se več proizvajalcev zato ni moglo izogniti prekinitvam proizvodnje in ravni naložb so se znatno znižale. To pa je še dodatno poslabšalo škodo, ker so stalne naložbe v integrirano kemično tovarno bistvene za njen dolgoročni obstoj.

(167)

Nekatere strani so se sklicevale na pomanjkanje korelacije med ravnjo uvoza ter prodajnimi cenami in dobički industrije Unije v smislu, da so bile prodajne cene in dobički industrije Unije v obdobjih znatnega uvoza visoki in obratno. Vendar sta točki, navedeni v tem oddelku, in nezmožnost industrije Unije, da bi izkoristila svoj domači trg v enakem obsegu kot proizvajalci iz zadevnih držav, dokaz o obstoju škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz.

(168)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 11

Uvoz iz tretjih držav

(169)

Uvoz iz tretjih držav (predvsem iz Belorusije, Severne Makedonije, Srbije in Alžirije) se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 50 %, v obdobju preiskave pa je njegov tržni delež predstavljal le 4,1 %.

(170)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da bi lahko tak uvoz le neznatno vplival na položaj industrije Unije.

(171)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvoz industrije Unije

(172)

V obravnavanem obdobju je industrija Unije povečala svojo prodajo na izvoznih trgih za približno 280 000 ton. Povečana prodaja na izvoznem trgu je tako nadomestila le majhen del izgube na trgu Unije, ki je sicer znašala približno 700 000 ton. Cene izvoza industrije Unije so bile podobne njenim cenam na trgu Unije.

(173)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da tak izvoz ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(174)

Med preiskavo so se nekatere strani sklicevale na nihanje potrošnje in/ali slabe vremenske razmere na ključnih trgih kot gonilne sile slabega položaja industrije Unije. Iz preglednice 1 je razvidno, da je potrošnja na trgu Unije v obravnavanem obdobju res nihala in se na splošno zmanjšala za 5 %. Vendar se je uvoz iz zadevnih držav kljub tem nihanjem in celotnemu upadu v obravnavanem obdobju enakomerno povečeval na račun drugega uvoza in prodaje industrije Unije.

(175)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da razvoj povpraševanja ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(176)

Nekatere strani so trdile, da je slab položaj proizvajalcev Unije posledica svetovne cene sečnine, ki je privedla do upada cen sečnine in amonijevega nitrata v Uniji. Vendar je preiskava pokazala, da ni svetovne cene za sečnino, ki bi lahko vplivala na položaj industrije Unije. Obstajajo neodvisni akterji, ki objavljajo promptne cene sečnine na različnih lokacijah po svetu. Te cene kažejo razlike v cenah, ki so veljale v obravnavanem obdobju (15) na različnih lokacijah. Poleg tega sečnina ni prednostno gnojilo v Uniji (predstavlja približno 19 % uporabljenih gnojil), čeprav po vsem svetu predstavlja 56 % vseh porabljenih gnojil.

(177)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da (svetovna) cena sečnine ne bi mogla znatno vplivati na prodajne cene industrije Unije in na njen slab položaj.

(178)

Več strani je izpostavilo povečanje prodajnih, upravnih in splošnih stroškov pri proizvajalcih Unije in/ali dejalo, da so nekateri proizvajalci Unije, ki se pritožujejo, utrpeli škodo, ker za plin plačujejo visoko ceno.

(179)

Preiskava ni pokazala nenormalnega razvoja prodajnih, upravnih in splošnih stroškov pri vzorčenih proizvajalcih Unije. Kar zadeva raven cen plina v obravnavanem obdobju, gibanje teh cen ne pojasnjuje zmanjševanja dobičkov v tem primeru. Visoke cene plina bi lahko pojasnile trajno nezmožnost doseganja ustreznih stopenj dobičkonosnosti, kar ne drži v tem primeru, saj sta leta 2015 in 2016 stopnji dobičkonosnosti znašali 14 % oziroma 10 %.

(180)

Zato se šteje, da je bil razvoj cen plina oteževalni dejavnik škode, ki so jo utrpeli nekateri proizvajalci Unije. Ne glede na to glavni razlog za škodo nista bila plin ali drugo povečanje stroškov. Ta razlog je bil cenovni pritisk, ki se je izvajal z uvozom iz zadevnih držav, zaradi česar industrija Unije ni mogla prenesti zvišanja stroškov na prodajne cene.

(181)

Več strani je navedlo, da je bila škoda, ki so jo nazadnje utrpeli nekateri proizvajalci Unije, samopovzročena, ker so nekateri proizvajalci Unije kupovali sečnino in amonijev nitrat.

(182)

Preiskava je pokazala, da so nekateri proizvajalci Unije ali njihove podružnice za trgovanje kupili nekaj sečnine ali amonijevega nitrata od uvoznikov ali trgovcev v Uniji, da bi lahko izpolnili nekatera naročila ali iz logističnih razlogov. Glede na to, da se sečnina in amonijev nitrat iz različnih virov mešata v rezervoarjih in ob upoštevanju dejstva, da si take rezervoarje včasih deli več akterjev na trgu, ni mogoče izključiti, da so proizvajalci Unije dejansko ponovno kupili nekaj sečnine in amonijevega nitrata, ki so ga pred tem prodali. V vsakem primeru so bili nakupi sečnine in amonijevega nitrata s strani proizvajalcev Unije z vidika količine zanemarljivi glede na celotno prodajo v Uniji.

(183)

Trditev enega od ruskih proizvajalcev izvoznikov, da nekateri proizvajalci Unije v Uniji prodajajo sečnino in amonijev nitrat po znižanih cenah, ki so nižje od tržne cene, ni bila utemeljena z nobenimi dokazi.

(184)

Glede na navedeno je bilo začasno sklenjeno, da nobena od zgoraj navedenih operacij ni bistveno vplivala na slab položaj industrije Unije.

(185)

Med preiskavo so se nekatere strani sklicevale na druge dejavnike kot gonilne sile slabega položaja industrije Unije. Ti drugi dejavniki vključujejo i) sezonskost cen sečnine in amonijevega nitrata, ii) nihanje proizvodnih zmogljivosti proizvajalcev Unije, iii) neredne zaloge nekaterih proizvajalcev Unije in iv) digitalno platformo, ki bi gnojila prodajala na spletu po agresivnih cenah.

(186)

Preiskava je pokazala, da i) je bila analiza opravljena na podlagi 12-mesečnega obdobja, tako da je bil učinek morebitnega sezonskega nihanja cen sečnine in amonijevega nitrata izravnan, (ii) da se proizvajalci Unije zatekajo k nihanju proizvodnih zmogljivosti kot zaščitnemu ukrepu, (iii) da so nekatere neredne dobave nekaterih proizvajalcev Unije posledica običajnih vzdrževalnih dejavnosti in iv) da je spletna prodaja sečnine in amonijevega nitrata potekala v omejenem obsegu in po podobnih tržnih cenah.

(187)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da noben od teh dejavnikov ni bil gonilna sila slabega položaja industrije Unije.

(188)

V obravnavanem obdobju in v času zmanjševanja potrošnje v Uniji se je obseg uvoza iz zadevnih držav in njihovih tržnih deležev znatno povečal, medtem ko so se cene iz zadevnih držav v povprečju znižale za 33 %. Povečanje tržnega deleža uvoza je sovpadlo s podobnim zmanjšanjem tržnega deleža industrije Unije. Ob upoštevanju, da sta sečnina in amonijev nitrat cenovno občutljivo blago, da je bil tržni delež uvoza iz zadevnih držav v obdobju preiskave 37,7 % in da je bil ta uvoz izveden po cenah, ki so nelojalno nižale cene industrije Unije, je tak uvoz povzročil znatne škodljive učinke. Cenovni pritisk uvoza iz zadevnih držav na proizvajalce Unije je bil zlasti škodljiv v letu 2017 in v obdobju preiskave, ko so se stroški povečevali. Zaradi tega pritiska so se kazalniki uspešnosti industrije Unije poslabšali, v obdobju preiskave pa je prišlo do izgub.

(189)

Analiza iz uvodnih izjav (171) do (188) zgoraj je ugotovila, da noben drug dejavnik ni imel pomembnega vpliva na slab položaj industrije Unije.

(190)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je znatna škoda, ki je bila povzročena industriji Unije, posledica dampinškega uvoza iz zadevnih držav in da drugi posamično ali skupaj upoštevani dejavniki niso prekinili vzročne zveze.

(191)

Opredelila je učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Učinek večine teh dejavnikov je bil v praksi neobstoječ, medtem ko je bil učinek razvoja cen plina na negativen razvoj industrije Unije omejen v smislu znižanih dobičkov.

(192)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov proučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz industriji Unije.

(193)

V obravnavani zadevi so pritožniki trdili, da gre v primeru ene od držav v preiskavi, in sicer Rusije, za izkrivljanje cen surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Ocena v zvezi z Rusijo je navedena v oddelku 6.3 v nadaljevanju.

(194)

Eden od sodelujočih ruskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da bi bila morebitna uporaba določb člena 7(2a) osnovne uredbe v zvezi z Rusijo diskriminatorna, saj je bilo izkrivljanje cen surovin v smislu tega člena ugotovljeno tudi v primeru trgov zemeljskega plina v Trinidadu in Tobagu ter v ZDA.

(195)

Komisija je proučila te trditve in začasno sklenila, da:

(196)

Zato je Komisija začasno zavrnila trditev o diskriminatorni obravnavi pri uporabi člena 7(2a) osnovne uredbe v zvezi z Rusijo.

(197)

Komisija je najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanj v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. V tem primeru bi se škoda odpravila, če bi industrija Unije lahko pokrila proizvodne stroške, vključno s tistimi stroški, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia osnovne uredbe, in bi lahko ustvarila razumen dobiček (v nadaljnjem besedilu: ciljni dobiček).

(198)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje pod običajnimi konkurenčnimi pogoji.

(199)

Kot je prikazano v preglednici 2, se je uvoz iz zadevnih držav leta 2016 začel hitro povečevati. Kakršno koli stopnjo dobička v ta namen bi bilo torej treba izpeljati iz let pred tem. Da bi preprečili uporabo izjemno dobičkonosnega leta, je bilo odločeno, da se uporabi tehtani povprečni dobiček, ki ga je industrija Unije dosegla v obdobju 2013–2015. Šteje se, da je tako ugotovljen ciljni dobiček, ki je znašal 10 %, predstavljal zdrav dobiček pod običajnimi konkurenčnimi pogoji.

(200)

En vzorčeni proizvajalec Unije je trdil, da bi morala Komisija v ciljni dobiček vključiti načrtovane naložbe, ki v obravnavanem obdobju niso bile izvedene. Komisija je to trditev proučila v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe. Vendar pa zadevna družba ni mogla predložiti dokumentarnih dokazil v podporo tej trditvi, ki je bila zato začasno zavrnjena.

(201)

V skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe je Komisija kot zadnji korak ocenila prihodnje stroške, ki izvirajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia osnovne uredbe, ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa na podlagi člena 11(2). Na podlagi razpoložljivih dokazov je Komisija določila dodatne stroške v višini 3,7 %, ki so bili prišteti neškodljivi ceni. Opomba k spisu o tem, kako je Komisija določila te dodatne stroške, je na voljo v spisu, ki je na vpogled zainteresiranim stranem.

(202)

Ti stroški so vključevali dodatne prihodnje stroške za zagotovitev skladnosti s sistemom EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: sistem EU ETS). Sistem EU ETS je temelj politike EU za spoštovanje večstranskih okoljskih sporazumov. Taki dodatni stroški so bili izračunani na podlagi povprečnih ocenjenih dodatnih pravic do emisij, ki jih bo treba kupiti v času trajanja ukrepov. Pri pravicah do emisij, ki so bile uporabljene pri izračunu, se brezplačne pravice niso upoštevale in tako kot pri vseh ostalih proizvodnih stroških je bilo tudi tukaj preverjeno, ali so pri izračunu uporabljene pravice do emisij pravilno dodeljene zadevnemu izdelku. Stroški pravic do emisij so bili ekstrapolirani, da bi se upoštevala pričakovana nihanja cen v času trajanja ukrepov. Vir za te napovedane cene je odlomek iz Bloomberg New Energy Finance z dne 8. februarja 2019. Povprečna napovedana cena za pravice do emisij za to obdobje znaša 24,14 EUR/tono proizvedenega CO2.

(203)

Komisija je na podlagi tega izračunala za industrijo Unije neškodljivo ceno podobnega izdelka.

(204)

Komisija je nato določila stopnjo za odpravo škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Trinidadu in Tobagu ter ZDA, kot je bila ugotovljena pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije na trgu Unije prodajali v obdobju preiskave. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. Rezultati teh izračunov so prikazani v spodnji tabeli.

(205)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je Komisija v zvezi z Rusijo najprej proučila, ali bi bila začasno določena stopnja dampinga višja od stopnje, ustrezne za odpravo škode, povzročene industriji Unije. V ta namen je bila narejena primerjava med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Rusiji in ciljno ceno industrije Unije, kot je pojasnjeno v oddelku 6.1 zgoraj. Rezultati teh izračunov so prikazani v spodnji tabeli.

(206)

Ker je bila tako izračunana stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen nižja od stopnje dampinga, je Komisija opravila pregled v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe.

(207)

Pritožnik je v pritožbi predložil zadostne dokaze, da v zvezi z zadevnim izdelkom v Rusiji obstajajo izkrivljanja cen surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Glede na dokaze iz pritožbe v Rusiji za zemeljski plin, ki predstavlja znatno več kot 17 % proizvodnih stroškov zadevnega izdelka, velja sistem dvojnih cen.

(208)

Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je Komisija v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe pri ocenjevanju ustrezne ravni ukrepov v zvezi z Rusijo proučila domnevno izkrivljanje in vsa druga izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe v primeru Rusije.

(209)

Komisija je najprej za vsakega od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov opredelila glavne surovine, uporabljene pri proizvodnji zadevnega izdelka. Kot glavne surovine so se upoštevale tiste surovine, ki predvidoma predstavljajo vsaj 17 % proizvodnih stroškov zadevnega izdelka.

(210)

Komisija je ugotovila, da je zemeljski plin glavna surovina za proizvodnjo zadevnega izdelka. Preiskava je potrdila, da zemeljski plin predstavlja več kot 17 % proizvodnih stroškov za sečnino in amonijev nitrat v primeru obeh sodelujočih ruskih proizvajalcev izvoznikov, kot določa člen 7(2a). V primeru obeh družb so stroški plina predstavljali več kot 50 % skupnih stroškov proizvodnje sečnine in amonijevega nitrata glede na cene plina in ostale informacije, ki sta jih predložili družbi. S prilagoditvijo cene plina, kot je opisano v uvodnih izjavah (52) do (55), (59) in (60), je razpon stroškov plina glede na celotne proizvodne stroške sečnine in amonijevega nitrata 70 % do 85 %.

(211)

Komisija je nato proučila, ali v primeru zemeljskega plina, uporabljenega pri proizvodnji zadevnega izdelka, obstaja izkrivljanje na podlagi enega od ukrepov iz člena 7(2a) osnovne uredbe: sheme dvojnih cen, izvozne dajatve, dodatne izvozne dajatve, izvozne kvote, prepoved izvoza, davek na izvoz, zahteve za izdajo dovoljenj, najnižja izvozna cena, znižanje ali odprava vračila davka na dodano vrednost (DDV), omejitev točk carinjenja za izvoznike, seznam kvalificiranih izvoznikov, obveznost domačega trga, rudarske pravice za lastno uporabo. V ta namen je Komisija proučila ustrezne uredbe Ruske federacije, predložitve zainteresiranih strani, vključno s predložitvami ruske vlade, javno objavljena poročila in študije (16), revidirane letne računovodske izkaze ruskih dobaviteljev plina in strateške dokumente ruske vlade (17).

(212)

Komisija je ugotovila, da je obstajal eden od ukrepov, ki je v drugem odstavku člena 7(2a) naveden kot izkrivljanje cen surovin, in sicer izvozna dajatev (v višini 30 %) (18), in da je vplival na prodajo zemeljskega plina v Rusiji v OP.

(213)

Poleg tega se lastniku enotnega sistema oskrbe s plinom odobri izključna pravica za izvoz plina v plinastem stanju. Z zakonom je določeno tudi, da je lahko lastnik enotnega sistema oskrbe s plinom samo subjekt pod nadzorom države. Zato Gazprom uživa edino dovoljenje za izvoz zemeljskega plina. Opisano stanje bi se lahko uvrščalo pod naslednja ukrepa: „zahteve za izdajo dovoljenj“ ali „seznam kvalificiranih izvoznikov“.

(214)

Nazadnje se je pritožnik skliceval na sistem dvojnih cen zemeljskega plina kot potencialno izkrivljanje cen surovin. Preiskava je dejansko odkrila dokaze o obstoju sistema dvojnih cen za domačo prodajo in izvoz zemeljskega plina v Rusiji, ki temelji na formuli za izračun cene plina, ki se uporablja pri določitvi reguliranih domačih cen.

(215)

V zvezi s tem je domača cena v Rusiji regulirana za dobavitelja plina Gazprom v državni lasti in neregulirana za druge dobavitelje. Vendar dobavitelji, razen družbe Gazprom, pozorno spremljajo ceno, ki jo ruska vlada določi za Gazprom, kot je bilo ugotovljeno pri proizvajalcih izvoznikih v preiskavi, pa tudi na podlagi javno dostopnih informacij (19). Domača cena se določi za vsako leto posebej z uporabo formule za izračun cene plina ali z indeksacijo. Indeks, ki se uporabi, redno objavlja rusko ministrstvo za gospodarski razvoj v napovedi socialno-ekonomskega razvoja (20). S formulo za izračun cene plina se izračuna ustrezna raven domače cene, tako da se od mednarodne cene zemeljskega plina odštejejo izvozni davek, stroški mednarodnega in domačega prevoza ter tako imenovan zniževalni koeficient. Komisija je menila, da se lahko učinek sistema dvojnih cen pripiše zniževalnemu koeficientu, ki je neodvisen od učinka izvozne dajatve.

(216)

Komisija je ceno zemeljskega plina primerjala s ceno na reprezentativnem mednarodnem trgu. Preiskava je potrdila, da je domača cena zemeljskega plina v Rusiji znatno nižja, in sicer več kot dvakrat, od cene pri Waidhausu, izračunane, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (59) in (60).

(217)

Kot je pojasnjeno v točki d) uvodne izjave (55), je Komisija upoštevala ceno pri Waidhausu kot ustrezno referenčno merilo za reprezentativno mednarodno tržno ceno, da bi ocenila izkrivljanje domače tržne cene zemeljskega plina v Rusiji.

(218)

Eden od ruskih sodelujočih proizvajalcev je trdil, da zemeljski plin ni surovina za proizvodnjo sečnine in amonijevega nitrata, zato zanj ne more veljati analiza iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Poleg tega je zadevna zainteresirana stran trdila, da iz pritožbe ni bilo razvidno, da so stroški zemeljskega plina dosegli prag 17 % skupnih stroškov proizvodnje sečnine in amonijevega nitrata.

(219)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (52), zemeljski plin predstavlja več kot 50 % proizvodnih stroškov zadevnega izdelka. Dejstvo, da se uporablja za proizvodnjo amoniaka, ki predstavlja eno od začetnih faz proizvodnje zadevnega izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (60), ne spremeni dejstva, da gre za surovino, ki je potrebna za proizvodnjo zadevnega izdelka. Oba ruska proizvajalca sečnine in amonijevega nitrata sta popolnoma integrirani kemični tovarni, zato obe izkoriščata izkrivljanja, ki so bila ugotovljena za zemeljski plin, namenjen za proizvodnjo zadevnega izdelka. Trditev je bila zato začasno zavrnjena.

(220)

Komisija je ob upoštevanju svoje ocene, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (205) do (215), začasno sklenila, da za zemeljski plin veljajo izkrivljanja v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

(221)

Komisija je po ugotovitvi obstoja izkrivljanj cen surovin iz člena 7(2a) osnovne uredbe v primeru Rusije proučila, ali bi lahko nedvoumno ugotovila, da je določitev zneska začasnih dajatev v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh ustreznih informacij v tej preiskavi, vključno z neizkoriščenimi zmogljivostmi v državi izvoznici, konkurenco pri surovinah in učinkom na dobavne verige za družbe Unije v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je v namen izvedbe te ocene v vprašalnike za vse zainteresirane strani vključila posebna vprašanja. Pritožnik in nekateri proizvajalci pritožniki so odgovorili na ta vprašanja. Nekatere druge zainteresirane strani so odgovorile na ta vprašanja, vendar je bila večina odgovorov teh zainteresiranih strani nepopolna.

(222)

Sečnina in amonijev nitrat se običajno proizvajata v integriranih kemičnih obratih, kot je navedeno v uvodnih izjavah (141) in (143). Tako so neizkoriščene zmogljivosti v veliki meri odvisne od konfiguracije teh integriranih obratov in kroga strank proizvajalca. Vsaka družba si prizadeva za čim večjo dobičkonosnost obrata kot celote in zato je težko natančno določiti neizkoriščene zmogljivosti.

(223)

Komisija je ob upoštevanju tega in na podlagi informacij, zbranih med preiskavo, ugotovila, da so neizkoriščene zmogljivosti v Rusiji med 330 000 in 750 000 tonami na leto, kar je med 7 % in 16 % sečnine in amonijevega nitrata, porabljenega v Uniji. Te številke so bile določene na podlagi preverjenih informacij o zmogljivostih dveh sodelujočih ruskih proizvajalcev izvoznikov (dejanskih neizkoriščenih zmogljivosti, ne glede na „nihanje proizvodnih zmogljivosti“), v katerih je zajeta večina proizvodnje v Rusiji, in informacij, ki so jih zagotovili pritožniki (morebitna neizkoriščena zmogljivost ob upoštevanju „nihanja proizvodnih zmogljivosti“).

(224)

Ruski trg sečnine in amonijevega nitrata (21) je relativno majhen v primerjavi z rusko proizvodno zmogljivostjo (22) za sečnino in amonijev nitrat. Rusija je neto izvoznica sečnine in amonijevega nitrata s proizvodnjo, ki znatno presega domačo porabo.

(225)

Leta 2017 je Rusija v Ukrajino izvozila več kot 100 000 ton sečnine in amonijevega nitrata. Potem ko je Ukrajina maja 2017 uvedla protidampinške ukrepe za sečnino in amonijev nitrat s poreklom iz Rusije, je postal ta izvoz razpoložljiv za preusmeritev na druge zanimivejše trge, vključno s trgom Unije.

(226)

Ruski izvozni potencial je splošno znan. Četudi bi se štelo, da je „nihanje proizvodnih zmogljivosti“ ruskih proizvajalcev omejeno, ni mogoče zanikati, da je bil pri obsegu uvoza sečnine in amonijevega nitrata iz Rusije v Unijo od avgusta 2018 prisoten trend naraščanja, prikazan v preglednici 2 (glej tudi preglednico 1 v uredbi o registraciji). Opozoriti je treba tudi, da je Eurochem na strani 9 svoje predložitve z dne 19. septembra 2018 predvidel povečanje ruskega izvoza sečnine in amonijevega nitrata v letih 2018 in 2019.

(227)

Kot je poudarjeno v uvodni izjavi (54) zgoraj, je preiskava pokazala, da cene plina v Rusiji regulira država na podlagi zveznih zakonov in da te cene ne odražajo običajnih tržnih pogojev, pri katerih so cene odvisne zlasti od proizvodnih stroškov in pričakovanj o dobičku.

(228)

Družba Acron je predložila predstavitev o konkurenci na trgu zemeljskega plina v Rusiji (zlasti o oblikovanju cen plina, dobičkonosnosti reguliranih in nereguliranih cen in virih oskrbe), ki jo je leta 2016 pripravila ruska vlada zunaj obsega te preiskave. Vendar Komisija ni menila, da je ta predstavitev, ki je obravnavana v uvodnih izjavah (56) in (57) zgoraj, omajala ugotovitve, navedene v zgoraj navedeni uvodni izjavi.

(229)

Posledica regulacije trga zemeljskega plina v Rusiji je neupravičena prednost ruskih proizvajalcev sečnine in amonijevega nitrata, saj imajo dostop do umetno nizkih cen plina na domačem trgu zaradi domačih predpisov, ki so pojasnjeni v uvodnih izjavah (209) do (217). Hkrati pa cenovna diskriminacija, ki jo povzročajo ti predpisi v Rusiji, negativno vpliva na proizvajalce Unije, saj za isti plin plačujejo znatno višje cene kot ruski proizvajalci.

(230)

Komisija meni, da se ta položaj v bližnji prihodnosti verjetno ne bo spremenil (23).

(231)

Glede na ugotovitve preiskave je pričakovani učinek na dobavne verige omejen. Dejansko je večina zainteresiranih strani, vključno z uvozniki, navedla, da bodo edine zainteresirane strani, ki bodo prizadete zaradi povišanja cen, ki izhaja iz ukrepov, končni uporabniki sečnine in amonijevega nitrata, tj. kmetje, glede na to, da v dobavni verigi ni vmesnih strani, ki bi lahko absorbirale dajatve. Ker gre za tekoče in dokaj homogeno blago, se sečnina in amonijev nitrat različnih porekel mešata v rezervoarjih, večina akterjev v dobavni verigi pa ne pozna porekla sečnine in amonijevega nitrata, ki sta bila kupljena ali uporabljena. Zato se na splošno ne pričakuje, da se bodo dobavne verige bistveno spremenile, če se uvedejo ukrepi. Proizvajalci Unije bodo nadaljevali proizvodnjo sečnine in amonijevega nitrata, medtem ko se bo uvoz iz Rusije (in drugih držav v preiskavi) predvidoma nadaljeval glede na predvideno rast povpraševanja po sečnini in amonijevem nitratu in dejstvo, da se lahko proizvajalci Unije samo v omejenem obsegu preusmerijo na druge izdelke.

(232)

Glede na ugotovitve preiskave bi bili učinki na kmete v Uniji kot celoti majhni. Komisija je ugotovila, da sečnina in amonijev nitrat predstavljata manj kot 1 % celotnih stroškov kmetovanja v Uniji. Povišanje cen, ki bi izhajalo iz morebitnih ukrepov, zato ne bi smelo znatno vplivati na kmetijski sektor v Uniji kot celoti.

(233)

Ker se sečnina in amonijev nitrat kot gnojilo uporabljata v zelo različnih razmerah in njuna uporaba občutno niha od pridelka do pridelka in od regije do regije itd., je Komisija ocenila učinek na kmetije v Franciji (glavni pridelovalki pšenice v Uniji), ki so specializirane za pridelavo navadne pšenice (pridelek, pri katerem se sečnina in amonijev nitrat največ uporabljata) in uporabljajo sečnino in amonijev nitrat kot edini vir dušikovega gnojila.

(234)

Na takih specializiranih kmetijah so vsa gnojila leta 2013 predstavljala 21,94 % nastalih stroškov (24). Komisija je ocenila, da sta sečnina in amonijev nitrat v sezoni 2017/2018 predstavljala do 10 % njihovih celotnih proizvodnih stroškov (25). Ob upoštevanju uvedbe najvišje začasne protidampinške dajatve bi to pomenilo največ 3 % (26) povišanje proizvodnih stroškov, če bi se ukrepi prenesli v enakem razmerju. Zato je Komisija sklenila, da ukrepi celo pri teh kmetijah ne bi imeli nesorazmernega učinka. Poleg tega mnoge kmetije v Uniji (vključno s Francijo) pridelujejo več pridelkov.

(235)

Komisija je po oceni vseh ustreznih informacij v tej preiskavi v primeru Rusije začasno sklenila, da je določitev zneska začasnih dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije.

(236)

Zlasti je Komisija najprej ugotovila, da v Rusiji obstajajo izkrivljanja cen surovin v zvezi z zadevnim izdelkom. Drugič, Komisija je ugotovila, da ima Rusija neizkoriščene zmogljivosti, ki se lahko uporabijo za povečanje izvoza v Unijo. Poleg tega je Komisija ugotovila, da imajo ruski proizvajalci nepošteno prednost pred proizvajalci Unije v zvezi z zemeljskim plinom zaradi regulacije na ruskem trgu. Nazadnje je Komisija sklenila, da ukrepi ne bi negativno vplivali na dobavno verigo v Evropi. Natančneje, Komisija je ugotovila, da bi bil morebitni učinek ukrepov omejen in na splošno ne bi bil nesorazmeren, čeprav bi ukrepi lahko morebiti prizadeli omejeno število kmetov v Uniji. Nazadnje je Komisija menila, da se bo uvoz sečnine in amonijevega nitrata nadaljeval, zato dobava ne bi bila prekinjena z ukrepi. Uvoz iz zadevnih držav s tržnim deležem nad 37 % v obdobju preiskave se bo predvidoma nadaljeval glede na predvideno rast povpraševanja po sečnini in amonijevem nitratu in dejstvo, da se lahko proizvajalci Unije samo v omejenem obsegu preusmerijo na druge izdelke. V vsakem primeru lahko proizvajalci Unije z neizkoriščenimi zmogljivostmi proizvedejo pomembne količine sečnine in amonijevega nitrata.

(237)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v primeru Rusije dajatev, nižja od stopnje dampinga, ne bi zadostovala za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Proizvajalcem Unije ne škoduje le damping, ampak so za razliko od ruskih proizvajalcev izvoznikov tudi žrtve dodatnih izkrivljanj trgovine. Zato mora biti za ustrezno zaščito trgovine raven ukrepov za Rusijo izenačena z začasno ugotovljeno stopnjo dampinga.

(238)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu nedvoumno ugotovila, da sprejetje ukrepov v tem primeru za uvoz iz Rusije, Trinidada in Tobaga ter ZDA ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in drugih zadevnih gospodarskih subjektov.

(239)

V Uniji je 20 znanih proizvajalcev sečnine in amonijevega nitrata. Proizvajalci Unije, ki pokrivajo 80 % obsega proizvodnje Unije, so sodelovali v preiskavi. Dve družbi ali skupini družb, ki predstavljata 30 % proizvodnje sečnine in amonijevega nitrata v Uniji sta zadevi nasprotovali.

(240)

Odsotnost ukrepov bi verjetno imela znaten negativen učinek na industrijo Unije v smislu manjšega obsega prodaje in nadaljnjega upada cen, s čimer bi se zmanjšale dobičkonosnost in naložbe. Ukrepi bi industriji Unije omogočili, da izkoristi svoj potencial na trgu Unije, ki zagotavlja enake konkurenčne pogoje, ponovno pridobi izgubljeni tržni delež in izboljša dobičkonosnost na ravni, ki se šteje za vzdržno.

(241)

Izpolnjene vprašalnike so posredovali trije nepovezani uvozniki. Samo dva od njih sta se strinjala, da bosta nadalje sodelovala v preiskavi.

(242)

Dejavnosti v zvezi s sečnino in amonijevim nitratom so predstavljale manjši delež dejavnosti enega od dveh sodelujočih uvoznikov, ki je dejansko združenje zadrug, ki delujejo v imenu svojih članov. Drugi uvoznik, ki je bolj odvisen od sečnine in amonijevega nitrata, prilagaja svoje prodajne cene glede na razvoj trga sečnine in amonijevega nitrata. Oba sodelujoča uvoznika ponujata široko paleto storitev in/ali izdelkov ter imata več virov dobave.

(243)

Kakršne koli negativne posledice za uvoznike v Uniji, ki izhajajo iz ukrepov, ne morejo odtehtati pozitivnih posledic teh ukrepov za industrijo Unije. Ukrepi so namenjeni ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev, ki lahko koristijo vsem zainteresiranim stranem. Poleg tega uvozniki na splošno ponujajo široko paleto gnojil in/ali storitev in imajo več virov dobave. Večina strani, vključno z obema sodelujočima uvoznikoma, je navedla, da bodo strani, ki jih bodo (morebitna) povišanja cen kot posledica ukrepov nazadnje najbolj prizadela, končni uporabniki sečnine in amonijevega nitrata, tj. kmetje.

(244)

Enajst zainteresiranih strani, ki zastopajo interese uporabnikov, je predložilo izpolnjene vprašalnike, vendar z omejenimi preverljivimi podatki.

(245)

Združenja, ki zastopajo zadevne zadruge in/ali kmete v Uniji (COPA-COGECA), Franciji (COOP de France), na Irskem (Irish Farmers Association) in Finskem (MTK), so navedla, da bi ukrepi negativno vplivali na uporabnike sečnine in amonijevega nitrata, tj. kmete. Pomembno število francoskih zadrug, združenj/skupin zadrug in nabavnih platform, ki kupujejo kmetijske potrebščine v imenu kmetov, je komentiralo negativen vpliv, ki bi ga ukrepi lahko imeli na francoske kmete. Sodelujoči proizvajalci izvozniki, skupina nepovezanih uvoznikov in različni gospodarski subjekti v Franciji in Španiji so izrazili podobno stališče.

(246)

En velik francoski posrednik, dejaven na področju kmetijsko-živilskih proizvodov in gnojil, je izjavil, da bodo morali biti morebitni protidampinški ukrepi „lahki“.

(247)

Nekatere strani so trdile, da nadomestnih proizvodov za kmete (in/ali druge gospodarske subjekte) ni ali pa so omejeni, ker v Uniji ni zadostne proizvodnje dušikovih gnojil. Vendar nič v spisu ne kaže na pomanjkanje dušikovih gnojil v Uniji; na splošno je na voljo veliko virov gnojenja z dušikom, kot so kalcijev amonijev nitrat, amonijev nitrat ali sečnina.

(248)

Nekatere pripombe so se nanašale na pomen stroškov sečnine in amonijevega nitrata na kmetiji (čeprav se je količinska opredelitev precej razlikovala od strani do strani) in/ali so poudarjale, da so kmetje več let trpeli škodo zaradi različnih razlogov (kot so slab pridelek v letu 2016, nizke prodajne cene, slabe vremenske razmere ali visoka tržna konkurenčnost) in da so ogrožena delovna mesta. Po mnenju teh strani bi protidampinški ukrepi nekatere kmete prisilili, da prenehajo proizvajati, in/ali nadalje poslabšali razmere v sektorju, ki ne more prenesti stroškov na prodajne cene in mora ostati konkurenčen na globaliziranem trgu. Za nekatere strani bi protidampinški ukrepi pomenili kompromis v zvezi s skupno kmetijsko politiko, ki pa ne bo več zadostovala za zagotavljanje dohodka kmetijam in njihove konkurenčnosti.

(249)

Komisija je te trditve zavrnila. Čeprav Komisija priznava, da bi se vpliv lahko razlikoval glede na vrsto kmetije ali načina kmetovanja, je ugotovila, da sečnina in amonijev nitrat predstavljata manj kot približno 1 % skupnih stroškov kmetovanja v Uniji. Povišanje cen, ki bi izhajalo iz morebitnih ukrepov, zato ne bi smelo znatno vplivati na kmetijski sektor v Uniji kot celoti.

(250)

Ker se sečnina in amonijev nitrat kot gnojilo uporabljata v zelo različnih razmerah in njuna uporaba občutno niha od pridelka do pridelka in od regije do regije itd., je Komisija proučila morebiten učinek na kmetije v Franciji (glavni pridelovalki pšenice v Uniji), ki so specializirane za pridelavo navadne pšenice (pridelek, pri katerem se sečnina in amonijev nitrat največ uporabljata) in uporabljajo sečnino in amonijev nitrat kot edini vir dušikovega gnojila.

(251)

Na takih specializiranih kmetijah sta sečnina in amonijev nitrat leta 2013 predstavljala 15,4 % nastalih stroškov (27). Komisija je ocenila, da sta sečnina in amonijev nitrat v sezoni 2017/2018 predstavljala do 10 % njihovih celotnih proizvodnih stroškov (28). Ob upoštevanju uvedbe najvišje začasne protidampinške dajatve bi to pomenilo približno 3 % (29) povišanje proizvodnih stroškov, če bi se ukrepi prenesli v enakem razmerju. Zato povišanje cen, ki bi izhajalo iz morebitnih uvedenih ukrepov, tudi v „najslabšem možnem scenariju“ ne bi smelo imeti nesorazmerno velikega vpliva na kmetije, če se med drugim upoštevajo orodja, ki so na razpolago kmetom, da se sečnina in amonijev nitrat zagotovita po razumnih cenah (npr. združevanje nakupov prek nabavnih platform ali zavarovanja, da se zaščitijo marže). Poleg tega mnoge kmetije v Uniji pridelujejo več pridelkov.

(252)

Kar zadeva trditev v zvezi z vplivom na delovna mesta na kmetijah, je treba poudariti, da v Uniji kmetijska proizvodnja že leta postaja vedno bolj tehnološko naravnana, zato je zanjo značilen upad delovne sile, ki se bo po napovedih še nadaljeval (30). Pričakuje se, da bo učinek protidampinških ukrepov omejen v primerjavi s temi tekočimi trendi.

(253)

Ne glede na zgoraj navedene začasne ugotovitve Komisija spodbuja strani, ki še niso predložile svojih stališč, da z njimi izrazijo interese uporabnikov. Te pripombe in vsi drugi elementi, ki jih zainteresirane strani po uvedbi začasnih ukrepov v določenih rokih predložijo Komisiji, bodo skrbno analizirani v končni fazi.

(254)

Ta oddelek obravnava druge pripombe, ki so skupne več zainteresiranim stranem. Te strani so proizvajalci izvozniki, uvozniki, združenja, ki zastopajo zadevne zadruge in/ali kmete v Uniji, Franciji in na Irskem; francoske zadruge, združenja/skupine zadrug in nabavne platforme, ki kupujejo kmetijske potrebščine v imenu kmetov, ter različni gospodarski subjekti v Franciji, Španiji in drugod po Uniji.

(255)

Nekatere strani so nasprotovale ukrepom, pri čemer so izhajale iz tega, da je uvoz potreben, da proizvodnja sečnine in amonijevega nitrata v Uniji ne zadostuje, da se vrzel med povpraševanjem in porabo povečuje in da proizvajalci sečnine in amonijevega nitrata v Uniji dajejo prednost drugim proizvodom z dodano vrednostjo. Komisija je te trditve zavrnila. Na splošno je dovolj virov oskrbe s sečnino in amonijevim nitratom. Omejenost proizvodnje sečnine in amonijevega nitrata v Uniji, povečanje povpraševanja po sečnini in amonijevem nitratu v Uniji ter izginotje nekaterih tradicionalnih virov oskrbe s sečnino in amonijevim nitratom v Uniji (npr. ena družba, ki je v preteklosti proizvajala sečnino in amonijev nitrat v Franciji, je v celoti prešla na druga gnojila) ne upravičujejo dampinga. Preiskava je pokazala prednosti ohranitve več virov oskrbe v Uniji (31), vključno z lokalnimi proizvajalci sečnine in amonijevega nitrata, pred povečanjem odvisnosti od tretjih držav z nepoštenimi trgovinskimi praksami in/ali izkrivljanji cen surovin in/ali večjim ogljičnim odtisom (32) pri oskrbi s sečnino in amonijevim nitratom. Pokazala je tudi, da imajo proizvajalci sečnine in amonijevega nitrata v Uniji na voljo zmogljivost/možnost za povečanje proizvodnje sečnine in amonijevega nitrata, če se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji.

(256)

Nekatere strani so trdile, da bodo ukrepi zmanjšali uporabo sečnine in amonijevega nitrata, gnojila, ki ima manj negativnih vplivov na okolje kot druga gnojila, kar pomeni kompromis v zvezi z okoljevarstvenimi politikami. Komisija je to trditev zavrnila. Čeprav imata sečnina in amonijev nitrat več prednosti z vidika kmetijstva, ti snovi nista nevtralni za okolje in načeloma povzročata višje izgube amoniaka zaradi izhlapevanja kot dušikova gnojila.

(257)

Nekatere strani so trdile, da bodo drugi gospodarski subjekti utrpeli škodo, da proizvajalci sečnine in amonijevega nitrata v Uniji zagotavljajo manj delovnih mest kot drugi sektorji, da bo prehranska varnost ogrožena (ker bodo zaradi ukrepov kmetje uporabljali manj sečnine in amonijevega nitrata, kar bo zmanjšalo donos in posledično tudi pridelavo) in da bodo vsa dušikova gnojila postala dražja (tako da bo običajna vrzel med različnimi vrstami gnojil še naprej enaka). Komisija je te trditve zavrnila. Na voljo ni zanesljivih ocen o številu delovnih mest, povezanih s sečnino in amonijevim nitratom, pri zadevnih gospodarskih subjektih, medtem ko je v skladu s preverjenimi podatki pri proizvajalcih Unije več kot 1 000 delovnih mest, povezanih s sečnino in amonijevim nitratom. Šest zainteresiranih strani, ki zastopajo interese različnih gospodarskih subjektov, je predložilo izpolnjene vprašalnike, vendar z omejenimi preverljivimi podatki. Kar zadeva prehransko varnost, je cilj ukrepov zagotoviti enake konkurenčne pogoje, ki prinašajo koristi vsem stranem. Nič v spisu ne kaže, da bi morebitno povišanje cen sečnine in amonijevega nitrata pomembno vplivalo na cene drugih gnojil.

(258)

Komisija je na podlagi navedenega začasno sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz sečnine in amonijevega nitrata s poreklom iz zadevnih držav ne bi bila v interesu Unije.

(259)

Glede na ugotovitve Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(260)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti za uvoz mešanic sečnine in amonijevega nitrata v vodni ali amoniakalni raztopini s poreklom iz Trinidada in Tobaga ter Združenih držav Amerike v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga (uvodna izjava (208)). Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj, in sicer stopenj dampinga in škode.

(261)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti za uvoz mešanic sečnine in amonijevega nitrata v vodni ali amoniakalni raztopini s poreklom iz Rusije v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je proučila, ali bi dajatev, ki bi bila nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode. Ko je Komisija ugotovila izkrivljanja cen surovin v zvezi z zadevnim izdelkom v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe, in sicer med drugim v obliki davka na izvoz v višini 30 %, je sklenila, da bi bilo v interesu Unije, kot je določeno v členu 7(2b) osnovne uredbe, da znesek dajatev določi na ravni stopenj dampinga, ker dajatev, ki je nižja od stopnje dampinga, ne bi zadostovala za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(262)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(263)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Te stopnje so zato izražale položaj teh družb, ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(264)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevo je treba nasloviti na Komisijo (33). Zahteva mora vsebovati vse ustrezne informacije, ki dokazujejo, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se nanaša nanjo. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(265)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora biti v skladu z zahtevami iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(266)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(267)

Kot je navedeno v oddelku 1.2, je Komisija uvedla registracijo za uvoz mešanic sečnine in amonijevega nitrata v vodni ali amoniakalni raztopini. Registracija je bila uvedena z namenom morebitne retroaktivne izterjave dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(268)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza ustaviti/ukiniti.

(269)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta. Takšna odločitev bo sprejeta v zaključni fazi.

(270)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe obvestila zainteresirane strani o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb k točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(271)

Združenje Fertilizers Europe in štirje proizvajalci izvozniki so predložili pripombe. Komisija je upoštevala pripombe, ki jih je štela za tiskarske napake, in je ustrezno popravila stopnje.

(272)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v 15 dneh predložijo pisne pripombe in/ali v 5 dneh zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(273)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v zaključni fazi preiskave spremeniti –