EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32018D2047

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/2047 z dne 20. decembra 2018 o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za borze v Švici, v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (Besedilo velja za EGP.)

OJ L 327, 21.12.2018, p. 77–83 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

No longer in force, Date of end of validity: 30/06/2019

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2018/2047/oj

21.12.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/77


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2018/2047

z dne 20. decembra 2018

o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za borze v Švici, v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (1) ter zlasti člena 25(4)(a) navedene direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) od investicijskih podjetij zahteva, naj zagotovijo, da z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja, trgujejo na reguliranem trgu, v večstranskem sistemu trgovanja (MTF), prek sistematičnega internalizatorja ali na mestih trgovanja v tretjih državah, ki jih je Komisija v skladu s členom 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU ocenila kot enakovredne.

(2)

V členu 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 je določena le obveznost trgovanja glede delnic. Obveznost trgovanja ne zajema drugih lastniških instrumentov, kot so potrdila o lastništvu, investicijski skladi, ki kotirajo na borzi (ETF), certifikati in drugi podobni finančni instrumenti.

(3)

Namen postopka za enakovrednost mest trgovanja, ki imajo sedež v tretjih državah, iz člena 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU je investicijskim podjetjem omogočiti, da lahko z delnicami, za katere velja obveznost trgovanja v Uniji, trgujejo na mestih trgovanja v tretjih državah, priznanih kot enakovrednih. Komisija bi morala na zahtevo pristojnega organa države članice oceniti, ali pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavlja, da mesto trgovanja, ki ima dovoljenje v tej tretji državi, izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3), naslova III Direktive 2014/65/EU, naslova II Uredbe (EU) št. 600/2014 in Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter so v tej državi podvržene učinkovitemu nadzoru in ukrepanju. To bi bilo treba razlagati ob upoštevanju ciljev navedenega akta, zlasti njegovega prispevka k vzpostavitvi in delovanju notranjega trga, celovitosti trga, zaščiti vlagateljev in nazadnje, vendar nič manj pomembno, k finančni stabilnosti. Nemški finančni nadzorni organ je 30. julija 2018 zahteval, da Komisija obnovi svojo oceno švicarskega pravnega in nadzornega okvira ter za švicarske borze sprejme sklep o enakovrednosti.

(4)

V skladu s četrtim pododstavkom člena 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU se lahko pravni in nadzorni okvir tretje države obravnava kot enakovreden, kadar izpolnjuje vsaj pogoje, v skladu s katerimi (a) morajo imeti trgi dovoljenje in so podvrženi učinkovitemu in stalnemu nadzoru ter ukrepanju, (b) imajo trgi jasna in pregledna pravila glede sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje, tako da se lahko s temi vrednostnimi papirji trguje na pošten, pravilen in učinkovit način in so prosto prenosljivi, (c) se od izdajateljev vrednostnih papirjev redno in nenehno zahtevajo informacije, s čimer se zagotavlja visoka raven varstva vlagateljev, ter (d) se preglednost in poštenost trga zagotavljata s preprečevanjem zlorabe trga v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.

(5)

Namen tega ocenjevanja enakovrednosti je, da se med drugim presodi, ali so pravno zavezujoče zahteve, ki se v Švici uporabljajo za borze, ki imajo sedež v Švici in so tam pridobile dovoljenje ter so pod nadzorom švicarskega organa za nadzor finančnih trgov (v nadaljnjem besedilu: organ FINMA), enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 596/2014, naslova III Direktive 2014/65/EU, naslova II Uredbe (EU) št. 600/2014 in Direktive 2004/109/ES ter ali so v tej tretji državi podvržene učinkovitemu nadzoru in izvrševanju.

(6)

V členu 26(b) zveznega zakona o infrastrukturi finančnega trga in poslovanju na trgih pri trgovanju z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (v nadaljnjem besedilu: zakon o infrastrukturi finančnega trga ali ZIFT) je določeno, da je borza institucija za večstransko trgovanje z vrednostnimi papirji, na kateri kotirajo vrednostni papirji, njen namen pa je sočasna izmenjava ponudb med več udeleženci in sklepanje pogodb na podlagi nediskrecijskih pravil. Borza nima diskrecijske pravice v zvezi s tem, kako izvršuje posle, ter ne sme poslovati za svoj račun ali poslovati s hkratnim nakupom in prodajo. Udeležencem mora nadalje zagotoviti nepristranski in nediskriminatoren dostop do svojih trgov in storitev. Zato mora imeti vzpostavljena pravila, ki določajo načine, na podlagi katerih lahko za udeležbo zaprosijo trgovec z vrednostnimi papirji ali druge stranke, ki so pod nadzorom organa FINMA, in tuji udeleženci, ki so pridobili dovoljenje organa FINMA. Organ FINMA v skladu s členom 27(4) ZIFT v povezavi s členom 25(1) odloka o infrastrukturi finančnega trga in poslovanju na trgih pri trgovanju z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (v nadaljnjem besedilu: odlok o infrastrukturi finančnega trga ali OIFT) pregleduje ter odobri predpise in njihove spremembe o sprejemu udeležencev na borzo, njihovih nalogah na njej in njihovi izključitvi z nje. Borza mora zavrniti članstvo udeležencu, ki mu organ FINMA ne izda dovoljenja, in lahko zavrne članstvo udeležencu, za katerega velja zakonska prepoved.

(7)

Da bi se določilo, da so pravne in nadzorne ureditve tretje države glede mest trgovanja, ki so v njih pridobili dovoljenje, enakovredne tistim iz Direktive 2014/65/EU, morajo biti izpolnjeni štirje pogoji iz četrtega pododstavka člena 25(4)(a) Direktive 2014/65/EU.

(8)

V skladu s prvim pogojem morajo imeti mesta trgovanja v tretjih državah dovoljenje ter biti podvržena učinkovitemu in stalnemu nadzoru ter ukrepanju.

(9)

Preden lahko začne borza poslovati, mora pridobiti dovoljenje organa FINMA. Ta organ v skladu s členoma 4 in 5 ZIFT izda dovoljenje, če ugotovi, da so pogoji, ki se uporabljajo, in zahteve, ki veljajo za prosilca, izpolnjeni. Zahteve za pridobitev dovoljenja so določene v ZIFT in povezanih odlokih, ki imajo zakonsko moč. ZIFT vsebuje zahtevo, da mora imeti borza vzpostavljene ureditve za obravnavanje vseh vrst ravnanja in dejavnosti, ki jih želi izvajati prosilec. Borza v skladu s členom 27(1) ZIFT pod nadzorom organa FINMA vzpostavi lastno regulativno in nadzorno organizacijo, primerno za njeno dejavnost. Samourejanje borze postane z odobritvijo organa FINMA zavezujoč in izvršljiv predpis. Za ustrezno regulativno in nadzorno organizacijo je treba v skladu s členom 27 ZIFT v povezavi s členom 24(1) OIFT vzpostaviti organ, ki izpolnjuje regulativne naloge, organ za nadzor poslovanja, organ, pristojen za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje, in pritožbeni organ. Ti organi morajo biti organizacijsko in glede osebja neodvisni od poslovnega upravljanja borze. Zadevni pristojni organ kot del samoregulativne in nadzorne organizacije spremlja in zagotavlja skladnost udeležencev borze z njenimi pravili in predpisi.

(10)

Poleg tega člen 18 ZIFT zahteva, da borze udeležencem in vzdrževalcem trga zagotavljajo nediskriminatoren in odprt dostop. Organ FINMA med postopkom za izdajo dovoljenj in redno zagotavlja, da so pravila borze skladna s to zahtevo (glej oddelke 3 do 5 pravil švicarske borze SIX Swiss Exchange (SSX) v povezavi z direktivo 1 borze SSX in oddelke 3 do 5 pravil borze BX Swiss). Zavrnitev dostopa je dovoljena le iz varnostnih razlogov ali razlogov učinkovitosti in ob upoštevanju strogega preskusa sorazmernosti (člen 18 ZIFT in člen 17 OIFT). Prosilci, ki jim je bil zavrnjen dostop, lahko vložijo pritožbo pri neodvisnem pritožbenem organu (oddelek 8 pravil borze SSX in oddelek 15 pravil borze BX Swiss). Organ FINMA nadzoruje skladnost borz s členom 18 ZIFT in členom 17 OIFT. Za sprejemanje pravil in sprememb teh pravil je potrebna predhodna odobritev organa FINMA, pri čemer lahko njihovo izvajanje skrbno pregleda osebje organa FINMA, pregledati pa ga je mogoče tudi z revizijami, zahtevami po podatkih ali popravnimi ukrepi v skladu s členom 24 in naslednjimi zveznega zakona o švicarskem organu za nadzor finančnih trgov (v nadaljnjem besedilu: zakon o nadzoru finančnih trgov).

(11)

Kar zadeva učinkovit nadzor, so glavni deli primarne zakonodaje, s katero se vzpostavlja pravno izvršljiva ureditev za trgovanje z vrednostnimi papirji v Švici, zakon o nadzoru finančnih trgov, zvezni zakon o borzah in trgovanju z vrednostnimi papirji (v nadaljnjem besedilu: zakon o borzah) ter ZIFT. Navedeni zakoni dajejo organu FINMA široko pristojnost v zvezi z vsemi vidiki sektorja vrednostnih papirjev, vključno s pooblastilom za izdajanje dovoljenj in nadziranje trgovcev z vrednostnimi papirji, centralnih nasprotnih strank, centralnih depotnih družb, repozitorijev sklenjenih poslov in plačilnih sistemov. Z ZIFT in OIFT se tudi opredeljujejo in prepovedujejo določene vrste ravnanj na trgih ter odboru FINMA zagotavljajo disciplinska pooblastila nad reguliranimi subjekti in osebami, povezanimi z njimi. Člen 29 zakona o nadzoru finančnih trgov podeljuje organu FINMA celovit dostop do vseh zadevnih informacij o nadzorovani osebi ali subjektu, njihovih revizijskih podjetjih in revizorjih. Borze so po švicarski ureditvi predvsem odgovorne za določitev pravil, na podlagi katerih njihovi udeleženci poslujejo, in spremljanje načinov, na katere poslujejo. Organ FINMA neposredno nadzoruje predpise borze, da zagotovi njihovo skladnost s pravnim okvirom. Vse predpise in njihove spremembe je treba predložiti organu FINMA v odobritev (člen 27(4) ZIFT). Preiskave, ki jih izvede organ FINMA, se začnejo na podlagi poročil o morebitnih kršitvah zakona, o katerih mu poročajo borze, ali na podlagi njegovih lastnih sumov.

(12)

Ko borza dobi dovoljenje, organ FINMA redno spremlja, ali še naprej upošteva pogoje in naloge, povezane z izdajo dovoljenja (člen 83 ZIFT). V skladu z zakonskim predpisom mora borza organ FINMA uradno obvestiti o vseh spremembah okoliščin, na katerih je dovoljenje ali odobritev prvotno temeljilo. Če so spremembe bistvene, mora infrastruktura finančnega trga pred nadaljevanjem svojih dejavnosti pridobiti predhodno dovoljenje ali odobritev organa FINMA (člen 7 ZIFT). Bistvene zahteve so skladnost z organizacijskimi zahtevami, obstoj in učinkovitost notranjega nadzornega sistema, ustreznost sistemov IT ter primerno poslovanje. Nadzor organa FINMA obsega vse organe borze, vključno s funkcijami nadzora trgovanja in sprejemanja sankcij. Organ FINMA lahko v skladu s členom 24 in členom 24a zakona o nadzoru finančnih trgov izvede revizije neposredno ali posredno prek revizijskih družb z izdanim dovoljenjem, in sicer na kraju samem ali zunaj njega. Členi 27, 30 in 34 ZIFT vsebujejo tudi zahtevo, da morajo biti vse borze, ki so pridobile dovoljenje, zmožne zagotavljati skladnost svojih izdajateljev, udeležencev in oseb, povezanih z njihovimi udeleženci, z določbami iz ZIFT in OIFT, s povezanimi zakoni in predpisi ter z njihovimi lastnimi pravili in predpisi. Borza je v okviru svoje naloge, da zagotavlja skladnost svojih članov, odgovorna za preiskovanje morebitnih kršitev zakonov in pravil, ki se uporabljajo, ter sprejetje ustreznih disciplinskih ukrepov.

(13)

Kar zadeva učinkovito izvrševanje, ima organ FINMA na voljo sklop upravnih mehanizmov za izvrševanje svojih pooblastil in pristojnosti. Če ugotovi kršitve zakona ali obstoj nepravilnosti, sprejme potrebne popravne ukrepe, ki lahko vključujejo upravne izvršne postopke. Organ FINMA uvede ukrepe, s katerimi se po njegovem mnenju najustrezneje zagotavlja skladnost z zakonodajo, in pri tem ustrezno upošteva načelo sorazmernosti. Ukrepi, ki jih ima na voljo, vključujejo graje, posebna navodila za ponovno vzpostavitev skladnosti z zakonodajo, prepovedi opravljanja poklica posameznikom, prepovedi poslovanja borznim trgovcem in odvzem dovoljenj. Poleg tega lahko organ FINMA zaseže nezakonito pridobljen dobiček ali izgube, ki so se jim nezakonito izognili, ter odredi objavo končne in zavezujoče sodne odločbe. Da bi se ponovno vzpostavila skladnost borze z veljavnimi določbami, lahko organ FINMA svoja upravna pooblastila uporabi tudi za odstranitev članov upravnih odborov ali osebja, katerih brezhibno poslovno ravnanje je vprašljivo. Njegove lastne upravne mehanizme podpirajo določbe za kazenske sankcije v zvezi s kaznivimi dejanji, opisanimi v poglavju 4 zakona o nadzoru finančnih trgov. Določbe o kazenskih sankcijah so vključene tudi v člen 147 in naslednje ZIFT ter člen 42a in člen 43 zakona o borzah. Organ FINMA te zadeve predloži pristojnim organom pregona. Skupaj s temi organi usklajuje preiskave, če je to izvedljivo in potrebno. Zvezno ministrstvo za finančne pravne storitve na splošno kazensko preganja kršitve kazenskih določb zakona o nadzoru finančnih trgov in zakonov o finančnih trgih ter izdaja odločbe v zvezi z njimi. Za kazenski pregon kaznivih dejanj trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije v skladu z ZIFT je pristojen urad zveznega generalnega tožilca.

(14)

Zato je mogoče sklepati, da morajo švicarske borze pridobiti dovoljenje ter so podvržene učinkovitemu in stalnemu nadzoru in izvrševanju.

(15)

V skladu z drugim pogojem morajo imeti mesta trgovanja v tretjih državah jasna in pregledna pravila glede sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje, tako da se lahko s temi vrednostnimi papirji trguje na pošten, pravilen in učinkovit način in so prosto prenosljivi.

(16)

Švicarski zakon vsebuje zahtevo, da borze izdajo predpise glede sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje (člena 35 in 36 ZIFT). Te predpise mora odobriti organ FINMA. V predpisih se upoštevajo priznani mednarodni standardi, vsebujejo pa zlasti določbe o tržnosti vrednostnih papirjev, objavi informacij, na katere se pri ocenjevanju značilnosti vrednostnih papirjev in kakovosti izdajatelja zanašajo vlagatelji, nalogah izdajatelja, njegovih predstavnikov in tretjih strani med celotnim trajanjem kotiranja vrednostnih papirjev na borzi ali njihovega sprejema v trgovanje in obveznosti, glede sprejema lastniških vrednostih papirjev, spoštovanja členov 7 in 81 zveznega zakona z dne 16. decembra 2005 o izdaji dovoljenj revizorjem in nadzoru nad njimi. Sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje in njihovo kotiranje, tj. kvalificirano obliko sprejema v trgovanje, na borzah urejajo predvsem pravila glede kotiranja na borzi ter dodatna pravila glede kotiranja na borzi in sprejema v trgovanje. Borza pregleda zahtevek, ki ga za vsak vrednostni papir vloži izdajatelj, in preveri, ali so izpolnjene vse bistvene zahteve. Za vsak zahtevek izda pisno odločitev. Informacije o odločitvi o sprejemu so javno dostopne. Ko se vrednostni papir uvrsti v kotacijo na borzi, mora izdajatelj za ohranjanje te kotacije izpolnjevati določene obveznosti, in sicer obveznosti glede periodičnega poročanja, na primer v zvezi z računovodskim poročanjem in obveznostmi korporativnega upravljanja, pa tudi obveznosti poročanja na podlagi dogodkov, kot so redne obveznosti poročanja, razkrivanje poslov članov poslovodstva in ad hoc obveščanje javnosti. Borza v skladu s členom 35(3) ZIFT spremlja, ali izdajatelj ravna skladno z vsemi temi pravili, in ob kršitvah naloži pogodbeno določene kazni. V skladu členom 33(1) OIFT mora zagotavljati, da se lahko z vsemi vrednostnimi papirji, sprejetimi v trgovanje, ter vsemi tistimi, ki kotirajo na borzi, trguje pošteno, učinkovito in pravilno. V pravilih glede kotiranja na borzi so v zvezi z lastniškimi vrednostnimi papirji navedene zahteve glede prosto razpoložljivih delnic, da se zagotovi učinkovito trgovanje s takimi vrednostnimi papirji. Neodvisni organi borze lahko začasno ustavijo trgovanje z vrednostnimi papirji, če je taka začasna ustavitev priporočljiva zaradi neobičajnih okoliščin in zlasti če izdajatelj krši pomembne obveznosti glede razkritja. Če je plačilna sposobnost izdajatelja zelo vprašljiva ali so se že začeli postopki v primeru insolventnosti ali likvidacijski postopki, lahko ti organi prekličejo kotiranje vrednostnih papirjev na borzi. Organ FINMA lahko s pooblastili po členu 31 zakona o nadzoru finančnih trgov borzo prisili k začasni ustavitvi trgovanja z določenim vrednostnim papirjem, da bi se ponovno vzpostavila skladnost z določbami ZIFT ali odzvalo na druge nepravilnosti.

(17)

V švicarski regulativni okvir so vključene zahteve, v skladu s katerimi je treba udeležencem na trgu zagotoviti informacije pred trgovanjem. Pravna podlaga za preglednost pred trgovanjem je člen 29(1) ZIFT, ki določa, da borza v realnem času objavi pet najboljših nakupnih in prodajnih cen za vsako posamezno delnico in drug vrednostni papir ter obsege trgovalnih pozicij pri teh cenah. Isto velja tudi za navedbe interesov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati (člen 27(3) OIFT). Za referenčne sisteme cen, sisteme, ki obstajajo le zaradi formaliziranja poslov, že dogovorjenih v pogajanjih, naročila, ki so v sistemu za upravljanje naročil borze do njihovega razkritja, in naročila, ki so v primerjavi z običajnim tržnim obsegom velika, so na voljo izjeme. V švicarski regulativni okvir so vključene tudi zahteve po zagotavljanju informacij po trgovanju. Podlaga za preglednost po trgovanju je člen 29(2) ZIFT, ki določa, da borza takoj objavi informacije o opravljenih borznih in izvenborznih poslih za vse vrednostne papirje, sprejete v trgovanje. Objaviti je treba zlasti ceno, obseg in čas poslov. Izjeme pri preglednosti po trgovanju so enake kot pri preglednosti pred trgovanjem. Z zamudo se bodo objavile tudi informacije o določenih netipičnih poslih. Storitve borze, povezane z zagotavljanjem podatkov pred trgovanjem in po njem, so v celoti pregledne ter so na nediskriminatorni podlagi na voljo vsem udeležencem borze. Zapozneli podatki so vsem uporabnikom na voljo brezplačno.

(18)

Zato je mogoče sklepati, da imajo švicarske borze jasna in pregledna pravila glede sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje, tako da se lahko s temi vrednostnimi papirji trguje na pošten, pravilen in učinkovit način in so prosto prenosljivi.

(19)

V skladu s tretjim pogojem je treba od izdajateljev vrednostnih papirjev redno in nenehno zahtevati informacije, s čimer se zagotavlja visoka raven varstva vlagateljev.

(20)

V predpisih borze o sprejemu v trgovanje je treba določiti, katere informacije se objavijo, da lahko vlagatelji ocenijo značilnosti vrednostnih papirjev in kakovost izdajatelja, da bi se tako zagotovila visoka raven varstva vlagateljev. Izdajatelji, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na švicarski borzi, morajo objavljati letna in vmesna računovodska poročila. Letni računovodski izkazi izdajatelja morajo biti dostopni na njegovem spletišču. Z vrednostnimi papirji, sprejetimi v trgovanje na švicarski borzi, se lahko trguje tudi na drugem mestu. Obveznost poročanja, ki velja za izdajatelje, velja ne glede na mesto, na katerem poteka trgovanje. Če se informacije o izdajateljih vrednostnih papirjev celovito in pravočasno razkrivajo, lahko vlagatelji ocenijo učinkovitost poslovanja izdajateljev ter se jim z rednim dotokom informacij zagotavlja ustrezna preglednost.

(21)

Zato je mogoče sklepati, da se od izdajateljev, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na švicarskih borzah, redno in nenehno zahtevajo informacije, s čimer se zagotavlja visoka raven varstva vlagateljev.

(22)

V skladu s četrtim pogojem mora pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavljati preglednost in celovitost trga s preprečevanjem zlorabe trga v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.

(23)

Člena 142 in 143 ZIFT vsem osebam prepovedujeta trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo. Poleg tega sta izkoriščanje ali poskus izkoriščanja notranjih informacij in manipulacija cen v skladu s pogoji členov 154 in 155 ZIFT kaznivi dejanji. Borza mora izdajati predpise glede razkritja notranjih informacij s strani izdajateljev. Izdajatelj mora v skladu s pravili borze glede kotiranja na borzi trg obvestiti o vseh cenovno občutljivih dejstvih, ki so ali bodo nastala na njegovem področju poslovanja, takoj ko take informacije izve. Cenovno občutljiva dejstva so dejstva, ki lahko povzročijo precejšnjo spremembo tržnih cen. Razkritje je treba izvesti tako, da se zagotovi enako obravnavanje vseh udeležencev na trgu. Švicarske borze morajo v skladu s členom 31(1) ZIFT spremljati oblikovanje cen in posle, izvršene na borzi, da bi se odkrili trgovanje z notranjimi informacijami, manipulacija cen in tržna manipulacija ter druge kršitve zakonskih in regulativnih določb. Zato mora borza pregledovati tudi posle, opravljene zunaj mesta trgovanja, o katerih ji poročajo ali na katere je kako drugače opozorjena (člen 31(1) ZIFT). To nadzorno nalogo mora opravljati neodvisni organ borze. Izdajatelji morajo biti v skladu s svojo dolžnostjo zagotavljanja informacij zmožni organu FINMA na zahtevo zagotoviti seznam oseb z dostopom do notranjih informacij, vključno z vsemi dodatnimi informacijami in dokumenti, ki jih ta organ potrebuje za opravljanje svojih nalog (člen 29(1) zakona o nadzoru finančnih trgov v povezavi s členom 145 ZIFT). Borza mora organ FINMA obvestiti o vsakem sumu kršitve zakona ali drugih nepravilnostih. Če zadevne kršitve vključujejo kazniva dejanja, mora nemudoma obvestiti tudi pristojni organ pregona (člen 31(2) ZIFT). Organ FINMA opravlja preiskave na podlagi informacij o kršitvah zakonov, ki jih prejme od borz, ter na podlagi lastnega spremljanja trga, da zagotovi izvrševanje določb predpisov na področju nadzora, ki prepovedujejo zlorabo trga.

(24)

Zato je mogoče sklepati, da pravni in nadzorni okvir Švice zagotavlja preglednost in celovitost trga s preprečevanjem zlorabe trga v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.

(25)

Nadalje je zato mogoče sklepati, da je pravni in nadzorni okvir, ki ureja borze, ki so navedene v Prilogi k temu sklepu in se pod nadzorom organa FINMA upravljajo v Švici, skladen s štirimi pogoji za pravne in nadzorne ureditve ter ga je treba torej obravnavati tako, kot da zagotavlja sistem, enakovreden zahtevam za mesta trgovanja iz Direktive 2014/65/EU, Uredbe (EU) št. 600/2014, Uredbe (EU) št. 596/2014 in Direktive 2004/109/ES.

(26)

Ker se s številnimi delnicami, izdanimi in uvrščenimi v trgovanje v Švici, trguje tudi na mestih trgovanja v Uniji, je primerno zagotoviti, da vsa investicijska podjetja, za katere velja obveznost trgovanja iz člena 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014, ohranijo zmožnost opravljanja trgovanja z delnicami, uvrščenimi v trgovanje na švicarskih borzah, kjer je njihova primarna likvidnost. Ker je primarna likvidnost delnic, uvrščenih v trgovanje na švicarskih borzah, na teh borzah, bi priznanje pravnega in nadzornega okvira Švice investicijskim podjetjem omogočilo, da z delnicami, ki so bile sprejete v trgovanje v Švici, trgujejo na švicarskih borzah in izpolnijo obveznost najboljšega izvrševanja naročil, ki jo imajo do svojih strank.

(27)

Celotno trgovanje v Uniji z različnimi delnicami, ki so sprejete v trgovanje na švicarskih borzah, je tako pogosto, da investicijska podjetja v Uniji ne bi mogla uporabljati izjeme iz člena 23(1)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014. To pomeni, da bi obveznost trgovanja iz člena 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 veljala za številne delnice, uvrščene v trgovanje v Švici.

(28)

Ta sklep bo dopolnjen z dogovori o sodelovanju, da se zagotovita učinkovita izmenjava informacij in usklajevanje nadzornih dejavnosti med pristojnimi nacionalnimi organi in organom FINMA.

(29)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah, ki veljajo za švicarske borze ob sprejetju tega sklepa. Komisija bi morala še naprej redno spremljati razvoj pravnih in nadzornih ureditev za švicarske borze ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil ta sklep sprejet.

(30)

Ta sklep upošteva tudi sklepe Sveta z dne 28. februarja 2017, po katerih je še naprej predpogoj za nadaljnji razvoj sektorskega pristopa s Švico vzpostavitev skupnega institucionalnega okvira za obstoječe in prihodnje sporazume, na podlagi katerih Švica sodeluje na enotnem trgu Unije. Pri odločanju o podaljšanju veljavnosti tega sklepa je Komisija upoštevala napredek, dosežen v zvezi s sporazumom o vzpostavitvi navedenega skupnega institucionalnega okvira. Pogajalci Unije in Švice so se dogovorili o celotnem osnutku sporazuma. Švicarski zvezni svet se je seznanil s tem sporazumom in sklenil, da bo začel postopek notranjega posvetovanja, ki bo trajal do pomladi 2019.

(31)

Komisija bi morala izvajati redne preglede pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za borze v Švici. Ti pregledi ne posegajo v možnost Komisije, da kadar koli prej opravi poseben pregled, če bi morala zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti enakovrednost, ugotovljeno s tem sklepom. Morebitna ponovna ocena bi lahko privedla do razveljavitve tega sklepa.

(32)

Da se zagotovi celovitost finančnih trgov v Uniji, zlasti glede na napredek pri vzpostavljanju skupnega institucionalnega okvira, prek katerega Švica sodeluje na enotnem trgu Unije, bi moral ta sklep prenehati veljati 30. junija 2019.

(33)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/2441 o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za borze v Švici, v skladu z Direktivo 2014/65/EU (5), preneha veljati 31. decembra 2018. Zato je nujno, da začne ta sklep veljati čim prej in da se uporablja od 1. januarja 2019.

(34)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za namene člena 23(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 se šteje, da je pravni in nadzorni okvir, ki se uporablja za borze v Švici, navedene v Prilogi k temu sklepu, enakovreden zahtevam iz Direktive 2014/65/EU, Uredbe (EU) št. 600/2014, Uredbe (EU) št. 596/2014 in Direktive 2004/109/ES ter podvržen učinkovitemu nadzoru in ukrepanju.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2019.

Veljati preneha 30. junija 2019.

V Bruslju, 20. decembra 2018

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(2)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(3)  Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

(4)  Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/2441 z dne 21. decembra 2017 o enakovrednosti pravnega in nadzornega okvira, ki se uporablja za borze v Švici, v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 344, 23.12.2017, str. 52).


PRILOGA

Borzi v Švici, ki se štejeta za enakovredni reguliranim trgom, opredeljenim v Direktivi 2014/65/EU:

(a)

SIX Swiss Exchange AG

(b)

BX Swiss AG


Top