Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in datum začetka veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na naslovu:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 58 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi za homologacijo:

I.	naprav za zaščito pred podletom od zadaj

II.	vozil glede na vgradnjo naprave homologiranega tipa za zaščito pred podletom od zadaj

III.	vozil glede njihove zaščite pred podletom od zadaj [2019/272]

Vključuje vsa veljavna besedila do:

sprememb 03 Pravilnika – začetek veljavnosti: 18. junij 2016

VSEBINA

PRAVILNIK

1.

Področje uporabe

2.

Splošne zahteve

3.

Opredelitve, skupne delom I, II in III

DEL I:   HOMOLOGACIJA NAPRAV ZA ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

4.

Opredelitev pojmov

5.

Vloga za podelitev homologacije

6.

Homologacija

7.

Zahteve

8.

Skladnost proizvodnje

9.

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Sprememba in razširitev homologacije tipa naprave za zaščito pred podletom od zadaj

11.

Dokončno prenehanje proizvodnje

12.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

DEL II:   HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE NA VGRADNJO NAPRAVE HOMOLOGIRANEGA TIPA ZA ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

13.

Opredelitev pojmov

14.

Vloga za podelitev homologacije

15.

Homologacija

16.

Zahteve za vgradnjo homologirane naprave za zaščito pred podletom od zadaj

17.

Skladnost proizvodnje

18.

Kazni za neskladnost proizvodnje

19.

Sprememba in razširitev homologacije tipa vozila

20.

Dokončno prenehanje proizvodnje

21.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

DEL III:   HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE NA NJEGOVO ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

22.

Opredelitev pojmov

23.

Vloga za podelitev homologacije

24.

Homologacija

25.

Zahteve za zaščito pred podletom od zadaj

26.

Skladnost proizvodnje

27.

Kazni za neskladnost proizvodnje

28.

Sprememba in razširitev homologacije tipa vozila

29.

Dokončno prenehanje proizvodnje

30.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, in homologacijskih organov

DEL IV:   PREHODNE DOLOČBE

31.

Prehodne določbe

PRILOGE

1.

Sporočilo (del I)

2.

Sporočilo (del II)

3.

Sporočilo (del III)

4.

Namestitev homologacijskih oznak

5.

Pogoji in postopki preskusa

6.

Posebna vozila

7.

Zahteve za različne kategorije vozil

1.   PODROČJE UPORABE

1.1   Ta pravilnik se uporablja za:

1.1.1

DEL I: naprave za zaščito pred podletom od zadaj, namenjene namestitvi v vozila kategorij M, N in O (1);

1.1.2

DEL II: namestitev naprav za zaščito pred podletom od zadaj, ki so bile homologirane v skladu z delom I tega pravilnika, v vozila kategorij M, N in O (1);

1.1.3

DEL III: vozila kategorij M, N in O (1), opremljena z napravo za zaščito pred podletom od zadaj, ki ni bila ločeno homologirana v skladu z delom I tega pravilnika ali zasnovana in/ali opremljena tako, da se za njene sestavne dele lahko šteje, da v celoti ali delno izpolnjujejo funkcijo naprave za zaščito pred podletom od zadaj;

1.1.4

vozila kategorij M1, M2, M3, N1, O1 in O2 (1) glede na zaščito pred podletom od zadaj.

1.2   Ta pravilnik se ne uporablja za:

1.2.1

vlačilce za zgibna vozila;

1.2.2

vlačilce, ki so posebej zasnovani in izdelani za prevoz zelo dolgih bremen nedeljive dolžine, kot so hlodovina, jekleni drogovi itd.

1.3   Vozila, pri katerih je vsaka naprava za zaščito pred podletom od zadaj (npr. fiksna, odstranljiva, zložljiva, nastavljiva itd.) nezdružljiva z njihovo uporabo na cesti, se lahko na podlagi odločitve homologacijskega organa delno ali v celoti izvzame iz tega pravilnika.

2.   SPLOŠNE ZAHTEVE

2.1   Vsa vozila so zasnovana in/ali opremljena tako, da po vsej širini zagotavljajo učinkovito zaščito pred podletom od zadaj v primeru trka vozil iz odstavka 1 tega pravilnika v zadnji del vozil kategorij M1 in N1 (2).

2.2   Vozila se preskusijo pod pogoji iz odstavka 2 Priloge 5.

2.3   Za vozila kategorij M1, M2, M3, N1, O1 ali O2 se šteje, da izpolnjujejo navedeni pogoj, če:

(a)	izpolnjujejo pogoje iz dela II ali dela III, ali

(b)	zadnji del neobremenjenega vozila od tal ni oddaljen več kot 550 mm po širini, ki od širine zadnje osi ni krajša za več kot 100 mm na vsaki strani (pri čemer se ne upoštevajo izbokline pnevmatik v bližini točke dotika pnevmatike s podlago), ali

(c)

pri vozilih kategorij O1 in O2, pri katerih imajo pnevmatike več kot polovico svoje širine izven nadgradnje vozila (brez okrovov koles) ali izven šasije, če nadgradnje vozila ni, zadnji del neobremenjenega vozila od tal ni oddaljen več kot 550 mm po širini, ki od razdalje med skrajnimi notranjimi točkami pnevmatik na nobeni strani ni manjša za več kot 100 mm (pri čemer se ne upoštevajo izbokline pnevmatik v bližini točke dotika pnevmatike s podlago).

Če je zadnjih osi več, je treba upoštevati širino najširše zadnje osi.

Zahteve iz odstavkov 2.3(b) in 2.3(c) morajo biti izpolnjene vsaj na črti, ki je:

(a)	največ 450 mm oddaljena od skrajnega zadnjega dela vozila;

(b)	lahko prekinjena za skupaj največ 200 mm.

2.4   Za vsako vozilo kategorije G se šteje, da izpolnjuje navedeni pogoj za oddaljenost od tal, če zadnji pristopni kot (ISO 612:1978) ne presega:

(a)	10° pri vozilih kategorij M1G in N1G;

(b)	20° pri vozilih kategorij M2G in N2G; ter

(c)	25° pri vozilih kategorij M3G in N3G

po širini, ki od širine zadnje osi ni krajša za več kot 100 mm na vsaki strani (pri čemer se ne upoštevajo izbokline pnevmatik v bližini točke dotika pnevmatike s podlago).

Če je zadnjih osi več, je treba upoštevati širino najširše zadnje osi. Zahteve iz pododstavkov od (a) do (c) tega odstavka morajo biti izpolnjene vsaj na črti, ki je:

(a)	največ 450 mm oddaljena od skrajnega zadnjega dela vozila;

(b)	lahko prekinjena za skupaj največ 200 mm.

3.   OPREDELITVE, SKUPNE DELOM I, II IN III

3.1   V tem pravilniku:

3.1.1

„masa neobremenjenega vozila“ pomeni maso vozila, pripravljenega za vožnjo, brez oseb in tovora, vendar napolnjenega z gorivom, hladilno tekočino, mazivi, orodjem ter rezervnim kolesom (če jih je proizvajalec vozila predvidel kot standardno opremo);

3.1.2

„največja masa“ pomeni maso, ki jo je proizvajalec vozila določil kot tehnično dovoljeno (ta masa je lahko večja od „največje dovoljene mase“, ki jo določi državna uprava);

3.1.3

„naprava za zaščito pred podletom od zadaj“ je običajno sestavljena iz prečnega nosilca in veznih elementov, ki so povezani z vzdolžnimi nosilci šasije ali drugimi strukturnimi nosilci vozila;

3.1.4

„ločena kabina“ pomeni kabino, ki je na okvir vozila pritrjena s posebnimi veznimi elementi in nima skupnega dela s tovornim prostorom.

DEL I:   HOMOLOGACIJA NAPRAV ZA ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

4.   OPREDELITEV POJMOV

4.1   V delu I tega pravilnika:

4.1.1

„homologacija naprave za zaščito pred podletom od zadaj“ pomeni homologacijo takšnega tipa naprave za zaščito pred podletom od zadaj v zvezi z zahtevami iz odstavka 7;

4.1.2

„tip naprave za zaščito pred podletom od zadaj“ pomeni naprave za zaščito pred podletom od zadaj, ki se ne razlikujejo glede bistvenih značilnosti, kot so oblika, dimenzije, pritrditev, materiali in oznake iz odstavka 5.2.2.

5.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

5.1   Vlogo za homologacijo naprave za zaščito pred podletom od zadaj predloži proizvajalec naprave ali njegov pooblaščeni zastopnik.

5.2   Vlogi za vsak tip naprave za zaščito pred podletom od zadaj se priložita:

5.2.1

dokumentacija v treh izvodih z opisom tehničnih značilnosti naprave: njenih dimenzij, oblike in sestavnih materialov ter načina vgradnje;

5.2.2

vzorec tipa naprave za zaščito pred podletom od zadaj, pri čemer je vzorec jasno in neizbrisno označen na vseh njenih glavnih sestavnih delih z vlagateljevo blagovno znamko ali oznako in označbo tipa.

5.3   Vzorčna naprava za zaščito pred podletom od zadaj tipa, ki ga je treba homologirati, se predloži tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov.

5.4   Homologacijski organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega nadzora nad skladnostjo proizvodnje.

6.   HOMOLOGACIJA

6.1   Če naprava za zaščito pred podletom od zadaj, predložena za homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavka 7, se podeli homologacija za navedeni tip naprave.

6.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 03, kar ustreza spremembam 03) označujeta spremembe, ki vsebujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu naprave za zaščito pred podletom od zadaj.

6.3   Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa naprave za zaščito pred podletom od zadaj v skladu s tem pravilnikom se pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, posreduje na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

6.4   Na vsaki napravi za zaščito pred podletom od zadaj, ki je v skladu s tipom naprave za zaščito pred podletom od zadaj, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, pritrjena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

6.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (3);

6.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije, na desni strani kroga iz odstavka 6.4.1.

6.5   Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

6.6   V Prilogi 4 k temu pravilniku sta prikazana primera namestitev homologacijskih oznak.

7.   ZAHTEVE

7.1   Višina preseka prečnega nosilca zaščite pred podletom znaša najmanj 120 mm. Stranski robovi prečnega nosilca ne smejo biti zakrivljeni nazaj ali imeti ostrih robov; ta pogoj je izpolnjen, če so stranski robovi prečnega nosilca na zunanji strani zaobljeni s polmerom, ki ni manjši od 2,5 mm.

Pri napravi za zaščito pred podletom od zadaj, namenjeni namestitvi na vozila kategorij M, N1, N2 z največjo maso, ki ne presega 8 ton, vozila kategorij O1, O2 in G ter vozila, opremljena z dvižno ploščadjo, višina preseka prečnega nosilca znaša najmanj 100 mm.

7.2   Naprava za zaščito pred podletom od zadaj je lahko zasnovana tako, da jo je mogoče na zadnji del vozila pritrditi v več različnih legah. V tem primeru mora obstajati način, da se zaščita v svoji pravilni delovni legi zavaruje pred nenamernim premikanjem. Sila, ki jo upravljavec uporabi za spremembo lege naprave, ne sme preseči 40 daN.

Za naprave za zaščito pred podletom od zadaj, ki so zasnovane tako, da so lahko na zadnji del vozila pritrjene v več legah, se zagotovi nalepka, na kateri so simboli ali besedilo v jezikih države, v kateri se naprava prodaja, da je upravljavec seznanjen s standardno lego naprave, v kateri ta zagotavlja učinkovito zaščito pred podletom.

Najmanjša velikost nalepke: 60 × 120 mm.

7.3   Naprava za zaščito pred podletom od zadaj nudi zadosten odpor silam, ki delujejo vzporedno z vzdolžno osjo vozila. (To se dokaže v skladu s preskusnim postopkom in preskusnimi pogoji iz Priloge 5 k temu pravilniku.) Največji vodoravni odmik naprave za zaščito pred podletom od zadaj, ugotovljen med delovanjem preskusnih sil iz Priloge 5 in po njem, se zabeleži v sporočilu o homologaciji (točka 8 Priloge 1).

7.4   Pri vozilih, opremljenih z dvižno ploščadjo na zadnjem delu, je lahko naprava za zaščito pred podletom od zadaj zaradi mehanizma prekinjena. V tem primeru veljajo naslednje posebne zahteve:

7.4.1

največja bočna razdalja, izmerjena med elementi naprave za zaščito pred podletom in elementi dvižne ploščadi, ki se med delovanjem dvižne ploščadi premikajo na mestu prekinitve in zaradi katerih je prekinitev nujna, ne sme biti večja od 2,5 cm;

7.4.2

delovna površina posameznih elementov zaščite pred podletom, vključno s tistimi na zunanji strani dvižnega mehanizma, kadar ti obstajajo, v vsakem primeru znaša vsaj 420 cm2;

7.4.3

pri prečnih nosilcih zaščite pred podletom, katerih višina preseka je manjša od 120 mm, delovna površina posameznih elementov zaščite pred podletom, vključno s tistimi na zunanji strani dvižnega mehanizma, kadar ti obstajajo, v vsakem primeru znaša vsaj 350 cm2;

7.4.4

pri vozilih, katerih širina ne presega 2 000 mm ter pri katerih ni mogoče izpolniti zahtev iz odstavkov 7.4.2 in 7.4.3, se lahko delovna površina zmanjša, če so izpolnjena merila glede odpornosti.

8.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Priloge 1 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/TRANS/505/Rev.3) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

8.1	Vsaka naprava za zaščito pred podletom od zadaj, homologirana po tem pravilniku, mora biti izdelana tako, da je skladna s homologiranim tipom z izpolnjevanjem zahtev iz odstavka 7.

8.2	Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

9.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

9.1   Homologacija, podeljena za tip naprave za zaščito pred podletom od zadaj na podlagi tega pravilnika, se lahko prekliče, če niso izpolnjene navedene zahteve ali če zaščitna naprava ni opravila preskusa, predpisanega v Prilogi 5.

9.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

10.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA NAPRAVE ZA ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

10.1   Vsaka sprememba tipa naprave za zaščito pred podletom od zadaj se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip naprave za zaščito pred podletom od zadaj. Ta organ lahko nato:

10.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da naprava za zaščito pred podletom od zadaj v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

10.1.2

od tehnične službe, pristojne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

10.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki vsebuje navedbo sprememb, se po postopku iz odstavka 6.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

10.3   Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip naprave za zaščito pred podletom od zadaj, ki je homologirana v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

12.   NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

DEL II:   HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE NA VGRADNJO NAPRAVE HOMOLOGIRANEGA TIPA ZA ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

13.   OPREDELITEV POJMOV

13.1   V delu II tega pravilnika:

13.1.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na vgradnjo naprave homologiranega tipa za zaščito pred podletom od zadaj v skladu z delom I tega pravilnika;

13.1.2

„tip vozila“ pomeni vozila, ki se med seboj ne razlikujejo po naslednjih bistvenih značilnostih:   širina zadnje osi vozila;   konstrukcija, dimenzije, oblika in višina od tal zadnjega dela vozila ter značilnosti vzmetenja, v kolikor se nanašajo na zahteve iz odstavka 19 tega pravilnika;   homologirana naprava za zaščito pred podletom od zadaj, nameščena na vozilo.

13.2   Druge opredelitve, ki se uporabljajo za ta del II, so v odstavku 3 tega pravilnika.

14.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

14.1   Vlogo za homologacijo tipa vozila glede vgradnje naprave homologiranega tipa za zaščito pred podletom od zadaj predloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

14.2   Vlogi se v treh izvodih priložijo dokumenti, navedeni v nadaljevanju, in naslednji podatki:

14.2.1

risbe vozila, ki v skladu z merili iz odstavka 13.1.2 tega pravilnika prikazujejo tip vozila v stranskem pogledu in pogledu od zadaj z navedbo lege homologiranih naprav za zaščito pred podletom od zadaj in podatki o zasnovi njihovih pritrdilnih elementov na šasijo vozila;

14.2.2

največja masa vozila;

14.2.3

seznam naprav za zaščito pred podletom od zadaj za namestitev na vozilo;

14.2.4

na zahtevo homologacijskega organa se predloži tudi obrazec sporočila o homologaciji (tj. Priloga 1 k temu pravilniku) za vsako napravo za zaščito pred podletom od zadaj.

14.3   Tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, se predloži vozilo, reprezentativno za tip, ki ga je treba homologirati in opremiti s homologirano napravo za zaščito pred podletom od zadaj.

14.3.1   Vozilo, ki nima vseh sestavnih delov, ki pripadajo tipu, se lahko preskusi le, če lahko vlagatelj homologacijskemu organu zadovoljivo dokaže, da odsotnost sestavnih delov ne vpliva na rezultate preverjanj, kar zadeva zahteve tega pravilnika.

14.4   Homologacijski organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

15.   HOMOLOGACIJA

15.1   Če je vozilo, predloženo za homologacijo v skladu s tem pravilnikom, opremljeno s homologirano napravo za zaščito pred podletom od zadaj ter ustreza zahtevam iz odstavka 16 in je bilo preskušeno pod pogoji iz odstavka 2.2, se podeli homologacija za navedeni tip vozila.

15.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 03, kar ustreza spremembam 03) označujeta spremembe, ki vsebujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

15.3   Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, posreduje na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

15.4   Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, pritrjena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

15.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (4);

15.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije, na desni strani kroga iz odstavka 15.4.1.

15.5   Če je vozilo v skladu s homologiranim tipom vozila po enem ali več drugih pravilnikih, priloženih Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola, predpisanega v odstavku 15.4.1; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 15.4.1 navedejo številka pravilnika, številka homologacije in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

15.6   Homologacijska oznaka mora biti jasno čitljiva in neizbrisna.

15.7   Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali nanjo.

15.8   V Prilogi 4 k temu pravilniku sta prikazana primera namestitev homologacijskih oznak.

16.   ZAHTEVE ZA VGRADNJO HOMOLOGIRANE NAPRAVE ZA ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

16.1   Pri vozilih kategorije N2, katerih največja masa presega 8 ton, ter kategorij N3, O3 in O4 oddaljenost od tal glede na spodnjo stran zaščitne naprave, tudi pri neobremenjenem vozilu, ne sme presegati:

(a)

450 mm za motorna in priklopna vozila s hidropnevmatskim, hidravličnim ali pnevmatskim vzmetenjem ali z napravo za samodejno izravnavanje višine glede na obremenitev. Vsekakor se šteje, da vozilo z zadnjim pristopnim kotom do 8° v skladu s standardom ISO 612:1978 in največjo oddaljenostjo od tal 550 mm izpolnjuje zahteve;

(b)	500 mm ali zadnjega pristopnega kota 8° v skladu s standardom ISO 612:1978, kar koli je manj, za vozila, ki niso zajeta v točki (a). Vsekakor se šteje, da vozilo z zadnjim pristopnim kotom do 8° v skladu s standardom ISO 612:1978 in največjo oddaljenostjo od tal 550 mm izpolnjuje zahteve.

Ta zahteva velja za celotno širino motornega ali priklopnega vozila in je takšna, da višina nad točkami prijemališč preskusnih sil, ki delujejo na napravo v skladu z delom I tega pravilnika in so zabeležene na obrazcu sporočila o homologaciji (točka 7 Priloge 1), ne preseže vrednosti iz odstavkov (a) in (b), povečanih za polovico najmanjše višine preseka, ki se zahteva za prečni nosilec naprave za zaščito pred podletom od zadaj.

Zahteva glede višine za uporabo preskusnih sil se zaradi navedenih določb o zadnjem pristopnem kotu prilagodi prilagojeni oddaljenosti od tal.

16.2   Pri vozilih kategorij M, N1, N2 z največjo maso 8 ton ter vozilih kategorij O1 in O2 oddaljenost od tal glede na spodnjo stran zaščitne naprave tudi pri neobremenjenem vozilu ne presega 550 mm po njeni celotni širini in je takšna, da višina nad točkami prijemališč preskusnih sil, ki delujejo na napravo v skladu z delom I tega pravilnika in so zabeležene na obrazcu sporočila o homologaciji (točka 7 Priloge 1), ne preseže 600 mm.

16.3   Naprava za zaščito pred podletom od zadaj ne sme biti v nobeni točki širša od zadnje osi vozila, merjene na skrajnih zunanjih točkah koles, pri čemer se ne upoštevajo izbokline pnevmatik v bližini točke dotika pnevmatike s podlago, prav tako pa ne sme biti za več kot 100 mm krajša na vsaki strani. Kadar je naprava vključena ali zajeta v nadgradnjo vozila, ki sama presega širino zadnje osi, se zahteva, da širina naprave za zaščito pred podletom od zadaj ne sme presegati širine zadnje osi, ne uporablja. Pri vozilih kategorij O1 in O2, pri katerih imajo pnevmatike več kot polovico svoje širine izven nadgradnje vozila (brez okrovov koles) ali izven šasije, če nadgradnje vozila ni, pa širina naprave za zaščito pred podletom od zadaj na nobeni strani ne sme biti za več kot 100 mm manjša od razdalje med skrajnimi notranjimi točkami pnevmatik, pri čemer se ne upoštevajo izbokline pnevmatik v bližini točke dotika pnevmatike s podlago. Če je zadnjih osi več, je treba upoštevati širino najširše zadnje osi. Poleg tega je treba zahteve iz odstavkov 3.1.2 in 3.1.3 Priloge 5, ki se nanašajo na razdaljo točk prijemališč preskusnih sil od zunanjih robov zadnjih koles (točka 7 Priloge 1), preveriti in zabeležiti na obrazcu sporočila o homologaciji.

16.4   Pri vozilih kategorij M, N1, N2 z največjo maso 8 ton ter vozilih kategorij O1 in O2 je naprava nameščena tako, da vodoravna razdalja med zadnjim delom prečnega nosilca naprave in skrajno zadnjo točko na skrajnem zadnjem robu vozila, vključno z morebitnim sistemom dvižne ploščadi, ne presega 400 mm, zmanjšano za največjo skupno deformacijo, vključno s plastično in elastično deformacijo (odstavek 7.3 dela I), pri čemer se ta razdalja izmeri in zabeleži med preskusom med homologacijo naprave za zaščito pred podletom od zadaj v skladu z določbami dela I tega pravilnika na kateri koli točki prijemališča preskusnih sil (točka 8 Priloge 1) ter zabeleži na obrazcu sporočila o homologaciji. Pri merjenju te razdalje se ne upoštevajo tisti deli vozila, ki so v vsakem stanju obremenitve vozila več kot 2 m nad tlemi.

Za vozila kategorije N2, katerih največja masa presega 8 ton, in kategorije N3 ter vozila kategorij O3 in O4, opremljena z dvižno ploščadjo ali zasnovana kot prekucni priklopniki, se prav tako uporablja navedena zahteva, vendar pri vozilih teh kategorij vodoravna razdalja, izmerjena na zadnjem delu prečnega nosilca pred delovanjem preskusnih sil, ne presega 300 mm.

Pri vozilih kategorij O3 in O4, ki nimajo sistema dvižne ploščadi in niso zasnovana kot prekucni priklopniki, se največje vodoravne razdalje zmanjšajo na 200 mm pred delovanjem preskusnih sil ter na 300 mm, zmanjšano za največjo skupno deformacijo, vključno s plastično in elastično deformacijo (odstavek 7.3 dela I), pri čemer se te razdalje izmerijo in zabeležijo med preskusom na kateri koli točki prijemališča preskusnih sil (točka 8 Priloge 1).

Vsekakor se nestrukturni štrleči deli, kot so zadnje luči, in deli, ki v katero koli smer ne merijo več kot 50 mm, kot so gumijasti odbijači, prožni odbijači, tečaji in zapahi, ne upoštevajo pri določitvi skrajne zadnje točke skrajnega zadnjega dela vozila.

Pred uporabo preskusnih sil je največja dovoljena vodoravna razdalja enotnega, segmentiranega ali nagnjenega prečnega nosilca naprave za zaščito pred podletom od zadaj 100 mm med zadnjim delom prečnega nosilca, izmerjeno na skrajni sprednji točki, in zadnjim delom prečnega nosilca, izmerjeno na skrajni zadnji točki, pri čemer se ta razdalja izmeri na vzdolžni ravnini vozila.

16.5   Naprava je nameščena tako, da največja oddaljenost zaščitne naprave od tal, tudi pri neobremenjenem vozilu, po delovanju preskusnih sil iz Priloge 5 za vozila kategorije N2, katerih največja masa presega 8 ton, ter kategorij N3, O3 in O4 v nobeni točki ne sme za več kot 60 mm presegati vrednosti, izmerjene pred preskusom. Pri vozilih z zadnjim pristopnim kotom do 8° (odstavek 16.1) največja oddaljenost od tal ne sme presegati 600 mm.

16.6   Največja masa tipa vozila, za katerega se zahteva homologacija, ne presega vrednosti, navedene na obrazcu sporočila o homologaciji vsake homologirane naprave za zaščito pred podletom od zadaj, ki naj bi se vgradila v navedeno vozilo.

16.7   V skladu z določbami odstavka 7.2 se nalepka pri nastavljivih napravah za zaščito pred podletom od zadaj namesti na dobro vidno mesto ob mestu voznika ali na zadnji del vozila ob napravi za zaščito pred podletom od zadaj, tako da je jasno in trajno vidna.

17.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Priloge 1 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/TRANS/505/Rev.3) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

17.1	vsako vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, mora biti izdelano tako, da ustreza homologiranemu tipu in izpolnjuje zahteve iz odstavka 16;

17.2	homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

18.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

18.1   Homologacija, podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če navedene zahteve niso izpolnjene.

18.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

19.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA

19.1   Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip vozila. Ta organ lahko nato:

19.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

19.1.2

od tehnične službe, pristojne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

19.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 15.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

19.3   Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

20.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo. Po prejemu ustreznega sporočila ta organ o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 2 k temu pravilniku.

21.   NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

DEL III:   HOMOLOGACIJA VOZILA GLEDE NA NJEGOVO ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

22.   OPREDELITEV POJMOV

22.1   V delu III tega pravilnika:

22.1.1

„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila glede na njegovo zaščito pred podletom od zadaj;

22.1.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo vozil, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so širina zadnje osi, konstrukcija, dimenzije, oblika in materiali zadnjega dela vozila ter značilnosti vzmetenja, kolikor se nanašajo na zahteve iz odstavka 25 tega pravilnika;

22.1.3

„zaščita pred podletom od zadaj“ pomeni, da je/so na zadnji strani vozila: 22.1.3.1 posebna naprava za zaščito pred podletom od zadaj ali 22.1.3.2 deli nadgradnje, deli šasije ali drugi sestavni deli, za katere se lahko zaradi njihove oblike in značilnosti šteje, da v celoti ali delno izpolnjujejo funkcijo naprave za zaščito pred podletom od zadaj.

22.2   Druge opredelitve, ki se uporabljajo za ta del III, so navedene v odstavku 3 tega pravilnika.

23.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

23.1   Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na zaščito, ki jo zagotavlja zaščita pred podletom od zadaj, vloži proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

23.2   Vlogi se v treh izvodih priložijo dokumenti, navedeni v nadaljevanju, in naslednji podatki:

23.2.1

podroben opis tipa vozila glede njegove konstrukcije, dimenzij, oblike in sestavnih materialov, kolikor je to potrebno za namene tega pravilnika;

23.2.2

risbe vozila, ki prikazujejo tip vozila v stranskem pogledu in pogledu od zadaj ter podatke o zasnovi zadnjih delov konstrukcije;

23.2.3

največja masa vozila;

23.2.4

podroben opis zaščite pred podletom od zadaj: njene dimenzije, oblika, sestavni materiali in lega na vozilu.

23.3   Tehnični službi, pristojni za izvajanje homologacijskih preskusov, se predloži vzorčno vozilo tipa, ki ga je treba homologirati.

23.3.1   Vozilo, ki nima vseh sestavnih delov, ki pripadajo tipu, se lahko preskusi le, če lahko vlagatelj homologacijskemu organu zadovoljivo dokaže, da odsotnost sestavnih delov ne vpliva na rezultate preverjanja, kar zadeva zahteve tega pravilnika.

23.4   Homologacijski organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

24.   HOMOLOGACIJA

24.1   Če vozilo, predloženo za homologacijo v skladu s tem pravilnikom, ustreza zahtevam iz odstavka 2.3(b), odstavka 2.3(c) ali odstavka 25 in je bilo preskušeno pod pogoji iz odstavka 2.2, se podeli homologacija za navedeni tip vozila.

24.2   Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (zdaj 03, kar ustreza spremembam 03) označujeta spremembe, ki vsebujejo zadnje večje tehnične spremembe Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

24.3   Obvestilo o podelitvi, razširitvi ali zavrnitvi homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, posreduje na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 k temu pravilniku.

24.4   Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, navedenem na homologacijskem obrazcu, pritrjena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

24.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“ in številčno oznako države, ki je podelila homologacijo (5);

24.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in številka homologacije, na desni strani kroga iz odstavka 24.4.1.

24.5   Če je vozilo v skladu s homologiranim tipom vozila po enem ali več drugih pravilnikih, priloženih Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola, predpisanega v odstavku 24.4.1; v takem primeru se v navpičnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 24.4.1 navedejo številka pravilnika, številka homologacije in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

24.6   Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

24.7   Homologacijska oznaka se namesti blizu napisne ploščice vozila, ki jo pritrdi proizvajalec, ali nanjo.

24.8   V Prilogi 4 k temu pravilniku sta prikazana primera namestitev homologacijskih oznak.

25.   ZAHTEVE ZA ZAŠČITO PRED PODLETOM OD ZADAJ

25.1   Pri vozilih kategorije N2, katerih največja masa presega 8 ton, ter kategorij N3, O3 in O4 oddaljenost od tal glede na spodnjo stran zaščite pred podletom od zadaj, tudi pri neobremenjenem vozilu, ne sme presegati:

(a)

450 mm za motorna in priklopna vozila s hidropnevmatskim, hidravličnim ali pnevmatskim vzmetenjem ali z napravo za samodejno izravnavanje višine glede na obremenitev. Vsekakor se šteje, da vozilo z zadnjim pristopnim kotom do 8° v skladu s standardom ISO 612:1978 in največjo oddaljenostjo od tal 550 mm izpolnjuje zahteve;

(b)	500 mm ali zadnjega pristopnega kota 8° v skladu s standardom ISO 612:1978, kar koli je manj, za vozila, ki niso zajeta v točki (a). Vsekakor se šteje, da vozilo z zadnjim pristopnim kotom do 8° v skladu s standardom ISO 612:1978 in največjo oddaljenostjo od tal 550 mm izpolnjuje zahteve.

Ta zahteva velja za celotno širino motornega ali priklopnega vozila in je takšna, da višina nad točkami prijemališč preskusnih sil, ki delujejo na napravo v skladu z delom I tega pravilnika in so zabeležene na obrazcu sporočila o homologaciji (točka 7 Priloge 1), ne preseže vrednosti iz pododstavkov (a) in (b), povečanih za polovico najmanjše višine preseka, ki se zahteva za prečni nosilec naprave za zaščito pred podletom od zadaj.

Zahteva glede višine za uporabo preskusnih sil se zaradi navedenih določb o zadnjem pristopnem kotu prilagodi prilagojeni oddaljenosti od tal.

25.2   Pri vozilih kategorij M, N1, N2 z največjo maso 8 ton ter vozilih kategorij O1 in O2 oddaljenost od tal glede na spodnjo stran zaščitne naprave tudi pri neobremenjenem vozilu ne presega 550 mm po njeni celotni širini in je takšna, da višina nad točkami prijemališč preskusnih sil, ki delujejo na zaščito pred podletom od zadaj, ne preseže 600 mm.

25.3   Pri vozilih kategorij M, N1, N2 z največjo maso 8 ton ter vozilih kategorij O1 in O2 mora biti zaščita pred podletom od zadaj čim bližje zadnjemu delu vozila. Največja vodoravna razdalja med zadnjim robom naprave in skrajno zadnjo točko na skrajnem zadnjem robu vozila, vključno z morebitnim sistemom dvižne ploščadi, izmerjena na zadnjem delu prečnega nosilca in zabeležena med preskusom med delovanjem preskusnih sil, ne presega 400 mm.

Za vozila kategorije N2, katerih največja masa presega 8 ton, in kategorije N3 ter vozila kategorij O3 in O4, opremljena z dvižno ploščadjo ali zasnovana kot prekucni priklopniki, se prav tako uporablja navedena zahteva, vendar pri vozilih teh kategorij vodoravna razdalja, izmerjena na zadnjem delu prečnega nosilca pred delovanjem preskusnih sil, ne presega 300 mm.

Za zaščito pred podletom od zadaj za vozila kategorij O3 in O4, ki nimajo sistema dvižne ploščadi in niso zasnovana kot prekucni priklopniki, je največja vodoravna razdalja pri delovanju preskusnih sil zmanjšana na 200 mm pred preskusom in na 300 mm med njim.

Vsekakor se nestrukturni štrleči deli, kot so zadnje luči, in deli, ki v katero koli smer ne merijo več kot 50 mm, kot so gumijasti odbijači, prožni odbijači, tečaji in zapahi, ne upoštevajo pri določitvi skrajne zadnje točke skrajnega zadnjega dela vozila.

Pred uporabo preskusnih sil je največja dovoljena vodoravna razdalja enotnega, segmentiranega ali nagnjenega prečnega nosilca naprave za zaščito pred podletom od zadaj 100 mm med zadnjim delom prečnega nosilca, izmerjeno na skrajni sprednji točki, in zadnjim delom prečnega nosilca, izmerjeno na skrajni zadnji točki, pri čemer se ta razdalja izmeri na vzdolžni ravnini vozila.

25.4   Zaščita pred podletom od zadaj ne sme biti v nobeni točki širša od zadnje osi vozila, merjene na skrajnih zunanjih točkah koles, pri čemer se ne upoštevajo izbokline pnevmatik v bližini točke dotika pnevmatike s podlago, prav tako pa ta zaščita ne sme biti za več kot 100 mm krajša na vsaki strani. Kadar je naprava vključena ali zajeta v nadgradnjo vozila, ki sama presega širino zadnje osi, se zahteva, da širina zaščite pred podletom od zadaj ne sme presegati širine zadnje osi, ne uporablja. Pri vozilih kategorij O1 in O2, pri katerih imajo pnevmatike več kot polovico svoje širine izven nadgradnje vozila (brez okrovov koles) ali izven šasije, če nadgradnje vozila ni, pa širina zaščite pred podletom od zadaj na nobeni strani ne sme biti za več kot 100 mm manjša od razdalje med skrajnimi notranjimi točkami pnevmatik, pri čemer se ne upoštevajo izbokline pnevmatik v bližini točke dotika pnevmatike s podlago. Če je zadnjih osi več, je treba upoštevati širino najširše zadnje osi. Poleg tega je treba zahteve iz odstavkov 3.1.2 in 3.1.3 Priloge 5, ki se nanašajo na razdaljo točk prijemališč preskusnih sil od zunanjih robov zadnjih koles (točka 7 Priloge 1), preveriti in zabeležiti na obrazcu sporočila o homologaciji.

25.5   Višina preseka prečnega nosilca ne sme biti manjša od 120 mm. Stranski robovi prečnega nosilca ne smejo biti zakrivljeni nazaj ali imeti ostrih robov, ta pogoj pa je izpolnjen, kadar so stranski robovi zaščite pred podletom od zadaj na zunanji strani zaobljeni s polmerom, ki ni manjši od 2,5 mm.

Pri vozilih kategorij M, N1, N2 z največjo maso 8 ton, vozilih kategorij O1, O2 in G ter vozilih, opremljenih z dvižno ploščadjo, višina preseka prečnega nosilca ne sme biti manjša od 100 mm.

25.6   Zaščita pred podletom od zadaj je lahko zasnovana tako, da jo je mogoče na zadnji del vozila pritrditi v več različnih legah. V tem primeru mora obstajati način, da se zaščita v svoji pravilni delovni legi zavaruje pred nenamernim premikanjem. Sila, ki jo upravljavec uporabi za spremembo lege zaščite pred podletom od zadaj, ne sme preseči 40 daN.

Za zaščito pred podletom od zadaj, zasnovano tako, da jo je mogoče na zadnji del vozila namestiti v več različnih legah, je treba zagotoviti nalepko v jezikih države, v kateri se naprava prodaja.

Najmanjša velikost nalepke: 60 × 120 mm.

Nalepka se namesti na jasno in trajno vidno mesto na zadnjem delu vozila ob zaščiti pred podletom od zadaj, da je upravljavec seznanjen s standardno lego zaščite pred podletom od zadaj, v kateri ta zagotavlja učinkovito zaščito pred podletom.

25.7   Zaščita pred podletom od zadaj mora nuditi zadosten odpor silam, ki delujejo vzporedno z vzdolžno osjo vozila, in mora biti v delovnem položaju povezana z vzdolžnimi nosilci šasije ali elementi, ki jih nadomeščajo. Ta zahteva bo izpolnjena, če se dokaže, da med delovanjem sil, opisanih v Prilogi 5, in po njem vodoravna razdalja med zadnjim robom zaščite pred podletom od zadaj in skrajno zadnjo točko na skrajnem zadnjem robu vozila, vključno z vsakim sistemom dvižne ploščadi, na nobeni točki prijemališča preskusnih sil ne presega 400 mm. Pri merjenju te razdalje se ne upoštevajo tisti deli vozila, ki so pri neobremenjenem vozilu več kot 2 m nad tlemi.

Pri vozilih kategorije N2, katerih največja masa presega 8 ton, ter kategorij N3, O3 in O4 največja oddaljenost zaščitne naprave od tal po delovanju preskusnih sil iz Priloge 5 tudi pri neobremenjenem vozilu na nobeni točki ne sme za več kot 60 mm presegati vrednosti pred preskusom. Pri vozilih z zadnjim pristopnim kotom do 8° (odstavek 16.1) največja oddaljenost od tal ne sme presegati 600 mm.

25.8   Praktični preskus se ne zahteva, kadar se lahko z izračunom dokaže, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 3 Priloge 5. Kadar se praktični preskus izvede, se naprava priključi na vzdolžne nosilce šasije vozila ali na pomemben del teh nosilcev ali na druge strukturne nosilce.

25.9   Pri vozilih, opremljenih z dvižno ploščadjo na zadnjem delu, je lahko naprava za zaščito pred podletom od zadaj zaradi mehanizma prekinjena. V tem primeru veljajo naslednje posebne zahteve:

25.9.1

največja bočna razdalja, izmerjena med elementi naprave za zaščito pred podletom in elementi dvižne ploščadi, ki se med delovanjem dvižne ploščadi premikajo na mestu prekinitve in zaradi katerih je prekinitev nujna, ne sme biti večja od 2,5 cm;

25.9.2

delovna površina posameznih elementov zaščite pred podletom, vključno s tistimi na zunanji strani dvižnega sistema, kadar ti obstajajo, v vsakem primeru znaša vsaj 420 cm2;

25.9.3

pri prečnih nosilcih zaščite pred podletom, katerih višina preseka je manjša od 120 mm, delovna površina posameznih elementov zaščite pred podletom, vključno s tistimi na zunanji strani dvižnega mehanizma, kadar ti obstajajo, v vsakem primeru znaša vsaj 350 cm2;

25.9.4

pri vozilih, katerih širina ne presega 2 000 mm ter pri katerih ni mogoče izpolniti zahtev iz odstavkov 25.9.2 in 25.9.3, se lahko delovna površina zmanjša, če so izpolnjena merila glede odpornosti.

26.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Postopki preverjanja skladnosti proizvodnje morajo biti v skladu s postopki iz Priloge 1 k Sporazumu iz leta 1958 (E/ECE/TRANS/505/Rev.3) ob upoštevanju naslednjih zahtev:

26.1	Vsako vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, mora biti izdelano tako, da ustreza homologiranemu tipu in izpolnjuje zahteve iz odstavka 25.

26.2	Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode preverjanja skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu. Ta preverjanja se običajno opravijo enkrat na dve leti.

27.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

27.1   Homologacija, podeljena za tip vozila na podlagi tega pravilnika, se lahko prekliče, če navedene zahteve niso izpolnjene ali če vozilo ni opravilo preskusa iz Priloge 5.

27.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 k temu pravilniku.

28.   SPREMEMBA IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA

28.1   Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip vozila. ta organ lahko nato:

28.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele občutnih škodljivih učinkov in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, ali

28.1.2

od tehnične službe, pristojne za izvajanje preskusov, zahteva dodatno poročilo o preskusu.

28.2   Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki vsebuje navedbo sprememb, se po postopku iz odstavka 24.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

28.3   Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko za takšno razširitev in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 k temu pravilniku.

29.   DOKONČNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 k temu pravilniku.

30.   NAZIVI IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, IN HOMOLOGACIJSKIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo obrazci, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije v drugih državah.

DEL IV:   PREHODNE DOLOČBE

31.   PREHODNE DOLOČBE

31.1   Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 03 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve ali priznanja homologacij vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot v skladu z delom I, II ali III tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

31.2   Do 1. septembra 2019 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne smejo zavrniti podelitve ali priznanja homologacij vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot v skladu z delom I, II ali III tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 02.

31.3   Od 1. septembra 2019 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije le, če tip vozila, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ga je treba homologirati, izpolnjuje zahteve iz dela I, II ali III tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 03.

31.4   Od 1. septembra 2021 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, za namene nacionalne ali regionalne homologacije niso zavezane sprejeti vozila, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ni homologirana v skladu z delom I, II ali III sprememb 03 tega pravilnika.

31.5   Do 1. septembra 2021 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, ne zavrnejo podelitve razširitve homologacije za vozila, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki izpolnjujejo zahteve tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 02. Vendar pogodbenice, ki po 1. septembru 2021 še vedno priznavajo homologacije v skladu s spremembami 02, kot je določeno v odstavku 31.4, po navedenem datumu ne smejo zavrniti razširitve homologacij.

31.6   Ne glede na navedene prehodne določbe pogodbenice, ki začnejo ta pravilnik uporabljati po datumu začetka veljavnosti najnovejših sprememb, niso zavezane priznati homologacij, ki so bile podeljene v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

---

(1)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(2)  Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.6, odst. 2 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(3)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev. 6, Priloga 3 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(4)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev. 6, Priloga 3 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.

(5)  Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev. 6, Priloga 3 – www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29resolutions.html.