EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32018R1475

Uredba (EU) 2018/1475 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o določitvi pravnega okvira evropske solidarnostne enote ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1288/2013, Uredbe (EU) št. 1293/2013 in Sklepa št. 1313/2013/EU

PE/47/2018/REV/1

OJ L 250, 4.10.2018, p. 1–20 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1475/oj

4.10.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 250/1


UREDBA (EU) 2018/1475 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 2. oktobra 2018

o določitvi pravnega okvira evropske solidarnostne enote ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1288/2013, Uredbe (EU) št. 1293/2013 in Sklepa št. 1313/2013/EU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 165(4) in člena 166(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Solidarnost med državljani Unije in med državami članicami je ena od univerzalnih vrednot, na katerih temelji Unija. To je skupna vrednota, ki usmerja ukrepe Unije in ji zagotavlja potrebno enotnost za reševanje sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov, s katerimi so se mladi Evropejci pripravljeni spopadati z izražanjem solidarnosti v praksi. Prav tako solidarnost spodbuja zanimanje mladih za skupni evropski projekt. Načelo solidarnosti je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v preambuli Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(2)

V govoru o stanju v Uniji z dne 14. septembra 2016 je bila poudarjena potreba po vlaganju v mlade in napovedana ustanovitev evropske solidarnostne enote, da bi se za mlade po vsej Uniji ustvarile priložnosti, da pustijo svoj pečat družbi, pokažejo solidarnost in razvijajo svoje spretnosti, kompetence in znanje ter pri tem pridobijo neprecenljive človeške izkušnje, ki so ključne tudi za nastanek dejavnega in angažiranega državljanstva Unije.

(3)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 7. decembra 2016 z naslovom „Evropska solidarnostna enota“ poudarila, da je treba okrepiti temelje solidarnostnega dela po vsej Evropi, mladim ponuditi več in boljše priložnosti za visokokakovostne solidarnostne aktivnosti na različnih področjih ter podpirati nacionalne, regionalne in lokalne akterje v njihovih prizadevanjih za spopadanje z različnimi izzivi in krizami. Na podlagi tega sporočila se je začela prva faza evropske solidarnostne enote, s katero se mladim po vsej Uniji zagotavljajo priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev prek različnih programov Unije. Ne glede na to, ali se te solidarnostne aktivnosti izvajajo pred začetkom veljavnosti te uredbe ali po njem, bi se morali pri njih še naprej uporabljati pravila in pogoji zadevnih programov Unije, iz katerih so bile financirane v prvi fazi evropske solidarnostne enote.

(4)

V okviru te uredbe je mogoče solidarnost razumeti kot občutek odgovornosti vsakega do vseh, da se zaveže za skupno dobro, kar se izrazi v konkretnih ukrepih brez razmišljanja o storitvi v zameno.

(5)

Mladi bi morali imeti na razpolago lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v visokokakovostnih solidarnostnih aktivnostih z močno evropsko razsežnostjo kot načinu za prispevanje h krepitvi kohezije, solidarnosti, socialne vključenosti in demokracije v sodelujočih državah v korist lokalnih skupnosti, s katerimi bi hkrati izboljšali svoje kompetence za osebni razvoj, s čimer bi se povečala njihova samozavest, samostojnost in motivacija za učenje, spodbujale njihov izobrazbeni, družbeni, umetniški, jezikovni, kulturni, državljanski in poklicni razvoj, ki bi jim pomagale pri aktivnem državljanstvu, izboljšale njihovo zaposljivosti in jim olajšale prehod na trg dela. Navedene solidarnostne aktivnosti bi podpirale tudi mobilnost udeležencev.

(6)

Ta uredba uvaja program za ukrepe Unije, imenovan evropska solidarnostna enota, ki bo služil kot osnova za izvajanje pozitivnih družbenih sprememb s podpiranjem skupnosti posameznikov in subjektov, zavezanih h krepitvi solidarnosti po vsej Evropi. Tako določa instrument financiranja za ukrepe Unije, uveden z namenom nepretrgane uporabe od datuma začetka veljavnosti te uredbe, in predstavlja podlago za evropsko solidarnostno enoto kot skupnost, ki bi s širšim vplivom aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote delovala kot vir navdiha za oblikovanje močnejšega duha solidarnosti v Evropi.

(7)

Mladim bi bilo treba ponuditi visokokakovostne solidarnostne aktivnosti, kar pomeni, da bi morale prispevati k uresničevanju ciljev evropske solidarnostne enote in pripomoči k spopadanju z družbenimi izzivi, obenem pa obravnavale potrebe lokalnih skupnosti. Solidarnostne aktivnosti bi morale mladim nuditi priložnost pridobiti dragocene kompetence za osebni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj, vključevati izrazito razsežnost učenja in usposabljanja, biti dostopne vsem mladim, se izvajati v varnih in zdravih razmerah in biti ustrezno ovrednotene. Solidarnostne aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na obstoječe zaposlitve ali pripravništva in bi morale prispevati h krepitvi zavez s področja družbene odgovornosti družb, ne da bi jih nadomestile.

(8)

Vsak subjekt, ki želi sodelovati v evropski solidarnostni enoti, ne glede na to, ali se financira iz proračuna evropske solidarnostne enote, drugega programa Unije ali iz drugega vira financiranja, bi moral, pod pogojem, da izpolnjuje posebne zahteve, prejeti znak kakovosti. Zahteva glede znaka kakovosti se ne bi smela uporabljati za fizične osebe, ki se prijavijo za finančno podporo v imenu neformalnih skupin udeležencev evropske solidarnostne enote za njihove solidarnostne projekte. Znak kakovosti, ki se dodeli sodelujočim organizacijam, bi moral potrjevati, da so te organizacije zmožne zagotoviti kakovost solidarnostnih aktivnosti, ki jih ponujajo. Postopek za dodelitev znaka kakovosti bi morali na dostopen in pregleden način izvesti izvajalski organi evropske solidarnostne enote. Dodeljeni znak kakovosti bi bilo treba redno ponovno ocenjevati in bi moralo biti možno, da se ga odvzame, kadar bi se med ponovnim ocenjevanjem ugotovilo, da pogoji za dodelitev znaka niso več izpolnjeni.

(9)

Evropska solidarnostna enota bi postala enotna vstopna točka za solidarnostne aktivnosti po vsej Uniji. Treba bi bilo zagotoviti, da je evropska solidarnostna enota skladna z drugimi ustreznimi politikami, programi in instrumenti Unije ter da jih dopolnjuje. Evropska solidarnostna enota bi se morala opirati na prednosti in sinergije obstoječih in predhodnih programov, zlasti programov Erasmus+ in Mladi v akciji. Prav tako bi morala dopolnjevati prizadevanja držav članic za podporo mladim in olajšanje prehoda iz izobraževanja v zaposlitev v okviru shem, kot je na primer jamstvo za mladino, vzpostavljeno v skladu s Priporočilom Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (3), z dodatnimi priložnostmi za sodelovanje v solidarnostnih aktivnostih v obliki pripravništev ali zaposlitev v njihovih državah članicah ali čezmejno. Prav tako bi bilo treba zagotoviti dopolnjevanje z obstoječimi mrežami na ravni Unije, ki se nanašajo na aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote, kot so evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje, EURES in mreža Eurodesk. Poleg tega bi bilo treba spodbujati dopolnjevanje in lojalno sodelovanje med obstoječimi sorodnimi shemami in evropsko solidarnostno enoto, zlasti s shemami za mlade s področja solidarnosti, prostovoljstva, državljanske službe in mobilnosti, ki delujejo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ter s prednostnimi nalogami, povezanimi s solidarnostjo in mladimi v sodelujočih državah, kot je primerno, za vzajemno krepitev in obogatitev učinka in kakovosti takšnih shem in nadgrajevanje dobrih praks. Evropska solidarnostna enota ne bi smela nadomestiti podobnih nacionalnih shem s področja solidarnosti, prostovoljstva, državljanske službe in mobilnosti. Vsem mladim bi bilo treba zagotoviti enak dostop do nacionalnih solidarnostnih aktivnosti. Spodbujati bi bilo treba partnerstva z evropskimi mrežami, ki so specializirane za nekatere pereče socialne probleme.

(10)

Da bi čim bolj povečali učinek evropske solidarnostne enote, bi morali imeti drugi programi Unije možnost prispevati k ciljem evropske solidarnostne enote, in sicer s podpiranjem aktivnosti, ki spadajo na njeno področje delovanja. Ta prispevek bi bilo treba financirati v skladu z ustreznimi pravnimi akti zadevnih programov, da bi zagotovili večje sodelovanje mladih in civilne družbe ter večjo vključenost obstoječih prostovoljskih shem v državah članicah. Sodelujoče organizacije bi morale po pridobitvi veljavnega znaka kakovosti dobiti dostop do portala evropske solidarnostne enote in biti deležne ukrepov za zagotavljanje kakovosti ter podpornih ukrepov glede na vrsto solidarnostne aktivnosti, ki jo nudijo.

(11)

Evropska solidarnostna enota bi morala mladim ponuditi nove priložnosti za prostovoljstvo, pripravništva ali zaposlitve ter za samoiniciativno oblikovanje in razvijanje solidarnostnih projektov, ki imajo očitno evropsko vrednost. Te priložnosti bi morale pomagati pri odzivanju na neizpolnjene družbene potrebe in pri krepitvi skupnosti ter prispevati k izboljšanju osebnega, izobrazbenega, družbenega, državljanskega in poklicnega razvoja mladih. Evropska solidarnostna enota bi morala podpirati tudi aktivnosti mreženja udeležencev in sodelujočih organizacij ter ukrepe za zagotavljanje kakovosti podprtih aktivnosti in boljše ovrednotenje učnih rezultatov udeležencev. Prispevati bi morala tudi k podpori in krepitvi obstoječih organizacij, ki izvajajo solidarnostne ukrepe.

(12)

Prostovoljstvo pomeni pridobivanje bogatih izkušenj v okviru formalnega in neformalnega učenja, ki obogati osebni, družbeno-izobrazbeni in poklicni razvoj mladih ter njihovo zaposljivost in aktivno državljanstvo. Prostovoljstvo ne bi smelo nadomestiti pripravništev ali zaposlitev ter bi moralo temeljiti na pisnem dogovoru o prostovoljstvu. Komisija in države članice bodo pri politikah prostovoljstva na področju mladih sodelovale z odprto metodo usklajevanja.

(13)

Pripravništva in zaposlitve bi morali biti jasno ločeni od prostovoljstva, tako s finančnega kot z organizacijskega vidika. Pripravništva nikoli ne bi smela nadomestiti zaposlitev. Vendar lahko plačana pripravništva in zaposlitve spodbudijo prikrajšane mlade in mlade z manj priložnostmi k sodelovanju v aktivnostih, povezanih s solidarnostjo, do katerih morda sicer ne bi imeli dostopa. Pripravništva lahko mladim olajšajo prehod iz izobraževanja v zaposlitev in lahko pomagajo spodbujati njihovo zaposljivost, kar je ključno za doseganje trajne vključitve na trg dela. Pripravništva in zaposlitve v okviru evropske solidarnostne enote bi morala vedno plačati sodelujoča organizacija, ki gosti ali zaposli udeleženca. Pripravništva bi morala temeljiti na pisnem sporazumu o pripravništvu v skladu z regulativnim okvirom, ki se uporablja za državo, v kateri se opravlja pripravništvo, kot je primerno, pri čemer bi morala slediti načelom iz Priporočila Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev (4).

Zaposlitve bi morale temeljiti na pogodbi o zaposlitvi v skladu z nacionalnim regulativnim okvirom ali veljavnimi kolektivnimi pogodbami sodelujoče države, v kateri se zaposlitev opravlja, ali obojim. Finančna podpora za sodelujoče organizacije, ki ponujajo zaposlitve, ne bi smela trajati več kot 12 mesecev. Pripravništva in zaposlitve bi morala spremljati ustrezna priprava, usposabljanje na delovnem mestu in podpora po opravljenem solidarnostnem delu v zvezi s sodelovanjem udeleženca. Pripravništva in zaposlitve bi lahko podpirali ustrezni akterji na trgu dela, zlasti javne in zasebne službe za zaposlovanje, socialni partnerji ter gospodarske zbornice in organizacije članice EURES v skladu z Uredbo (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta (5) v primeru čezmejnih aktivnosti.

(14)

Iniciativnost in aktivno državljanstvo mladih sta pomembna prednost za družbo. Evropska solidarnostna enota bi morala prispevati k spodbujanju tega vidika s tem, da bi mladim dala priložnost za oblikovanje in izvedbo lastnih projektov, ki predstavljajo očitno dodano vrednost, s katerimi bi reševali ključne izzive v korist lokalnih skupnosti, zlasti skupnosti na podeželskih, odročnih ali marginaliziranih območjih. Navedeni projekti bi morali predstavljati priložnost za mlade, da razvijejo inovativne rešitve in preskušajo zamisli na trajnosten način, ob tem pa doživijo, kako je biti gonilna sila solidarnostnih ukrepov. Prav tako bi lahko služili kot odskočna deska za nadaljnje udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih in bi bili lahko prvi korak k spodbujanju udeležencev k udejstvovanju v socialnem podjetništvu ali prostovoljstvu v združenjih, nevladnih organizacijah, mladinskih organizacijah ali drugih organih, dejavnih v solidarnostnem, neprofitnem in mladinskem sektorju, ter k ustanavljanju lastnih združenj. Podpora po opravljenem solidarnostnem delu bo namenjena pomoči mladim, da bi ostali angažirani in dejavni v solidarnostnem sektorju, tudi prek sodelovanja z združenji, zadrugami, socialnimi podjetji, mladinskimi organizacijami in domovi krajanov.

(15)

Prostovoljski in solidarnostni projekti bi morali zajemati tudi izdatke, ki jih imajo udeleženci zaradi sodelovanja pri teh solidarnostnih aktivnostih, vendar udeleženci ne bi smeli prejemati plače ali imeti gospodarske koristi.

(16)

Udeleženci in sodelujoče organizacije bi morali čutiti, da pripadajo skupnosti posameznikov in subjektom, ki so zavezani h krepitvi solidarnosti po vsej Evropi in zunaj nje. Hkrati sodelujoče organizacije potrebujejo podporo pri krepitvi svoje zmožnosti za nudenje visokokakovostnih solidarnostnih aktivnosti vedno večjemu številu udeležencev in privabljanje novih udeležencev. Evropska solidarnostna enota bi morala podpirati aktivnosti mreženja z namenom krepitve zmožnosti, da se mladi in sodelujoče organizacije udejstvujejo v tej skupnosti, spodbujanja duha evropske solidarnostne enote ter promoviranja izmenjave uporabnih praks in izkušenj na področju solidarnosti, po potrebi tudi z opiranjem na izkušnje s civilno zaščito. Aktivnosti mreženja bi morale prispevati tudi k ozaveščanju o evropski solidarnostni enoti med javnimi in zasebnimi subjekti ter zbiranju povratnih informacij od udeležencev in sodelujočih organizacij o izvajanju evropske solidarnostne enote.

(17)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju kakovostnih solidarnostnih aktivnosti ter drugih priložnosti v okviru evropske solidarnostne enote, zlasti z nudenjem udeležencem spletnega in drugega usposabljanja ter jezikovne podpore na način, ki spoštuje načelo večjezičnosti, zavarovanja, upravne podpore in podpore pred solidarnostno aktivnostjo, po njej, ali oboje, ter ovrednotenja kompetenc, ki so jih pridobili med delom v okviru evropske solidarnostne enote. Te podporne ukrepe bi bilo treba razviti in nuditi v sodelovanju z mladinskimi organizacijami in drugimi neprofitnimi organizacijami ter organizacijami civilne družbe, da bi izkoristili njihovo strokovno znanje na tem področju. Ti podporni ukrepi bi morali upoštevati okolje in naravo aktivnosti, ki jih izvajajo udeleženci, s posebnim poudarkom na morebitnih tveganjih.

(18)

Za zagotovitev učinka solidarnostnih aktivnosti evropske solidarnostne enote na osebni, izobrazbeni, umetniški, družbeni, državljanski in poklicni razvoj udeležencev bi bilo treba ustrezno opredeliti in evidentirati kompetence, ki so učni rezultati solidarnostnih aktivnosti, in sicer v skladu z nacionalnimi okoliščinami in posebnostmi, kot je priporočeno v Priporočilu Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (6). V ta namen bi bilo po potrebi treba spodbujati uporabo učinkovitih instrumentov za priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja na ravni Unije in nacionalni ravni, kot sta Youthpass in Europass.

(19)

Vsi javni ali zasebni subjekti, vključno z mednarodnimi organizacijami, organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in socialnimi podjetji, bi morali imeti možnost zaprositi za znak kakovosti. Uvesti bi bilo treba ločene znake kakovosti za prostovoljstvo ter za pripravništva in zaposlitve, da se zagotovi, da sodelujoče organizacije učinkovito in neprekinjeno spoštujejo načela in zahteve evropske solidarnostne enote, kar zadeva njihove pravice in odgovornosti na vseh stopnjah solidarnostnega dela. Pridobitev znaka kakovosti bi moral biti predpogoj za sodelovanje, vendar sam po sebi ne bi smel privesti do financiranja v okviru evropske solidarnostne enote.

(20)

Sodelujoče organizacije lahko v okviru evropske solidarnostne enote opravljajo več vlog. V vlogi gostiteljice bodo izvajale aktivnosti, povezane s sprejemom udeležencev, vključno z organizacijo aktivnosti ter zagotavljanjem usmerjanja in podpore za udeležence v času solidarnostne aktivnosti, kot je ustrezno. V podporni vlogi bodo izvajale aktivnosti, povezane s pošiljanjem in pripravo udeležencev pred odhodom, med solidarnostno aktivnostjo in po njej, vključno z usposabljanjem in usmerjanjem udeležencev k lokalnim organizacijam po solidarnostni aktivnosti.

(21)

Središča za vire evropske solidarnostne enote bi morala izvajalskim organom, sodelujočim organizacijam in udeležencem pomagati, da bi se povečala kakovost solidarnostnih aktivnosti in njihovega izvajanja ter izboljšala evidentiranje in vrednotenje kompetenc, pridobljenih s solidarnostnimi aktivnostmi, vključno z izdajanjem potrdil Youthpass.

(22)

Portal evropske solidarnostne enote bi bilo treba stalno razvijati za zagotovitev enostavnega dostopa do evropske solidarnostne enote in da se ponudi enotna vstopna točka tako za zainteresirane posameznike kot zainteresirane organizacije, med drugim za registracijo, identifikacijo ter primerjavo in ujemanje profilov s priložnostmi, mreženje in virtualne izmenjave, spletno usposabljanje, jezikovno podporo in vse druge vrste podpore pred solidarnostno aktivnostjo, po njej, ali oboje, ter druge uporabne funkcije, ki se lahko pojavijo v prihodnosti.

(23)

Izvajalske strukture bodo sprejele potrebne ukrepe za zagotovitev, da se registriranim kandidatom ponudijo priložnosti za prostovoljstvo, pripravništva in zaposlitve v razumnem in razmeroma predvidljivem času. Poleg tega se bodo vzpostavile aktivnosti za redno obveščanje in komuniciranje ter mreženje, da bi registrirane kandidate spodbudili k udejstvovanju.

(24)

Ta uredba za obdobje 2018–2020 določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (7).

(25)

Da se zagotovi kontinuiteta aktivnosti, ki jih podpirajo programi, iz katerih se prispevajo sredstva za evropsko solidarnostno enoto, bi morala biti finančna podpora za solidarnostne aktivnosti okvirno razdeljena na 90 % za prostovoljske in solidarnostne projekte ter 10 % za bodisi pripravništva ali zaposlitve bodisi oboje, z največ 20 % za aktivnosti znotraj države.

(26)

Da bi čim bolj povečali učinek evropske solidarnostne enote, bi bilo treba sprejeti določbe, ki bi sodelujočim državam omogočale, da v skladu s pravili evropske solidarnostne enote dajo na voljo dodatno nacionalno, regionalno ali lokalno financiranje.

(27)

Za poenostavitev zahtev za upravičence, bi bilo treba čim več uporabljati pavšalne zneske, stroške na enoto ali financiranje po pavšalni stopnji.

(28)

Države članice bi morale imeti možnost sodelovati pri prostovoljstvu, pripravništvih, zaposlitvah, solidarnostnih projektih in aktivnostih mreženja. Poleg tega bi moralo biti – tako kot v evropski prostovoljski službi – sodelovanje pri prostovoljstvu, solidarnostnih projektih in aktivnostih mreženja odprto tudi za druge države, pri tem pa bi bilo treba posebno pozornost nameniti državam, ki mejijo na Unijo. To sodelovanje bi se moralo po potrebi opirati na dodatne odobritve, ki se dajo na voljo po postopkih, o katerih se dogovorijo zadevne države.

(29)

Sodelovanje v evropski solidarnostni enoti bi moralo biti namenjeno mladim med 18. in 30. letom starosti. Za sodelovanje v solidarnostnih aktivnostih bi se morala zahtevati predhodna registracija na portalu evropske solidarnostne enote, ki je na voljo posameznikom med 17. in 30. letom starosti.

(30)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da so aktivnosti, ki jih podpira evropska solidarnostna enota, dostopne vsem mladim, zlasti mladim z manj priložnostmi, kot je podrobneje navedeno v strategiji vključenosti in raznolikosti, pripravljeni in uporabljeni v okviru programa Erasmus+ na mladinskem področju. Zato bi bilo treba uvesti posebne ukrepe, kot so ustrezne oblike solidarnostnih aktivnosti in posamezniku prilagojeno usmerjanje, za spodbujanje socialnega vključevanja, sodelovanja prikrajšanih mladih ter upoštevati omejitve zaradi oddaljenosti najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj v skladu s Sklepom Sveta 2013/755/EU (8). Podobno bi si morale sodelujoče države prizadevati za sprejetje vseh primernih ukrepov za odstranitev pravnih in upravnih ovir za ustrezno delovanje evropske solidarnostne enote. To vključuje reševanje upravnih vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav.

(31)

Če se želi subjekt prijaviti za financiranje nudenja solidarnostnih aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote, bi moral kot predpogoj najprej na dostopen in pregleden način pridobiti znak kakovosti. Ta zahteva se ne bi smela uporabljati za fizične osebe, ki se prijavijo za finančno podporo v imenu neformalnih skupin udeležencev za njihove solidarnostne projekte. Pristojni izvajalski organi bi morali izvajati nadzor kakovosti in preverjati, da te fizične osebe spoštujejo zahteve evropske solidarnostne enote.

(32)

Potrebe in pričakovanja lokalnih skupnosti bi morala biti pomembno merilo pri ocenjevanju kakovosti projektov. Zato bi bilo treba določiti ustrezne kazalnike.

(33)

Učinkovito upravljanje uspešnosti, vključno s spremljanjem in ocenjevanjem, zahteva razvoj sklopa posebnih, merljivih in realističnih kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, ki se lahko merijo v času in odražajo logiko intervencije.

(34)

Tako na evropski kot na nacionalni, regionalni in lokalni ravni bi bilo treba zagotavljati ustrezno ozaveščanje, promocijo in širjenje informacij o priložnostih in rezultatih aktivnosti, ki jih podpira evropska solidarnostna enota. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem in jih spodbuditi, naj podprejo aktivnosti evropske solidarnostne enote. Aktivnosti ozaveščanja, promocije in širjenja informacij bi se morale opirati na vse izvajalske organe evropske solidarnostne enote, po potrebi tudi s podporo drugih ključnih deležnikov, ne da bi povečale upravno breme.

(35)

Komisija, države članice in nacionalne agencije bi morale za boljše doseganje ciljev evropske solidarnostne enote po možnosti tesno sodelovati v partnerstvu z nevladnimi organizacijami, mladinskimi organizacijami in lokalnimi deležniki, ki imajo strokovno znanje na področju solidarnostnih ukrepov.

(36)

Za zagotovitev učinkovitega in uspešnega izvajanja te uredbe bi morala evropska solidarnostna enota čim bolje izkoristiti obstoječe ureditve upravljanja iz programa Erasmus+. Zato bi bilo treba izvajanje evropske solidarnostne enote poveriti obstoječim strukturam, kot so Komisija, Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter nacionalne agencije, imenovane za upravljanje ukrepov iz poglavja III Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Za vse faze solidarnostne aktivnosti bodo določeni jasni in podrobni postopki za udeležence in sodelujoče organizacije v ustreznih programskih dokumentih, kot sta letni delovni program in vodnik po programu. Komisija bi se morala o izvajanju evropske solidarnostne enote redno posvetovati s ključnimi deležniki, tudi s sodelujočimi organizacijami.

(37)

Uporaba obstoječih nacionalnih organov, imenovanih za upravljanje ukrepov iz poglavja III Uredbe (EU) št. 1288/2013, je pomembna za zagotovitev dobrega finančnega izvajanja in tesnega spremljanja evropske solidarnostne enote na nacionalni ravni.

(38)

Nacionalni organi, imenovani za upravljanje ukrepov iz poglavja III Uredbe (EU) št. 1288/2013, bi morali delovati tudi kot nacionalni organi za namene te uredbe. To pa ne bi smelo preprečevati imenovanja več kot enega nacionalnega organa v skladu z nacionalnim pravom in prakso, kot je določeno v členu 27(1) navedene uredbe. Če sodelujoča država želi nadomestiti svoj nacionalni organ v času trajanja evropske solidarnostne enote, bi bilo treba uporabiti postopek iz člena 27(2) navedene uredbe.

(39)

Da se v vsaki sodelujoči državi zagotovita dobro finančno poslovodenje in pravna varnost, bi moral vsak nacionalni organ imenovati neodvisen revizijski organ. Za zagotovitev čim večje učinkovitosti bi moral biti, kadar je to mogoče, neodvisni revizijski organ isti neodvisni revizijski organ, ki je bil imenovan za ukrepe iz poglavja III Uredbe (EU) št. 1288/2013.

(40)

Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem odhodkovnem ciklusu, med drugim s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi s kaznimi.

(41)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(42)

Komisija bi morala v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (11), sprejeti delovne programe in o njih obvestiti Evropski parlament in Svet. V delovnih programih bi morali biti predstavljeni ukrepi, potrebni za njihovo izvajanje v skladu s splošnimi in posebnimi cilji evropske solidarnostne enote, merila za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter drugi zahtevani elementi. Delovne programe in vse njihove spremembe bi bilo treba sprejeti z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda.

(43)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostaviti evropsko solidarnostno enoto, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(44)

Zaradi učinkovitosti in uspešnosti bi moral odbor, ustanovljen na podlagi Uredbe (EU) št. 1288/2013, Komisiji pomagati tudi pri izvajanju te uredbe. V zvezi z evropsko solidarnostno enoto bi se navedeni odbor moral sestajati v posebni sestavi, njegov mandat pa bi bilo treba prilagoditi tako, da bi lahko izpolnjeval to novo vlogo. Ustrezne predstavnike za te sestanke bi morale določiti sodelujoče države in pri tem upoštevati vsebino, namen, cilje in ukrepe evropske solidarnostne enote.

(45)

Uredbo (EU) št. 1288/2013 bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevale spremembe evropske prostovoljske službe, ki izhajajo iz prostovoljstva na podlagi te uredbe.

(46)

Finančna sredstva evropske solidarnostne enote iz razdelka 1a večletnega finančnega okvira temeljijo tudi na sredstvih, prerazporejenih iz programa Erasmus+. Ta sredstva bi morala biti prerazporejena izključno iz odobritev za financiranje aktivnosti evropske prostovoljske službe, ki bi sodile na področje delovanja prostovoljstva na podlagi te uredbe.

(47)

Finančna sredstva evropske solidarnostne enote iz razdelka 1a večletnega finančnega okvira bi morali dodatno dopolnjevati finančni prispevki iz drugih programov in razdelkov, kar zahteva spremembo Uredbe (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12) in Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(48)

Ta uredba bi se morala uporabljati od datuma začetka veljavnosti. Da bi se omogočila čim prejšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Ta uredba določa pravni okvir za evropsko solidarnostno enoto, ki spodbuja udejstvovanje mladih in organizacij v dostopnih in visokokakovostnih solidarnostnih aktivnostih z namenom prispevati h krepitvi kohezije, solidarnosti in demokracije v Evropi, s posebnim poudarkom na spodbujanju socialne vključenosti.

2.   Evropska solidarnostna enota si svoje cilje prizadeva izpolniti s solidarnostnimi aktivnostmi ter ukrepi za zagotavljanje kakovosti in podpornimi ukrepi. Solidarnostne aktivnosti se izvajajo v skladu s posebnimi zahtevami, določenimi za vsako vrsto solidarnostne aktivnosti, ki se izvaja v okviru evropske solidarnostne enote, ter veljavnimi regulativnimi okviri v sodelujočih državah.

3.   Evropska solidarnostna enota podpira solidarnostne aktivnosti, ki predstavljajo očitno evropsko dodano vrednost, na primer z:

(a)

njihovim nadnacionalnim značajem, zlasti kar zadeva učno mobilnost in sodelovanje;

(b)

njihovo zmožnostjo dopolnjevanja drugih programov in politik na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Unije;

(c)

njihovo evropsko razsežnostjo, kar zadeva teme, cilje, pristope, pričakovane rezultate in druge vidike teh solidarnostnih aktivnosti;

(d)

njihovim pristopom za vključitev mladih iz različnih okolij;

(e)

njihovim prispevkom k učinkoviti uporabi orodij Unije za preglednost in priznavanje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„solidarnostna aktivnost“ pomeni visokokakovostno začasno aktivnost, ki ne vpliva na delovanje trga dela; ki obravnava pomembne družbene izzive v korist skupnosti ali družbe kot celote in tako prispeva k uresničevanju ciljev evropske solidarnostne enote; ki se izvaja v obliki prostovoljstva, pripravništev, zaposlitev, solidarnostnih projektov in aktivnosti mreženja na različnih področjih; ki zagotavlja evropsko dodano vrednost in izpolnjevanje predpisov na področju zdravja in varnosti; ki vključuje izrazito razsežnost učenja in usposabljanja prek ustreznih aktivnosti, ki se lahko udeležencem ponudijo pred, med ali po aktivnosti; ki poteka na številnih področjih, na primer na področju varstva okolja, blažitve podnebnih sprememb ter večjega socialnega vključevanja, vendar ne vključuje aktivnosti, ki so del učnih načrtov v okviru sistemov formalnega in poklicnega izobraževanja ter usposabljanja, in aktivnosti za odzivanje na izredne razmere;

(2)

„registrirani kandidat“ pomeni posameznika, starega med 17 in 30 let, ki zakonito prebiva v sodelujoči državi in se je registriral na portalu evropske solidarnostne enote z namenom, da bi izrazil zanimanje za udejstvovanje v solidarnostni aktivnosti, a v takšni aktivnosti še ne sodeluje;

(3)

„udeleženec“ pomeni posameznika, starega med 18 in 30 let, ki zakonito prebiva v sodelujoči državi, se je registriral na portalu evropske solidarnostne enote in sodeluje v solidarnostni aktivnosti;

(4)

„mladi z manj priložnostmi“ pomeni posameznike, stare med 18 in 30 let, ki potrebujejo dodatno pomoč, ker so v primerjavi z vrstniki prikrajšani zaradi različnih ovir, na primer invalidnosti, zdravstvenih ali učnih težav, kulturnih razlik, ekonomskih, socialnih ali geografskih ovir, vključno z mladimi iz marginaliziranih skupnosti ali ki jim grozi diskriminacija iz katerega koli od razlogov iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

(5)

„sodelujoča organizacija“ pomeni vsak javni ali zasebni subjekt, neprofitni ali profitni, bodisi na lokalni, regionalni, nacionalni ali mednarodni ravni, ki mu je bil dodeljen znak kakovosti, v vlogi gostitelja ali v podporni vlogi – tudi v vlogi pošiljatelja – ali oboje, ki zagotavlja, da je ta subjekt sposoben izvajati solidarnostne aktivnosti v skladu s cilji evropske solidarnostne enote in ki udeležencu nudi možnost prostovoljstva, pripravništva ali zaposlitve ali izvaja in podpira druge aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote;

(6)

„prostovoljstvo“ pomeni solidarnostno aktivnost, ki se izvaja v obliki prostovoljske neplačane aktivnosti za obdobje največ dvanajstih mesecev; ki mladim nudi priložnost, da prispevajo k vsakodnevnemu delu organizacij pri solidarnostnih aktivnostih, kar v končni fazi koristi skupnostim, v katerih se aktivnosti izvajajo; ki se izvaja bodisi v državi, ki ni država prebivališča udeleženca (čezmejno), ali v državi prebivališča udeleženca (znotraj države); ki ne nadomešča pripravništev ali zaposlitev ter se torej ne more v nobenem primeru enačiti z zaposlitvijo in ki temelji na pisnem dogovoru o prostovoljstvu;

(7)

„aktivnosti prostovoljskih skupin“ pomeni prostovoljstvo, ki skupinam udeležencev iz različnih sodelujočih držav omogoča, da skupaj izvajajo prostovoljsko delo v obdobju med dvema tednoma in dvema mesecema, ter ki zlasti prispeva k vključevanju mladih z manj priložnostmi v evropsko solidarnostno enoto ali je upravičeno zaradi njegovih posebnih ciljev, ali oboje;

(8)

„pripravništvo“ pomeni solidarnostno aktivnost, ki se izvaja v obliki delovne prakse za obdobje med dvema do šestih mesecev, ki se lahko enkrat podaljša in ki lahko traja največ 12 mesecev v isti sodelujoči organizaciji; ki ga nudi in plača sodelujoča organizacija, ki gosti udeleženca, bodisi v državi, ki ni država prebivališča udeleženca (čezmejno), ali v državi prebivališča udeleženca (znotraj države); ki vključuje elementa učenja in usposabljanja, da lahko udeleženci pridobijo ustrezne izkušnje za razvijanje kompetenc, koristnih za osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj; ki temelji na pisnem sporazumu o pripravništvu, sklenjenem na začetku pripravništva v skladu z regulativnim okvirom, ki se uporablja za državo, v kateri se opravlja pripravništvo, kakor je ustrezno, in v katerem se navedejo učni cilji, delovni pogoji, trajanje pripravništva, plačilo udeleženca ter pravice in obveznosti strank ob upoštevanju načel okvira za kakovost pripravništev, ter ki ne nadomešča zaposlitev;

(9)

„zaposlitev“ pomeni solidarnostno aktivnost, ki se izvaja za obdobje med tremi in 12 meseci, ki jo plača sodelujoča organizacija, ki zaposli udeleženca, bodisi v državi, ki ni država prebivališča udeleženca (čezmejno), ali v državi prebivališča udeleženca (znotraj države). Ko trajanje pogodbe o zaposlitvi presega 12 mesecev, finančna pomoč sodelujočim organizacijam, ki ponujajo zaposlitev, ne sme preseči 12 mesecev. Takšne zaposlitve vključujejo elementa učenja in usposabljanja ter temeljijo na pisni pogodbi o zaposlitvi, ki upošteva vse pogoje za zaposlitev, določene v nacionalnem pravu ali veljavnih kolektivnih pogodbah, ali obojih, v državi, v kateri se zaposlitev izvaja;

(10)

„solidarnostni projekt“ pomeni neplačano solidarnostno aktivnost znotraj države, ki se izvaja za obdobje med dvema in 12 meseci, ki jo vzpostavijo in izvajajo skupine vsaj petih udeležencev z namenom reševanja ključnih izzivov v njihovih skupnostih, obenem pa ima očitno evropsko dodano vrednost, ter ki ne nadomešča pripravništev ali zaposlitev;

(11)

„aktivnosti mreženja“ pomeni aktivnost znotraj države ali čezmejno aktivnost, namenjeno krepitvi zmogljivosti sodelujoče organizacije, da ponudi visokokakovostne projekte vse številčnejšim udeležencem, privabljanju novih udeležencev – tako mladih kot tudi organizacij – ter nudenju priložnosti za povratne informacije glede solidarnostnih aktivnosti, ki lahko prispeva tudi k izmenjavi izkušenj in okrepitvi občutka pripadnosti med udeleženci in sodelujočimi organizacijami ter s tem prispeva k širšemu pozitivnemu učinku evropske solidarnostne enote;

(12)

„znak kakovosti“ pomeni potrdilo, ki se izda organizaciji, ki je pripravljena nuditi solidarnostne aktivnosti, v vlogi gostitelja ali v podporni vlogi – tudi v vlogi pošiljatelja –ali oboje, ki potrjuje, da je organizacija zmožna zagotoviti kakovost solidarnostnih aktivnosti v skladu z načeli in cilji evropske solidarnostne enote in ki se dodeli v skladu z različnimi specifičnimi zahtevami glede na vrsto solidarnostne aktivnosti in vlogo organizacije;

(13)

„središča za vire evropske solidarnostne enote“ pomeni dodatne naloge, ki jih izvajajo imenovane nacionalne agencije za podporo razvoju, izvajanju in kakovosti ukrepov v okviru evropske solidarnostne enote, pa tudi evidentiranju kompetenc, ki jih udeleženci pridobijo med svojimi solidarnostnimi aktivnostmi, vključno z ustreznimi aktivnostmi usposabljanja;

(14)

„portal evropske solidarnostne enote“ pomeni interaktivno spletno orodje v vseh uradnih jezikih Unije, za upravljanje katerega je odgovorna Komisija, ki zagotavlja ustrezne spletne storitve za podporo kakovostnemu izvajanju evropske solidarnostne enote, ki dopolnjujejo aktivnosti sodelujočih organizacij, vključno z informacijami o evropski solidarnostni enoti, registracijo udeležencev, iskanjem udeležencev, oglaševanjem in iskanjem solidarnostnih aktivnosti, iskanjem potencialnih projektnih partnerjev, podporo vzpostavljanju stikov in ponudbami za solidarnostne aktivnosti, usposabljanjem, aktivnostmi obveščanja in mreženja, obveščanjem o priložnostih, zagotavljanjem mehanizma za povratne informacije o kakovosti solidarnostnih aktivnosti ter drugim razvojem v zvezi z evropsko solidarnostno enoto;

(15)

„orodja Unije za preglednost in priznavanje“ pomeni instrumente, ki deležnikom pomagajo razumeti, ceniti in po potrebi priznavati rezultate neformalnega in priložnostnega učenja po vsej Uniji.

Člen 3

Splošni cilj

Splošni cilj evropske solidarnostne enote je spodbujati solidarnost kot vrednoto, pretežno prek prostovoljstva, okrepiti udejstvovanje mladih in organizacij v dostopnih in visokokakovostnih solidarnostnih aktivnostih kot načinu, na katerega lahko prispevajo h krepitvi kohezije, solidarnosti, demokracije in državljanstva v Evropi, obenem pa se odzivajo na družbene izzive in krepijo skupnosti, s posebnim poudarkom na spodbujanju socialne vključenosti. Evropska solidarnostna enota prispeva tudi k evropskemu sodelovanju, ki je pomembno za mlade.

Člen 4

Posebni cilji

Evropska solidarnostna enota si prizadeva za doseganje naslednjih posebnih ciljev:

(a)

s pomočjo sodelujočih organizacij mladim nuditi lahko dostopne priložnosti, da se udejstvujejo v solidarnostnih aktivnostih, ki omogočajo pozitivne družbene spremembe, in ob tem izboljšajo svoje spretnosti in kompetence za osebni, izobrazbeni, družbeni, državljanski, kulturni in poklicni razvoj ter spodbujajo svoje aktivno državljanstvo, izboljšajo svojo zaposljivost in olajšajo prehod na trg dela, vključno s podporo mobilnosti mladih prostovoljcev, pripravnikov in delavcev;

(b)

zagotoviti, da so solidarnostne aktivnosti, ki se nudijo udeležencem, visoke kakovosti, ustrezno ovrednotene in da upoštevajo načela evropske solidarnostne enote iz člena 13(2);

(c)

zagotoviti znatno prizadevanje za spodbujanje socialnega vključevanja in enakih možnosti, zlasti za sodelovanje mladih z manj priložnostmi s pomočjo različnih posebnih ukrepov, kot so ustrezne oblike solidarnostnih aktivnosti in posamezniku prilagojena podpora;

(d)

prispevati k evropskemu sodelovanju, pomembnemu za mlade, in okrepiti ozaveščenost o njegovem pozitivnem učinku.

Člen 5

Skladnost in dopolnjevanje ukrepov Unije

1.   Ukrepi evropske solidarnostne enote morajo biti skladni z zadevnimi politikami, programi in instrumenti na ravni Unije ter obstoječimi mrežami na ravni Unije, ki so relevantne za aktivnosti evropske solidarnostne enote, in jih dopolnjevati.

2.   Ukrepi evropske solidarnostne enote morajo biti skladni tudi z zadevnimi politikami, programi in instrumenti na nacionalni ravni v sodelujočih državah in jih dopolnjevati. Komisija, nacionalni organi in nacionalne agencije si v ta namen izmenjujejo informacije o obstoječih nacionalnih shemah in prednostnih nalogah, povezanih s solidarnostjo in mladimi, na eni strani ter ukrepi v okviru evropske solidarnostne enote na drugi strani, da bi se oprli na relevantne dobre prakse ter dosegli učinkovitost in uspešnost.

3.   Tudi drugi programi lahko prispevajo k ciljem evropske solidarnostne enote s podpiranjem aktivnosti na njenem področju delovanja. Ta prispevek se financira v skladu z njihovimi temeljnimi akti.

POGLAVJE II

UKREPI EVROPSKE SOLIDARNOSTNE ENOTE

Člen 6

Ukrepi evropske solidarnostne enote

Evropska solidarnostna enota si prizadeva za doseganje svojih ciljev z naslednjimi vrstami ukrepov:

(a)

prostovoljstvo;

(b)

pripravništva, zaposlitve;

(c)

solidarnostni projekti in aktivnosti mreženja ter

(d)

ukrepi za zagotavljanje kakovosti in podporni ukrepi.

Člen 7

Solidarnostne aktivnosti

1.   Ukrepi iz točk (a), (b) in (c) člena 6 podpirajo solidarnostne aktivnosti v obliki:

(a)

prostovoljstva, pripravništva in zaposlitve, vključno z individualnimi čezmejnimi aktivnostmi in aktivnostmi znotraj države. V okviru prostovoljstva se podpirajo tudi aktivnosti, pri katerih sodelujejo skupine udeležencev iz različnih sodelujočih držav;

(b)

solidarnostnih projektov na pobudo udeležencev;

(c)

aktivnosti mreženja za udeležence in sodelujoče organizacije.

2.   Prostovoljstvo v okviru evropske prostovoljske službe se nadalje izvaja na podlagi Uredbe (EU) št. 1288/2013 in na podlagi te uredbe, kakor je primerno. Sklicevanja na evropsko prostovoljsko službo v pravnih aktih Unije, zlasti v Direktivi (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta (14), se razumejo tako, da vključujejo prostovoljstvo na podlagi Uredbe (EU) št. 1288/2013 in te uredbe.

Člen 8

Ukrepi za zagotavljanje kakovosti in podporni ukrepi

Ukrep iz točke (d) člena 6 podpira:

(a)

ukrepe z namenom zagotavljanja kakovosti in dostopnosti prostovoljstva, pripravništev, zaposlitev ali solidarnostnih projektov in enakih možnosti za vse mlade v sodelujočih državah, vključno s spletnim in drugim usposabljanjem, jezikovno podporo, upravno podporo za udeležence in sodelujoče organizacije, dodatnim zavarovanjem, podporo pred in po potrebi po solidarnostni aktivnosti, nadaljnjo uporabo potrdila Youthpass, da se evidentirajo in dokumentirajo kompetence, ki so bile pridobljene med solidarnostnimi aktivnostmi;

(b)

razvoj in vzdrževanje ločenih znakov kakovosti za subjekte, ki so pripravljeni nuditi prostovoljstvo oziroma pripravništva in zaposlitve za evropsko solidarnostno enoto, da se zagotovi skladnost z načeli in zahtevami evropske solidarnostne enote;

(c)

dejavnosti središč za vire evropske solidarnostne enote, da bi podprli in izboljšali kakovost izvajanja ukrepov evropske solidarnostne enote ter izboljšali ovrednotenje njihove uspešnosti;

(d)

vzpostavitev, vzdrževanje in posodabljanje portala evropske solidarnostne enote ter drugih zadevnih spletnih storitev pa tudi potrebnih podpornih sistemov IT in spletnih orodij, ob upoštevanju potrebe po premostitvi digitalne vrzeli.

POGLAVJE III

FINANČNE DOLOČBE

Člen 9

Proračun

1.   Celotni proračun, ki je na voljo za izvajanje evropske solidarnostne enote, znaša 375 600 000 EUR v tekočih cenah za obdobje od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2020.

2.   Finančna podpora za solidarnostne aktivnosti iz točk (a) in (b) člena 7(1) se okvirno razdeli na 90 % za prostovoljstvo in solidarnostne projekte ter 10 % za pripravništva, zaposlitve ali oboje, z največ 20 % za aktivnosti znotraj države.

3.   Dodeljena finančna sredstva lahko krijejo tudi stroške v zvezi z dejavnostmi priprave, spremljanja, kontrole, revizije in vrednotenja, ki so potrebne za upravljanje evropske solidarnostne enote in uresničitev njenih ciljev, zlasti za študije, sestanke strokovnjakov, ukrepe obveščanja in sporočanja, stroške v zvezi z vzpostavitvijo, vzdrževanjem in posodabljanjem portala evropske solidarnostne enote in potrebno podporo za sisteme IT ter vse ostale stroške tehnične in upravne pomoči, ki jih ima Komisija zaradi upravljanja evropske solidarnostne enote.

4.   Odobritve za kritje podobnih stroškov se lahko po potrebi vnesejo v proračun tudi po letu 2020, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki do 31. decembra 2020 ne bi bili zaključeni.

5.   Sodelujoča država lahko upravičencem nameni nacionalna sredstva, ki se upravljajo skladno s pravili evropske solidarnostne enote, in v ta namen uporabi decentralizirane strukture evropske solidarnostne enote, pod pogojem, da zagotovi sorazmerno dopolnilno financiranje teh struktur.

Člen 10

Oblike financiranja Unije

1.   Financiranje evropske solidarnostne enote je lahko v eni ali več oblikah iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, javnih naročil in nagrad.

2.   Za poenostavitev zahtev za upravičence se čim več uporabljajo pavšalni zneski, stroški na enoto in financiranje po pavšalni stopnji.

3.   Komisija lahko proračun evropske solidarnostne enote izvršuje posredno v skladu s točko (c) člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

POGLAVJE IV

SODELOVANJE V EVROPSKI SOLIDARNOSTNI ENOTI

Člen 11

Sodelujoče države

1.   V evropski solidarnostni enoti lahko sodelujejo naslednje države (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države):

(a)

pri prostovoljstvu, pripravništvih, zaposlitvah, solidarnostnih projektih in aktivnostih mreženja lahko sodelujejo države članice;

(b)

pri prostovoljstvu, solidarnostnih projektih in aktivnostih mreženja lahko sodelujejo tudi:

(i)

države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, ki uživajo ugodnosti predpristopne strategije, v skladu s splošnimi načeli ter splošnimi pogoji za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenih v ustreznih okvirnih sporazumih, sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih;

(ii)

države Efte, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, v skladu z določbami navedenega sporazuma;

(iii)

Švicarska konfederacija na podlagi dvostranskega sporazuma, ki bo sklenjen s to državo;

(iv)

države, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko in so sklenile sporazume z Unijo, s katerimi se jim omogoči sodelovanje v programih Unije, če sklenejo dvostranski sporazum z Unijo o pogojih za njihovo sodelovanje v evropski solidarnostni enoti.

2.   Za države iz točke (b) odstavka 1 veljajo vse obveznosti in morajo izpolniti vse naloge, ki so v tej uredbi določene za države članice.

3.   Evropska solidarnostna enota podpira sodelovanje s partnerskimi državami, zlasti z državami evropskega sosedstva, pri aktivnostih iz točk (6) in (11) člena 2.

Člen 12

Sodelovanje posameznikov

1.   Mladi, stari med 17 in 30 let, ki so pripravljeni sodelovati v evropski solidarnosti enoti, se registrirajo na portalu evropske solidarnostne enote ali poiščejo pomoč za registracijo. Vendar morajo biti mladi ob začetku prostovoljstva, pripravništva, zaposlitve ali solidarnostnega projekta stari vsaj 18 let in ne starejši od 30.

2.   Pri izvajanju te uredbe Komisija, države članice in druge sodelujoče države poskrbijo, da se sprejmejo posebni in učinkoviti ukrepi za spodbujanje socialnega vključevanja in enakih pogojev za dostop, zlasti za sodelovanje mladih z manj priložnostmi.

Člen 13

Sodelujoče organizacije

1.   V evropski solidarnostni enoti lahko sodelujejo javni ali zasebni subjekti, ne glede na to, ali so neprofitni ali profitni, če nudijo aktivnosti, ki ustrezajo opredelitvi solidarnostne aktivnosti iz te uredbe, in so prejeli znak kakovosti. V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 namen ali učinek nepovratnih sredstev ne sme biti ustvarjanje dobička.

2.   Vlogo subjekta, da bi postal sodelujoča organizacija, oceni pristojni izvajalski organ evropske solidarnostne enote na podlagi načel enakega obravnavanja, enakih možnostih in nediskriminaciji, preprečevanja nadomeščanja zaposlitve, zagotavljanja visokokakovostnih aktivnosti z izobraževalno razsežnostjo, namenjenih osebnemu, družbeno-izobraževalnemu ter poklicnemu razvoju, ustreznega usposabljanja, ureditve dela in prostovoljstva, varnega in dostojnega okolja ter pogojev in načela neprofitnosti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046. Na podlagi spoštovanja navedenih načel se ugotovi, da aktivnosti sodelujočih organizacij izpolnjujejo zahteve evropske solidarnostne enote. Znak kakovosti se dodeli zgolj organizacijam, ki se zavežejo, da bodo spoštovale ta načela. Dejansko spoštovanje se nadzoruje v skladu s členoma 22 in 23 te uredbe. Vsak subjekt, ki bistveno spremeni svoje aktivnosti, o tem obvesti pristojni izvajalski organ, da ga ponovno oceni. Postopek za dodelitev znaka kakovosti za prostovoljstvo se razlikuje od postopka za dodelitev znaka kakovosti za zaposlitve in pripravništva.

3.   Na podlagi ocene se subjektu lahko dodeli znak kakovosti. Pridobljeni znak se redno ponovno oceni in se ga lahko odvzame. V primeru, da je bil znak kakovosti odvzet, se ga lahko ponovno dodeli na podlagi nove vloge in nadaljnje ocene.

4.   Vsak subjekt, ki prejme znak kakovosti, dobi dostop do portala evropske solidarnostne enote, in sicer v vlogi gostitelja ali v podporni vlogi, ali oboje, in lahko registriranim kandidatom ponudi solidarnostne aktivnosti.

5.   Znak kakovosti sam po sebi ne privede do financiranja v okviru evropske solidarnostne enote.

6.   Solidarnostne aktivnosti in povezani ukrepi za zagotavljanje kakovosti in podporni ukrepi, ki jih nudijo sodelujoče organizacije, lahko prejmejo financiranje v okviru evropske solidarnostne enote ali posebej v okviru drugega programa Unije, ki prispeva k ciljem evropske solidarnostne enote in izpolnjuje njene zahteve, ali iz drugih virov financiranja, ki niso odvisni od proračuna Unije.

Člen 14

Dostop do financiranja evropske solidarnostne enote

Vsi javni ali zasebni subjekti s sedežem v sodelujoči državi, ki v sodelujočih državah izvajajo solidarnostne aktivnosti, se lahko prijavijo za financiranje v okviru evropske solidarnostne enote. V primeru aktivnosti iz točke (a) člena 7(1) je pridobitev znaka kakovosti s strani sodelujoče organizacije predpogoj za prejem financiranja v okviru evropske solidarnostne enote. V primeru solidarnostnih projektov iz točke (b) člena 7(1) se lahko za financiranje prijavijo tudi fizične osebe v imenu neformalnih skupin udeležencev.

POGLAVJE V

USPEŠNOST, REZULTATI IN ŠIRJENJE INFORMACIJ

Člen 15

Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti in rezultatov

1.   Komisija v sodelovanju z nacionalnimi organi in nacionalnimi agencijami v sodelujočih državah ter z vključevanjem sodelujočih organizacij, Unije ter nacionalnih deležnikov, kot so mladinske organizacije, redno in učinkovito spremlja uspešnost evropske solidarnostne enote pri doseganju njenih ciljev. Komisija se redno posvetuje s ključnimi deležniki, vključno s sodelujočimi organizacijami, o izvajanju evropske solidarnostne enote.

2.   Komisija najpozneje do 6. aprila 2019 v sodelovanju z državami članicami na podlagi minimalnega okvira kazalnikov, določenega v Prilogi, z izvedbenimi akti vzpostavi podroben program za spremljanje realizacij, rezultatov in učinkov evropske solidarnostne enote. Podrobni program v ta namen vključuje širok niz kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov ter časovni načrt in metodologijo za takšno spremljanje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).

3.   Komisija leta 2020 objavi poročilo s pregledom napredka pri doseganju ciljev evropske solidarnostne enote.

4.   Do 6. oktobra 2022 Komisija izvede neodvisno oceno te uredbe, da bi ocenila učinkovitost, uspešnost in učinek programa glede na njegove cilje, in Evropskemu parlamentu, Svetu, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah, vključno s priporočili glede prihodnosti programa. Komisija v okviru ocene po potrebi zagotovi redna posvetovanja med vsemi ustreznimi deležniki, vključno z udeleženci, sodelujočimi organizacijami in zadevnimi lokalnimi skupnostmi. Rezultati ocene se upoštevajo pri prihodnji zasnovi programa in predlogih za dodeljevanje sredstev.

Člen 16

Obveščanje in širjenje informacij

1.   Komisija v sodelovanju z nacionalnimi organi in nacionalnimi agencijami v sodelujočih državah ter omrežji na ravni Unije zagotovi širjenje informacij, promocijo in nadaljnje ukrepanje v zvezi z vsemi ukrepi, podprtimi v okviru evropske solidarnostne enote.

2.   Nacionalne agencije iz člena 20 razvijajo politike za učinkovito ozaveščanje. Cilj teh politik so tudi mladi z manj priložnostmi, vključno na oddaljenih območjih, in širjenje informacij ter uporaba rezultatov aktivnosti, podprtih v okviru ukrepov, ki jih upravljajo, pri čemer po potrebi vključujejo tudi mladinske organizacije in specializirane službe za obveščanje mladih.

3.   Dejavnosti obveščanja prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s splošnim ciljem te uredbe ter pomenijo dodano vrednost in prepoznavnost Unije.

4.   Sodelujoče organizacije uporabljajo tržno ime „evropska solidarnostna enota“ za obveščanje in širjenje informacij v zvezi z evropsko solidarnostno enoto.

POGLAVJE VI

SISTEM ZA UPRAVLJANJE IN REVIZIJO

Člen 17

Izvajalski organi

To uredbo na dosleden način izvajajo:

(a)

Komisija na ravni Unije;

(b)

nacionalne agencije na nacionalni ravni v sodelujočih državah.

Člen 18

Nacionalni organ

V vsaki državi, ki sodeluje v evropski solidarnostni enoti, nacionalni organi, imenovani za upravljanje ukrepov iz poglavja III Uredbe (EU) št. 1288/2013, delujejo tudi kot nacionalni organi za namene evropske solidarnostne enote. Člen 27(1), (3), (8), (9) in (11) do (16) navedene uredbe se smiselno uporablja za evropsko solidarnostno enoto.

Člen 19

Neodvisni revizijski organ

1.   Nacionalni organ imenuje neodvisen revizijski organ. Neodvisni revizijski organ izda revizijsko mnenje o letni izjavi o upravljanju iz točke (c) člena 155(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.   Neodvisni revizijski organ:

(a)

ima potrebne strokovne kompetence za opravljanje revizij v javnem sektorju;

(b)

pri izvajanju svojih revizij zagotovi upoštevanje mednarodno sprejetih revizijskih standardov;

(c)

ni v nasprotju interesov, kar zadeva pravni subjekt, katerega del je nacionalna agencija iz člena 20, ter je pri svojem delovanju neodvisen od pravnega subjekta, katerega del je nacionalna agencija.

3.   Neodvisni revizijski organ zagotavlja Komisiji in njenim predstavnikom ter Računskemu sodišču popoln dostop do vseh dokumentov in poročil, na katerih temelji revizijsko mnenje, ki ga izda v zvezi z letno izjavo nacionalne agencije o upravljanju.

Člen 20

Nacionalna agencija

1.   V vsaki državi, ki sodeluje v evropski solidarnostni enoti, nacionalne agencije, imenovane za upravljanje ukrepov iz poglavja III Uredbe (EU) št. 1288/2013 v svojih državah, delujejo tudi kot nacionalne agencije v okviru evropske solidarnostne enote.

Člen 28(1), (2) in (5) do (8) Uredbe (EU) št. 1288/2013 se smiselno uporablja za evropsko solidarnostno enoto.

2.   Brez poseganja v člen 28(3) Uredbe (EU) št. 1288/2013 je nacionalna agencija odgovorna tudi za upravljanje vseh faz projektnega cikla ukrepov evropske solidarnostne enote, navedenih v izvedbenih aktih iz člena 24 te uredbe, in sicer v skladu s točko (c)(v) in (vi) člena 62(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Člen 21

Evropska komisija

1.   Pravila, ki se uporabljajo za razmerje med Komisijo in nacionalno agencijo, se v skladu s pravili iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1288/2013 določijo v pisnem dokumentu. Ta dokument:

(a)

določa standarde notranje kontrole za nacionalne agencije in pravila za upravljanje sredstev Unije, dodeljenih kot nepovratna sredstva, s strani nacionalnih agencij;

(b)

vključuje delovni program nacionalne agencije, ki vsebuje naloge upravljanja nacionalne agencije, deležne podpore Unije;

(c)

določa zahteve za poročanje za nacionalno agencijo.

2.   Komisija da nacionalni agenciji vsako leto na voljo naslednja finančna sredstva:

(a)

finančna sredstva za dodelitev nepovratnih sredstev v zadevni sodelujoči državi za ukrepe evropske solidarnostne enote, ki so nacionalni agenciji poverjeni v upravljanje;

(b)

finančni prispevek za naloge upravljanja, ki jih izvaja nacionalna agencija, določen v skladu s postopki iz točke (b) člena 29(4) Uredbe (EU) št. 1288/2013.

3.   Komisija določi zahteve za delovni program nacionalne agencije. Komisija finančnih sredstev evropske solidarnostne enote ne da na voljo nacionalni agenciji, dokler uradno ne odobri delovnega programa nacionalne agencije, ob upoštevanju načel iz člena 5(2) in člena 24.

4.   Na podlagi zahtev za izpolnjevanje pogojev za nacionalne agencije iz člena 27(4) Uredbe (EU) št. 1288/2013 Komisija pregleda nacionalne sisteme upravljanja in kontrole, izjavo nacionalne agencije o upravljanju in mnenje neodvisnega revizijskega organa o njej, pri čemer ustrezno upošteva informacije, ki jih prejme od nacionalnega organa glede njegovih dejavnosti spremljanja in nadzora v zvezi z evropsko solidarnostno enoto.

5.   Potem ko Komisija oceni letno izjavo o upravljanju in mnenje neodvisnega revizijskega organa o njej, naslovi svoje mnenje in pripombe na nacionalno agencijo in nacionalni organ.

6.   V primeru, da Komisija ne more sprejeti letne izjave o upravljanju ali neodvisnega revizijskega mnenja o njej, ali v primeru, da nacionalna agencija pripomb Komisije ne izvaja zadovoljivo, lahko Komisija izvede katere koli previdnostne ali korektivne ukrepe, ki so potrebni, da se zavarujejo finančni interesi Unije v skladu s točko (c) člena 131(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

7.   Komisija z in za mrežo nacionalnih agencij organizira redne sestanke in usposabljanja, da bi zagotovila skladno izvajanje evropske solidarnostne enote v vseh sodelujočih državah. Komisija se redno posvetuje s ključnimi deležniki, vključno s sodelujočimi organizacijami, o izvajanju evropske solidarnostne enote.

POGLAVJE VII

SISTEM KONTROLE

Člen 22

Načela sistema kontrole

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem, z učinkovitimi pregledi in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2.   Komisija je odgovorna za izvajanje nadzornih kontrol v zvezi z ukrepi evropske solidarnostne enote, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Določi minimalne zahteve za kontrole, ki jih izvajata nacionalna agencija in neodvisni revizijski organ.

3.   Nacionalne agencije so odgovorne za primarne kontrole upravičencev do nepovratnih sredstev, in sicer za ukrepe evropske solidarnostne enote, za katere so pristojne. Te kontrole morajo biti sorazmerne in ustrezne ter dati razumna zagotovila, da se dodeljena nepovratna sredstva uporabljajo za predvidene namene in v skladu z veljavnimi pravili Unije.

4.   Glede finančnih sredstev, prenesenih nacionalnim agencijam, Komisija zagotovi pravilno koordinacijo svojih kontrol z nacionalnimi organi in nacionalnimi agencijami na podlagi načela enotne revizije in analize na podlagi tveganja. Ta odstavek se ne uporablja za preiskave, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Člen 23

Zaščita finančnih interesov Evropske unije

1.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije in inšpekcij na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih ter drugih tretjih osebah, ki so prejele finančna sredstva Unije v okviru evropske solidarnostne enote. Prav tako lahko izvajajo revizije in kontrole v zvezi z nacionalnimi agencijami.

2.   OLAF lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15) ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (16) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem gospodarskih subjektov, ki jih takšno financiranje neposredno ali posredno zadeva, na kraju samem, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, financirano na podlagi evropske solidarnostne enote, prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

3.   Brez poseganja v odstavka 1 in 2 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih, ki so posledica izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takih revizij in pregledov v skladu z njihovimi pristojnostmi.

POGLAVJE VIII

IZVEDBENE DOLOČBE

Člen 24

Izvajanje evropske solidarnostne enote

1.   Za izvajanje te uredbe Komisija z izvedbenimi akti sprejme delovne programe, pri tem pa upošteva prednostne naloge v okviru nacionalnih solidarnostnih politik, če so ji bile take informacije posredovane. Vsak delovni program zagotavlja, da se splošni in posebni cilji iz členov 3 in 4 izvajajo na dosleden način, ter določi pričakovane rezultate, način izvajanja in skupni znesek tega programa. Delovni programi prav tako vsebujejo opis ukrepov, ki bodo financirani, navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu, in navedbo porazdelitve finančnih sredstev med sodelujoče države za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije, ter okvirno časovnico.

2.   Kar zadeva proračunska sredstva, s katerimi upravljajo nacionalne agencije, izvedbeni akt nacionalnim agencijam dovoljuje, da v skladu s členom 9(2) in znotraj omejitev, določenih v delovnih programih, dodelijo sredstva med glavne ukrepe znotraj države in čezmejne ukrepe, v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi v nacionalnih solidarnostnih politikah.

3.   Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).

Člen 25

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 36 Uredbe (EU) št. 1288/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE IX

DOLOČBE O SPREMEMBAH IN KONČNE DOLOČBE

Člen 26

Spremembe Uredbe (EU) št. 1288/2013

Uredba (EU) št. 1288/2013 se spremeni:

(1)

Člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Učna mobilnost posameznikov

1.   Učna mobilnost posameznikov podpira:

(a)

mobilnost mladih v okviru aktivnosti neformalnega in priložnostnega učenja med državami Programa; tovrstna mobilnost se lahko izvaja v obliki mladinskih izmenjav ter inovativnih dejavnosti, ki temeljijo na obstoječih določbah o mobilnosti;

(b)

mobilnost oseb, ki so dejavne v mladinskem delu ali mladinskih organizacijah, ter mladinskih voditeljev; tovrstna mobilnost se lahko izvaja v obliki usposabljanja in dejavnosti mreženja.

2.   Ta ukrep podpira tudi mobilnost mladih in mobilnost oseb, ki so dejavne v mladinskem delu ali mladinskih organizacijah, ter mladinskih voditeljev v partnerske države, zlasti države sosedstva, in iz njih.“;

(2)

v členu 18 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

„1.   Finančna sredstva za izvajanje programa od 1. januarja 2014 znašajo 14 542 724 000 EUR v tekočih cenah.

2.   Znesek iz odstavka 1 se dodeli ukrepom iz Programa, kot sledi, z odstopanjem, ki ne presega 5 % vsakega dodeljenega zneska:

(a)

najmanj 80,8 % za izobraževanje in usposabljanje, od katerih so dodeljene naslednje minimalne dodelitve:

(i)

44,3 % za visokošolsko izobraževanje, kar je 35,7 % celotnega proračuna;

(ii)

21,4 % za poklicno izobraževanje in usposabljanje, kar je 17,3 % celotnega proračuna;

(iii)

14,6 % za šolsko izobraževanje, kar je 11,8 % celotnega proračuna;

(iv)

4,9 % za izobraževanje odraslih, kar je 3,9 % celotnega proračuna;

(b)

8,6 % za mladino;

(c)

do 1,5 % za jamstveno shemo za študentska posojila;

(d)

1,9 % za program Jean Monnet;

(e)

1,8 % za šport, od česar ne več kot 10 % za aktivnost iz točke (b) člena 17(1);

(f)

3,4 % kot nepovratna sredstva za poslovanje nacionalnim agencijam;

(g)

1,8 % za kritje upravnih odhodkov.

3.   V okviru dodelitev iz točk (a) in (b) odstavka 2 se najmanj 63 % dodeli za učno mobilnost posameznikov, najmanj 27 % za sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks ter najmanj 4,2 % za podporo reformi politik.“.

Člen 27

Sprememba Uredbe (EU) št. 1293/2013

V členu 4 Uredbe (EU) št. 1293/2013 se doda naslednji odstavek:

„3.   Podprogram za okolje, ki ustreza prednostnemu področju Okoljsko upravljanje, in podprogram za podnebne ukrepe, ki ustreza prednostnemu področju Upravljanje podnebja in informacije, lahko financirata projekte v smislu člena 17(4) te uredbe, ki jih v skladu s z Uredbo (EU) 2018/1475 Evropskega parlamenta in Sveta (*1) izvaja evropska solidarnostna enota in ki prispevajo k enemu ali več prednostnim področjem v smislu členov 9 do 13 te uredbe. Ti projekti se izvajajo samo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1475, ne glede na posebne zahteve iz Uredbe (EU) št. 1293/2013.

Člen 28

Sprememba Sklepa št. 1313/2013/EU

V členu 19(1) Sklepa št. 1313/2013/EU se za drugim pododstavkom doda naslednji pododstavek:

„S finančnimi sredstvi, ki izhajajo iz razdelka 3 „Varnost in državljanstvo“, se lahko financirajo ukrepi, ki jih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1475 Evropskega parlamenta in Sveta (*2) izvaja evropska solidarnostna enota in ki prispevajo k eni ali več prednostnim nalogam Unije na področju civilne zaščite. Ti ukrepi se izvajajo samo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1475, ne glede na posebne zahteve iz tega sklepa.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 2. oktobra 2018

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednica

J. BOGNER-STRAUSS


(1)  UL C 81, 2.3.2018, str. 160.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 27. septembra 2018.

(3)  UL C 120, 26.4.2013, str. 1.

(4)  UL C 88, 27.3.2014, str. 1.

(5)  Uredba (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2016 o evropski mreži služb za zaposlovanje (EURES), dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela ter o spremembi uredb (EU) št. 492/2011 in (EU) št. 1296/2013 (UL L 107, 22.4.2016, str. 1).

(6)  UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(7)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(8)  Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(9)  Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

(10)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(11)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(12)  Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

(13)  Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

(14)  Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21).

(15)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(16)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).


PRILOGA

Evropska solidarnostna enota se pozorno spremlja z namenom ugotavljanja, v kakšni meri uresničuje splošni cilj in posebne cilje, ter spremljanja njenih realizacij, rezultatov in učinkov. V ta namen je določen minimalni okvir kazalnikov, ki naj služi kot osnova za podrobni program spremljanja realizacij, rezultatov in učinkov evropske solidarnostne enote, vključno z razširjenim nizom kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, kot je navedeno v členu 15(2):

 

Kazalniki realizacij

(a)

število udeležencev pri prostovoljstvu (znotraj države in čezmejno) po državi, starosti, spolu, delovnih izkušnjah in stopnji izobrazbe;

(b)

število udeležencev pri pripravništvih (znotraj države in čezmejno) po državi, starosti, spolu, delovnih izkušnjah in stopnji izobrazbe;

(c)

število udeležencev pri zaposlitvah (znotraj države in čezmejno) po državi, starosti, spolu, delovnih izkušnjah in stopnji izobrazbe;

(d)

število udeležencev v solidarnostnih projektih po državi, starosti, spolu, delovnih izkušnjah in stopnji izobrazbe;

(e)

število organizacij z znakom kakovosti po državi in prejetem financiranju;

(f)

število mladih udeležencev z manj priložnostmi.

 

Kazalniki rezultatov (sestavljeni kazalniki)

(g)

število udeležencev, ki je poročalo o pozitivnem učnem rezultatu;

(h)

odstotek udeležencev, ki so jim bili učni rezultati priznani s potrdilom, kot je Youthpass, ali s kakšno drugo obliko formalnega priznanja za sodelovanje v evropski solidarnosti enoti;

(i)

splošna stopnja zadovoljstva udeležencev glede na kakovost aktivnosti;

(j)

število oseb, ki so jim solidarnostne aktivnosti neposredno ali posredno pomagale.

Poleg tega se po potrebi zagotovi skladnost s ključnimi kazalniki za program Mladina, kot so navedeni v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1288/2013.


Top