27.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 224/10

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/501 (2) („začasna uredba“) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Tajvana („zadevni državi“).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 13. maja 2014 vložil Eurofer („pritožnik“) v imenu proizvajalcev hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla v Uniji, ki so se pritožili. Pritožnik predstavlja približno 50 % celotne proizvodnje hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in posledični znatni škodi, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Komisija je 15. decembra 2014 na podlagi zahtevka pritožnika, utemeljenega z zahtevanimi dokazi, sprejela Izvedbeno uredbo (EU) št. 1331/2014 (3) o obvezni registraciji uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajvana („uredba o registraciji“), ki se uporablja od 17. decembra 2014.

(4)

Zainteresirane strani so trdile, da je odločitev o registraciji uvoza neutemeljena, saj niso bili izpolnjeni pogoji v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe. Vendar pa te trditve niso bile utemeljene ali niso temeljile na dejanskih dokazih. Ob sprejetju sklepa o registraciji uvoza je imela Komisija zadostne dokaze prima facie, s katerimi je utemeljila potrebo po registraciji uvoza: uvoz in tržni deleži iz teh držav so se skokovito povečali. Trditve v zvezi s tem je bilo zato treba zavrniti.

(5)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. En kitajski izvoznik, en tajvanski izvoznik in pritožnik so zahtevali zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, ki jim je bilo odobreno 24. aprila 2015, 27. aprila 2015 oziroma 7. julija 2015. Pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih je lahko na zahtevo katere koli zainteresirane strani tudi preveril, kako so službe Komisije, odgovorne za preiskavo, uporabile zaupne informacije.

(6)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev. Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb zainteresiranih strani so bile začasne ugotovitve ustrezno spremenjene, kjer je bilo to potrebno.

(7)

Poleg tega so bili v prostorih naslednjih družb opravljeni preveritveni obiski:

(8)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih sta se nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz zadevnih držav ter dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi z dokončnim razkritjem.

(9)

Pripombe zainteresiranih strani so se proučile in, kadar je bilo primerno, upoštevale.

(10)

Ena družba je nasprotovala ugotovitvi iz uvodne izjave 14 začasne uredbe, da ni proizvajalec izvoznik. Vendar ni predložila dodatnih informacij, na podlagi katerih bi lahko Komisija spremenila svoje stališče iz začasne uredbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 14 začasne uredbe.

(11)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z metodo vzorčenja proizvajalcev Unije, izvoznikov proizvajalcev v LRK in na Tajvanu ter nepovezanih uvoznikov, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 7 do 22 začasne uredbe.

(12)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 25 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013 („obdobje preiskave“). Proučevanje trendov, pomembnih za oceno škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2010 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(13)

Kot je določeno v uvodni izjavi 26 začasne uredbe, so zadevni izdelek ploščato valjani izdelki iz nerjavnega jekla, hladno valjani (hladno deformirani), brez nadaljnje obdelave, s poreklom iz LRK in Tajvana, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7219 31 00, 7219 32 10, 7219 32 90, 7219 33 10, 7219 33 90, 7219 34 10, 7219 34 90, 7219 35 10, 7219 35 90, 7220 20 21, 7220 20 29, 7220 20 41, 7220 20 49, 7220 20 81 in 7220 20 89 („zadevni izdelek“).

(14)

Hladno valjani ploščati izdelki iz nerjavnega jekla se uporabljajo v različne namene, na primer pri proizvodnji gospodinjskih aparatov (na primer notranjosti pralnih strojev in pomivalnih strojev), varjenih cevi in medicinskih pripomočkov ter v živilskopredelovalni in avtomobilski industriji.

(15)

Preiskava je pokazala, da imajo vse različne vrste zadevnega izdelka enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo v enake namene.

(16)

Zainteresirane strani so ponovile svoje trditve, navedene v začasni fazi, da bi bilo treba tanke in natančne trakove izključiti iz obsega preiskave. Ponovile so svojo trditev, da se je Generalni direktorat Komisije za konkurenco v svoji analizi zadeve o združitvi Outokumpu/INOXUM (4) odločil, da bo to vrsto izdelka izključil z ustreznega trga proizvodov. Poleg tega so zainteresirane strani trdile, da je zamenljivost „standardnih“ hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla in natančnih trakov pri povpraševanju in ponudbi omejena. Vendar, kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 31 začasne uredbe, je opredelitev trga v primeru protidampinga opredeljena na podlagi fizikalnih lastnosti zadevnega izdelka, ne pa na podlagi zamenljivosti pri povpraševanju in ponudbi.

(17)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran ponovila svojo trditev, da je opredelitev trga v zadevi o združitvi pomembna za opredelitev izdelka v primeru protidampinga. To trditev je podkrepila z navedbo, da lahko institucije EU poleg fizikalnih, tehničnih in kemijskih lastnosti izdelka upoštevajo številne druge dejavnike, kot so uporaba, medsebojna zamenljivost, dojemanje potrošnikov, distribucijska veriga, proizvodni postopek, stroški proizvodnje in kakovost. Štirje parametri, tj. „uporaba, medsebojna zamenljivost, dojemanje potrošnikov in proizvodni postopek“, naj bi bili sinonimi za zamenljivost pri povpraševanju in ponudbi.

(18)

Brez ocenjevanja trditve, ali so „uporaba, medsebojna zamenljivost, dojemanje potrošnikov in proizvodni postopek“ dejansko sinonimi za zamenljivost pri povpraševanju in ponudbi, sezam navedenih elementov precej presega ta štiri merila. Trditve, da je opredelitev trga v zadevi o združitvi pomembna za opredelitev izdelka v primeru protidampinga, zato ni mogoče sprejeti.

(19)

Po dokončnem razkritju je še ena zainteresirana stran trdila, da je treba pri oceni tega, ali natančni trakovi spadajo na področje opredelitve zadevnega izdelka, upoštevati dejstvo, da industrija Unije „v preteklosti“ domnevno ni mogla prodajati tovrstnega izdelka. V zvezi s tem je v uvodni izjavi 30 začasne uredbe jasno navedeno, da lahko industrija Unije ta tržni segment oskrbi v celoti. Brez natančnejše opredelitve pojma „v preteklosti“ ni mogoče preveriti, ali je ta trditev točna glede na dejstva ali sploh ustrezna. V vsakem primeru imajo natančni trakovi in zadevni izdelek enake osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti.

(20)

Zainteresirana stran je trdila, da naj bi Komisija diskriminirala del trga, ker ni izključila posebnih izdelkov, čeprav uvoz teh izdelkov predstavlja manj kot 1 % celotnega uvoza, kot je navedla Komisija v uvodni izjavi 101 začasne uredbe. Ta stran je trdila, da družbe, ki trgujejo s posebnimi izdelki, za te izdelke domnevno niso našle drugih dobaviteljev. Tega niso nadalje utemeljili.

(21)

V zvezi s tem je treba omeniti, da se pri navedbi iz uvodne izjave 101 začasne uredbe ni upoštevalo sobesedilo. Navedba je bila napisana v okviru kumulativne ocene uvoza iz LRK in Tajvana, ne pa v zvezi z obsegom izdelka v preiskavi. Dejansko se ne oporeka temu, da imajo ti posebni izdelki enake osnove fizikalne lastnosti kot „standardni“ hladno valjani ploščati izdelki iz nerjavnega jekla.

(22)

Zato je Komisija te trditve zavrnila in ni spremenila obsega izdelka v preiskavi.

(23)

Potrdijo se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 26 do 32 začasne uredbe.

(24)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 34 začasne uredbe, nihče od proizvajalcev izvoznikov, na katere se ta preiskava nanaša, ni zahteval TGO.

(25)

V začasni uredbi so bile kot primerna primerljiva država izbrane Združene države Amerike („ZDA“) v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. Dva proizvajalca izvoznika sta trdila, da ZDA niso primerna primerljiva država za določanje normalne vrednosti, zato ker imajo LRK in ZDA različen proizvodni proces in ker uporabljajo različne surovine. Poleg tega je en proizvajalec izvoznik trdil, da je Tajvan primernejša izbira za primerljivo državo, saj so stroški proizvodnje kitajskih obdelovalnih strojev mnogo bližji tajvanskim kot tistim v ZDA. Po njegovem mnenju je razlog v tem, da večji tajvanski proizvajalci hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla uporabljajo znatne količine vmesnih materialov, kot so črni kolobarji iz LRK. Navedeni črni kolobarji so izdelani iz nikljevega surovega železa, tj. surovine, ki jo skoraj izključno uporabljajo v LRK. Drug izvoznik proizvajalec je trdil, da so proizvajalci iz ZDA tako ali drugače povezani z nekaterimi proizvajalci Unije in da dejanske ugotovitve glede velikosti trga v ZDA niso točne.

(26)

Med ZDA in LRK dejansko obstajajo razlike v viru niklja, ene od primarnih surovin v proizvodnji hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla. Medtem ko proizvajalci hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla v obeh državah uporabljajo določene količine t. i. utility niklja, so glavni vir niklja v ZDA odpadki iz nerjavnega jekla, v LRK pa nikljevo surovo železo. Vendar ZDA zaradi take razlike v tem primeru niso neprimerna primerljiva država, saj so končni izdelki, proizvedeni v ZDA in LRK, še vedno primerljivi, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 29 začasne uredbe in uvodni izjavi 15 zgoraj. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 39 in 40 začasne uredbe, se ZDA štejejo za primerno primerljivo državo na podlagi določenih meril. Ob upoštevanju velikosti in ravni konkurence na trgu hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla v ZDA ter razpoložljivosti sodelovanja le dveh držav, različnih virov niklja in drugačnih proizvodnih procesov se izbira ZDA ne ovrže. Po drugi strani pa trditev, ki temelji na uporabi nikljevega surovega železa in povezanih proizvodnih procesov v LRK, vpliva na primernost Tajvana kot druge primerljive države ter prav tako vsake druge države na svetu. Nikljevo surovo železo se proizvaja ter zaradi izvoznih ovir trži in uporablja skoraj izključno v LRK. Iz tega izhaja ugotovitev, da se nikljevo surovo železo na Tajvanu, tj. drugi primerljivi državi, ne uporablja. Glavna surovina pri proizvodnji zadevnega izdelka na Tajvanu so t. i utility nikelj in, kot je navedel eden od proizvajalcev izvoznikov, črni kolobarji, kupljeni v glavnem v LRK. Kot je prav tako navedeno v uvodni izjavi 39 začasne uredbe, so surovine, ki se uporabljajo v ZDA in Tajvanu, večinoma enake. Poleg tega se lahko v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe zahtevajo prilagoditve, da bi se upoštevale določene razlike, pod pogojem, da se dokaže vpliv na cene in je prilagoditev utemeljena, pri čemer se upošteva uporaba primerljive države v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(27)

Drugič, glede stroškov proizvodnje tajvanskega proizvajalca, ki uporablja črne kolobarje, kupljene v LRK, so bili zadevni črni kolobarji kupljeni pri povezanem dobavitelju v LRK, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 76 začasne uredbe. To je bil edini primer v preiskavi, pri katerem so se uporabile znatne količine črnih kolobarjev iz LRK. Komisija je strošek navedenih kupljenih kolobarjev pri izračunu nadomestila s stroškom lastne proizvodnje družbe. Z drugimi besedami, nakupne cene črnih kolobarjev, ki naj bi izražale stroške proizvodnje v LRK, je nadomestila s stroški proizvodnje na Tajvanu, kjer se nikljevo surovo železo ni uporabljalo. Zato trditev, da se zaradi uporabe črnih kolobarjev, ki se v LRK proizvajajo iz nikljevega surovega železa, približajo stroški proizvodnje na Tajvanu in v LRK, ni veljavna.

(28)

Tretjič, eden od proizvajalcev v ZDA je povezan s proizvajalci Unije. Vendar ta povezava za to preiskavo ni pomembna. Komisija navaja, da četudi so proizvajalci v primerljivih državah povezani s proizvajalci Unije, taka povezava ne razveljavi določitve normalne vrednosti na podlagi preverjenih podatkov niti ne vpliva nanjo. Nadalje ni nobenega posebnega razloga, da bi dvomili o uporabi podatkov tega proizvajalca iz primerljive države. Ta trditev se zavrne.

(29)

Četrtič, trditev, da dejanske ugotovitve glede velikosti trga v ZDA niso točne, ni bila nadalje utemeljena. Ta trditev se zato zavrne.

(30)

Ob upoštevanju navedenega se zavrne trditev, da ZDA niso primerna primerljiva država. Potrdijo se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 39 in 40 začasne uredbe.

(31)

Komisija potrjuje izbiro ZDA kot primerljive države v smislu člena 2(7) osnovne uredbe.

(32)

Dve zainteresirani strani sta ponovili svoje ugovore zoper uporabo ZDA kot primerljive države, pri čemer sta vztrajali pri tem, da proizvodni proces proizvajalcev v ZDA ni podoben procesu nekaterih kitajskih proizvajalcev, in znova predlagali Tajvan.

(33)

Komisija je pazljivo analizirala dodane pripombe glede možne izbire Tajvana namesto ZDA kot primerljive države. Po njenem mnenju pripombe niso pokazale nobenih novih posebnih utemeljitev, zato potrjuje obrazložitev iz uvodnih izjav od 25 do 29 zgoraj.

(34)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z določitvijo normalne vrednosti, se potrdijo uvodne izjave od 43 do 49 začasne uredbe.

(35)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z določitvijo izvozne cene, se potrdi uvodna izjava 65 začasne uredbe.

(36)

Dva proizvajalca izvoznika sta trdila, da bi bilo treba izvesti prilagoditev za različne uporabljene surovine, če bi ZDA ostale kot primerljiva država. En proizvajalec izvoznik je navedel, da ima eden od proizvajalcev v ZDA dodatne stroške, povezane z notranjim prevozom. Trdil je, da bi morala iz tega izhajati prilagoditev normalne vrednosti. Eden od proizvajalcev izvoznikov je navedel, da je Komisija za določitev normalne vrednosti izpustila parametre debeline, širine in robov iz vnaprej opredeljenih kontrolnih številk izdelkov. Zatrjeval je, da sta debelina in v manjši meri širina pomembna dejavnika zaradi njunega neposrednega vpliva na stroške proizvodnje in cene na tono.

(37)

Prvič, kar zadeva prilagoditev zaradi razlike v surovinah, izhaja iz člena 2(10) osnovne uredbe, da izračun stopnje dampinga temelji na cenah in ne na stroških. Zato različne uporabljene surovine in drugačni proizvodni procesi nimajo posledic, razen če se dokaže, da vplivajo na ceno in da je prilagoditev utemeljena, pri čemer se upošteva uporaba primerljive države v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. Vse zahtevke za prilagoditev je treba utemeljiti. Komisija ne pozna nobenih navedb, da bi različne surovine in drugačni proizvodni procesi vplivali na primerljivost cen. Proizvajalci izvozniki niso dokazali, da bi uporaba različnih surovin vplivala na cene, in zato se šteje, da prilagoditve niso utemeljene.

(38)

Drugič, v skladu s členom 2(10)(e) osnovne uredbe se prilagoditev izvede zaradi razlik v neposredno povezanih stroških, ki nastajajo zaradi prenašanja zadevnega izdelka iz poslovnih prostorov izvoznika k neodvisnemu kupcu, pri čemer so taki stroški vsebovani v zaračunanih cenah. V to določbo niso zajeti stroški za notranji prevoz, zato prilagoditev na tej osnovi ni utemeljena.

(39)

Tretjič, Komisija je navedla, da so bili v začasni fazi navedeni parametri pri kontrolnih številkah izdelkov izpuščeni zaradi lažje primerjave s podobnim izdelkom v primerljivi državi. Nato je Komisija povečala ujemanje in je večino transakcij uspela primerjati na podlagi celotnih kontrolnih številk izdelkov, vključno s parametri debeline, širine in robov. Pri transakcijah, pri katerih to ni bilo mogoče, je primerjava temeljila na čim popolnejši kontrolni številki izdelka. Zaradi tega so se spremenile stopnje dampinga, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 49 v nadaljevanju.

(40)

Dve zainteresirani strani sta trdili, da bi morala Komisija pri uporabi podatkov iz ZDA izvesti prilagoditev normalne vrednosti zaradi različnih surovin, ki se uporabljajo v LRK in ZDA. Ena zainteresirana stran je trdila, da je nikljevo surovo železo cenejše, saj ima nižjo vsebnost niklja, železo, ki ga vsebuje, pa se dobi brezplačno. Da bi prikazala, da razlika v ceni surovin vpliva na cene, je ista stran trdila, da so kitajske domače cene nižje od cen v Uniji in ZDA. Po njenem mnenju te razlike v ceni ni mogoče pripisati domnevni subvenciji, kot je zaključila Komisija v vzporedni protisubvencijski preiskavi proti LRK. Druga zainteresirana stran je navedla, da so stroški in cene v jeklarstvu povezani.

(41)

Glede prilagoditev na normalno vrednost je Komisija navedla, da mora stran, če zahteva prilagoditve v skladu s členom 2(7)(a) ali 2(10) osnovne uredbe, dokazati utemeljenost svojega zahtevka. Dokazno breme o nujnosti take prilagoditve morajo torej priskrbeti tisti, ki se želijo nanjo sklicevati. Komisija mora zavrniti prilagoditev razlik v dejavnikih, za katere se ni dokazalo, da vplivajo na cene, in s tem njihovo primerljivost.

(42)

Komisija mora pri primerjavi normalne vrednosti in izvozne cene upoštevati razlike, ki vplivajo na ceno in primerljivost cen izdelkov, ne pa stroške, nastale za njihovo proizvodnjo. Glede cen nikljevega surovega železa je Komisija navedla, da te cene izhajajo iz globalnih cen niklja, podobno kot pri surovinah, ki se uporabljajo v Uniji in ZDA. Čeprav je nikljevo surovo železo zaradi nizke vsebnosti niklja cenejše, bi ga morali proizvajalci, ki uporabljajo nikljevo surovo železo, uporabiti več, da bi vsebnost niklja ustrezala predpisom iz mednarodnih standardov za hladno valjane ploščate izdelke iz nerjavnega jekla. Glede trditve, da se železo v nikljevem surovem železu dobi brezplačno, je Komisija navedla, da tudi proizvajalec hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla v Uniji in ZDA ne plačuje polne cene za železo, ki ga vsebuje feronikelj. Glede primerjave med domačimi cenami hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla v LRK, Uniji in ZDA, s čimer naj bi se dokazal vpliv na ceno pri uporabi nikljevega surovega železa v LRK, je Komisija navedla, da kitajske domače cene izražajo razmere v državi brez tržnega gospodarstva. ZDA pa so država s tržnim gospodarstvom.

(43)

Komisija je opozorila, da je že dolgo ugotovljeno, da se določbe iz člena 2(10) osnovne uredbe ne morejo uporabiti, da bi postal člen 2(7)(a) navedene uredbe brezpredmeten. V tej zvezi je bilo ugotovljeno, da je normalna vrednost v primerljivi državi popolnoma skladna z določbami člena 2(7), kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 31 zgoraj. V skladu s členom 2(7)(a) tako ni utemeljena nobena nadaljnja prilagoditev te že ustrezne normalne vrednosti.

(44)

Glede trditve, da nižje domače cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla v LRK ne morejo biti posledica subvencije, je Komisija navedla, da je bila vzporedna protisubvencijska preiskava zaključena, ker so pritožniki umaknili pritožbo in ker zato ni prišla do ugotovitve o subvencioniranju. Zato meni, da proizvajalci izvozniki v LRK niso dokazali, da bi bila prilagoditev zaradi različnih surovin, ki jih uporabljajo v LRK in ZDA, utemeljena.

(45)

Zainteresirana stran je trdila, da bi morala Komisija pri primerjavi izvozne cene in normalne vrednosti na podlagi okrnjene kontrolne številke izdelka izvesti prilagoditev za primerljivost cen. Ista zainteresirana stran je trdila, da je bila pri zmožnosti dokazovanja ali predlaganja dejanske stopnje prilagoditve omejena zaradi zaupnosti podatkov, ki so jih poslali proizvajalci primerljive države.

(46)

Komisija je ponovila, da je večino izvoženih izdelkov (69 %) primerjala na podlagi celotne kontrolne številke izdelka. Poleg tega bi lahko zainteresirana stran predlagala stopnjo prilagoditve za fizikalne lastnosti celo v okviru omejitev, ki jih nalaga varstvo zaupnih podatkov proizvajalcev primerljive države, saj je poznala merila, ki se niso upoštevala, in parametre, predvidene v strukturi kontrolne številke izdelka za ta merila. Ker ni poslala take količinsko opredeljene zahteve, je bila ta trditev zavrnjena.

(47)

Zainteresirana stran je želela vedeti, ali so proizvajalci primerljive države prodajali končnim uporabnikom, in, če so, zahtevala prilagoditev za raven trgovanja na podlagi kontrolne številke izdelka. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 53 začasne uredbe, je Komisija normalno vrednost primerjala z izvozno ceno na podlagi franko tovarna in taka je bila obenem tudi raven trgovanja. Kljub trditvam ni bila potrebna nobena prilagoditev. To trditev je bilo treba v vsakem primeru zavrniti, ker ni bila nadalje utemeljena.

(48)

Ker nobena stran ni predložila pripomb, se potrjuje metodologija, uporabljena za izračun stopenj dampinga, kot so določene v uvodnih izjavah od 55 do 60 začasne uredbe.

(49)

Ob upoštevanju prilagoditev normalne vrednosti ter povečane primerjave in, ker ni bilo dodatnih pripomb, so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Preglednica 1

Stopnje dampinga, LRK

(50)

Pri uporabi metode izračuna normalne vrednosti se ni upoštevala domača prodaja distributerjem in trgovcem, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 63 do 66 začasne uredbe.

(51)

Razlog za to so posebne okoliščine na tajvanskem trgu, na katerem distributerji izvozijo znaten obseg proizvodnje, o čemer so proizvajalci izvozniki istočasno poročali kot o prodaji za domačo potrošnjo.

(52)

Podlaga in utemeljitev za ta sklep sta bila dva ključna elementa. Prvič, eden od glavnih distributerjev na Tajvanu je nadalje izvozil večino količin, kupljenih od proizvajalcev, zato navedena prodaja ni bila domača prodaja za namen izračuna normalne vrednosti na Tajvanu. Drugič, podatki o proizvodnji znanih proizvajalcev in tajvanska trgovinska statistika kažejo, da je domača prodaja, o kateri so poročali znani proizvajalci izvozniki, predstavljala več kot 90 % izvoza v Unijo, kar vključuje tudi približno 50 % prodaje, ki je bila izvožena.

(53)

Dva proizvajalca izvoznika sta nasprotovala elementu, ki temelji na statističnih podatkih. Trdila sta, da je Komisija pri določitvi celotne tajvanske proizvodnje upoštevala le sodelujoče družbe z nekaj izvoza v Unijo. Druga trditev se je nanašala na to, da bi morala Komisija pri analizi iz uvodne izjave 52 zgoraj šteti skupni tajvanski uvoz glede na statistiko kot namenjen nadaljnjemu izvozu.

(54)

Komisija je proučila podatke o proizvodnji in domači prodaji vseh znanih tajvanskih proizvajalcev, med katere so bili vključeni tudi tisti, ki jih je predlagal eden od proizvajalcev izvoznikov. To je storila zato, da bi bilo ujemanje s statističnimi podatki čim večje. Dodatno zbrane informacije so imele negativni učinek na rezultat analize iz uvodne izjave 52 zgoraj. Na tej podlagi se je ugotovilo, da je sporočena domača prodaja vključevala približno 40 % prodaje, ki je bila izvožena.

(55)

Proizvajalec izvoznik ni predložil dokaza, s katerim bi podprl premislek iz uvodne izjave 53 zgoraj o tem, da bi bilo treba skupni uvoz glede na statistko šteti kot v celoti namenjen nadaljnjemu izvozu. Običajno uvoz, namenjen ponovnemu izvozu, spada v poseben carinski postopek in se v trgovinski statistiki ne šteje za pravi izvoz. Komisija zato na podlagi te trditve ne more sprejeti nobenega uporabnega sklepa.

(56)

Nadalje sta dva proizvajalca izvoznika trdila, da stopnja domače prodaje, ki je Komisija ni upoštevala, ni bila sorazmerna z odstotki iz uvodne izjave 52 zgoraj. Ponovno sta zatrdila, da nista poznala namembnega kraja prodaje svojih domačih strank. Po mnenju Komisije nepoznavanje končnega namembnega kraja prodaje ni odločilnega pomena. Komisija je znova analizirala stanje na podlagi dokazov, ki jih je imela v trenutni preiskavi na voljo, in pregledala prodajo, ki naj bi se skladno s tem izključila iz določitve normalne vrednosti, da bi čim natančneje izražala posamezni položaj proizvajalcev izvoznikov v preiskavi. Kadar je bilo to upravičeno, so bile pri izračunu normalne vrednosti uporabljene nekatere od prodaj, ki so bile v začasni fazi iz tega izračuna izključene.

(57)

Zainteresirana stran je izrazila dvom glede tega, da bi se v določitev normalne vrednosti vključila domača prodaja trgovcem in distributerjem. Utemeljitve v zvezi s tem so bile predstavljene v pisnih pripombah in med zaslišanjem pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih 7. julija 2015.

(58)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 56 zgoraj, je Komisija po uvedbi začasnih ukrepov še naprej preiskovala dejansko razvrstitev prodaje distributerjem, da bi se prodaja natančneje in pravno ustrezneje razvrstila v domačo ali tujo prodajo za določitev normalne vrednosti, pri čemer se ni več zanašala na domnevo, da je vsa prodaja distributerjem namenjena izvozu. Proučila je pripombe, prejete po začasnem razkritju, in upoštevala dodatne podrobnosti.

(59)

Namesto da bi Komisija izključila celotno prodajo distributerjem na podlagi domneve, da je bila vsa prodaja distributerjem namenjena izvozu, je izključila le tisto prodajo distributerjem, za katero je imela dovolj objektivnih dokazov o njenem dejanskem izvozu. Proučila je zadevno sporočeno prodajo in jo razvrstila v domačo ali namenjeno za izvoz na podlagi posebnega položaja in podatkov za vsakega od zadevnih proizvajalcev izvoznikov. Kot ustrezen dokaz je, na primer, uporabila obstoj popustov za izvoz. Pri objektivni oceni Komisije pa nasprotno niso imeli nobene vloge subjektivni elementi, kot sta namera ali znanje ali pomanjkanje obojega.

(60)

En izvoznik proizvajalec je nasprotoval zavrnitvi odštetja določene vrednosti odpadkov od stroškov proizvodnje. Svojo trditev je podkrepil z dodatnimi informacijami, ki so izgubo proizvodnje v njegovi preglednici stroškov proizvodnje prikazovale kot strošek preusmeritve. Trdil je, da je izguba proizvodnje seštevek materialnih stroškov, ki niso bili spremenjeni v končni izdelek, k čemur se prištejejo splošni proizvodni stroški, dodeljeni za izgubo proizvodnje. Komisija je pazljivo proučila njegovo trditev, vendar je ugotovila, da so materialni stroški, vključeni v izgubo proizvodnje, precej nižji od zneska, za katerega je trdil, da pomeni odštetje vrednosti odpadkov. Družba je po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da bi bilo treba vrednost odpadkov primerjati z vrednostjo skupne izgube, vključno s splošnimi proizvodnimi stroški, dodeljenimi zanjo. Komisija vztraja pri svojem stališču, da tržna vrednost odpadkov ne more biti višja od vhodne surovine. Zato je treba trditev proizvajalca izvoznika zavrniti.

(61)

Proizvajalec izvoznik poleg tega ni podkrepil svoje trditve glede zavrnitve odštetja določene vrednosti odpadkov z navedbo dejanske količine materiala, porabljenega pri proizvodnji zadevnega izdelka, zaradi česar bi lahko Komisija ocenila izgubo. Družba je trdila, da je količino in vrednost potrošnje posamezne vrste vhodne surovine predložila na delovnih listih, ki jih je poslala med preverjanjem na kraju samem. Komisija je ugotovila, da so ti podatki obsegali več kot le zadevni izdelek, na primer vroče valjane kolobarje, preoblikovane in prodajane kot vmesni izdelek. Zato ne more preveriti materialnih izgub, vključenih med odpadke. Ker se je o izgubah in odpadkih poročalo le v vrednostih, ni bilo mogoče proučiti, ali je poraba materiala za proizvodnjo zadevnega izdelka zadostovala za proizvodnjo zadevnega izdelka in odpadkov, ki so se odšteli od stroškov proizvodnje. Zato ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, ali so v izgubo, o kateri se je poročalo, vključeni kakršni koli materialni stroški, kot je trdila družba, in koliko bi lahko znašala odšteta vrednost odpadkov. Po dokončnem razkritju je proizvajalec izvoznik ponovil svojo trditev, pri čemer ni razkril nobenih novih dejstev.

(62)

Zato se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 62 in od 67 do 78 začasne uredbe.

(63)

En proizvajalec izvoznik je v svojih pripombah po začasnem in dokončnem razkritju nasprotoval izključitvi določenega izvoza v Unijo, o katerem se je poročalo na podlagi izvoznih potrdil, ki so jih predložile njegove stranke. Z izvoznimi potrdili pa ni mogoče identificirati niti proizvajalca niti prodajne transakcije, o kateri je poročal proizvajalec izvoznik. Poleg tega se v celotnem obdobju preiskave niso dosledno zbirala izvozna potrdila od vseh strank. Kljub precejšnjim prizadevanjem proizvajalca izvoznika navedenega namembnega kraja prodaje ni bilo mogoče preveriti in vsekakor ni zajemal celotnega obdobja preiskave. Komisija zato pri izračunu stopnje dampinga ni mogla zanesljivo določiti, da je bila navedena prodaja izvoz. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(64)

En proizvajalec izvoznik je zahteval popravek menjalnega tečaja, tako da bi se uporabila stopnja, ki je veljala na dan poravnave obveznosti. Da bi se omogočila primerjava v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe, so se za vse proizvajalce izvoznike na Tajvanu sistematično uporabljali mesečni menjalni tečaji Evropske centralne banke. Pristop, ki ga je zahteval proizvajalec izvoznik, ne bi bil v skladu z osnovno uredbo, v kateri se zahteva uporaba menjalnega tečaja, ki velja na dan prodaje. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(65)

En proizvajalec izvoznik je nasprotoval uporabi mesečnih menjalnih tečajev Evropske centralne banke in je vztrajal pri uporabi dnevnih menjalnih tečajev. Proizvajalec izvoznik ni količinsko opredelil razlike, ki bi nastala zaradi navedene uporabe. Komisija je mesečne tečaje uporabila zaradi primerljivosti in doslednosti, saj je bila stopnja dampinga za tega proizvajalca del ene stopnje dampinga, izračunane za eno skupino povezanih proizvajalcev, v okviru katere je le eden od njih zahteval uporabo dnevnih menjalnih tečajev.

(66)

Ob upoštevanju sprememb normalne vrednosti, določenih v uvodni izjavi 56 zgoraj, so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Preglednica 2

Stopnje dampinga, Tajvan

(67)

Kot je določeno v uvodni izjavi 90 začasne uredbe, je podobni izdelek v obdobju preiskave proizvajalo devet znanih proizvajalcev Unije. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(68)

Ker ni bilo dodatnih pripomb, se potrdi opredelitev industrije Unije iz uvodnih izjav od 90 do 93 začasne uredbe.

(69)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s potrošnjo Unije, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 94 do 96 začasne uredbe.

(70)

Po razkritju so zainteresirane strani ponovile svoje trditve, ki so jih navedle v začasni fazi, da je Komisija nepravilno skupno ocenila učinke na dampinški izvoz iz LRK in Tajvana. Te trditve niso podkrepile z novimi elementi.

(71)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 66 zgoraj, se je po pripombah o začasnem razkritju ugotovilo, da en tajvanski proizvajalec izvoznik ni izvajal dampinga. Zato se je izvoz te družbe v Unijo odštel od dampinškega uvoza iz LRK in Tajvana.

(72)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s kumulativno oceno, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 97 do 102 začasne uredbe.

(73)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 71 zgoraj, se je izvoz enega tajvanskega proizvajalca izvoznika, za katerega se je ugotovilo, da ni izvajal dampinga, odštel od dampinškega uvoza. Obsega in tržnega deleža tega uvoza ni mogoče razkriti zaradi zaupnosti. Vendar odštetje zanemarljivega obsega in tržnega deleža tega uvoza, ki je znatno pod 1 %, ni vplivalo na trend gibanja obsega in tržnega deleža dampinškega uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju.

(74)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z obsegom in tržnim deležem uvoza iz zadevnih držav ter ob upoštevanju revidiranih ugotovitev iz uvodne izjave 73 zgoraj, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 103 do 106 začasne uredbe.

(75)

Zainteresirane strani so po začasnem razkritju zahtevale dodatne informacije o naravi stroškov, nastalih po uvozu, iz uvodne izjave 110(ii) začasne uredbe. Ti stroški so se nanašali na manipulativne stroške in stroške za začasno shranjevanje uvoženih izdelkov na točki uvoza, pristojbino za carinjenje ter bančne stroške.

(76)

Stroški, nastali po uvozu, so se preverili med obiski v prostorih uvoznikov, navedenih v uvodni izjavi 7 zgoraj. Komisija je po teh preveritvenih obiskih ugotovila, da so stroški uvoza nižji od stroškov, določenih na podlagi podatkov, ki so bili na voljo v času začasne uredbe.

(77)

Po dokončnem razkritju je zainteresirana stran trdila, da ni mogla preveriti, ali so se ustrezno upoštevali vsi stroški, povezani z uvozom do dobave prvi stranki v Uniji. V zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da je nelojalno nižanje prodajnih cen primerjava med prodajno ceno franko tovarna industrije Unije in ceno po carinjenju proizvajalcev izvoznikov na meji Unije. Zato se pri tej primerjavi ne upoštevajo stroški med pristaniščem in prvo neodvisno stranko.

(78)

Zainteresirana stran je navedla, da se znaten delež podobnega izdelka v Uniji prodaja z zaščitno folijo (5). Proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala biti uporaba folije razvidna iz kontrolnih številk izdelka, ki jih uporablja Komisija, saj precej vpliva na ceno.

(79)

Ta trditev je bila predložena zelo pozno, približno 11 mesecev po začetku preiskave in približno 10 mesecev po tem, ko so bile strankam razkrite kontrolne številke izdelka. Na tej stopnji Komisija ni mogla posamično opredeliti zadevnih transakcij.

(80)

Komisija je vseeno izvedla skupno prilagoditev na podlagi informacij, ki jih je prejela od industrije Unije v odziv na to trditev.

(81)

Po končnem razkritju je ista zainteresirana stran trdila, da se prilagoditev ne bi smela izvesti skupno, temveč le za transakcije, pri katerih je podoben izdelek dejansko prekrivala zaščitna folija. Stran se prav tako ne strinja z oceno, da je bila njihova trditev poslana pozno, saj je bila ta informacija javno dostopna pred začetkom te preiskave.

(82)

Kot je bilo že pojasnjeno, je Komisija uporabila skupno prilagoditev, ker zadevnih transakcij ni mogla posamično opredeliti. Znano je, da delež zadevnih transakcij med vsemi transakcijami ni zanemarljiv. Stran se ne more zanašati zgolj na javno dostopne informacije, temveč mora prilagoditev upravičiti z utemeljenim zahtevkom.

(83)

Učinek ponovnega izračunavanja teh nižjih stroškov uvoza se je v veliki meri izravnal s prilagoditvijo, ki se je nanašala na zaščitno folijo. Združeni učinek obeh navedenih prilagoditev je pokazal skoraj nespremenjeno tehtano povprečno stopnjo nelojalno znižanih prodajnih cen za uvoz iz zadevnih držav na trgu Unije, ki je znašala med 9,8 % in 11,4 % (v primerjavi z med 9,6 % in 11,3 % v začasni uredbi). Skoraj nespremenjena je ostala tudi tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen za uvoz iz zadevnih držav na trgu Unije, ki je znašala med 23,1 % in 25,3 % (v primerjavi z med 22,9 % in 25,2 % v začasni uredbi).

(84)

Ena zainteresirana stran je navedla, da je preiskava pokazala, da proizvajalci izvozniki skoraj izključno prodajajo neodvisnim distributerjem ali storitvenim centrom za jeklarstvo, medtem ko je industrija Unije prodajala distributerjem, integriranim storitvenim centrom in končnim uporabnikom. Ta zainteresirana stran trdi, da mora Komisija za primerjavo teh cen upoštevati fiksne stroške storitvenih centrov, saj obstaja razlika v ravni trgovanja. Vendar se lahko prilagoditev zaradi razlik v ravneh trgovanja izvede le, če se dokažejo stalne in očitne razlike v ceni med navedenima ravnema trgovanja, ne pa na osnovi razlik v stroških. Dejanska primerjava cen, po katerih je industrija Unije prodajala obema ravnema trgovanja na trgu Unije, je pokazala, da razlika v ravneh trgovanja ni vplivala na cene, kot je navedeno v uvodni izjavi 112 začasne uredbe. Nobena zainteresirana stran ni poslala informacij, ki bi ovrgle to ugotovitev. Zato pogoji za prilagoditev ravni trgovanja v tem primeru niso izpolnjeni.

(85)

Po dokončnem razkritju je ista stran trdila, da se s primerjavo prodajnih cen storitvenih centrov industrije Unije in cen proizvajalcev izvoznikov domnevno ne primerjajo primerljivi izdelki. V zvezi s tem je trdila, da storitveni centri industrije Unije prodajajo večinoma nadalje predelano blago, kot so trakovi, ozki kolobarji in diski, medtem ko izvozniki večinoma prodajajo standardne kolobarje.

(86)

V zvezi s tem je treba navesti, da se standardni kolobarji niso primerjali z ozkimi izdelki, kot so trakovi ali ozki kolobarji. Širina izdelka je bila en element v kontrolni številki izdelka, ki je zagotovil, da se primerjajo le izdelki podobne širine. Diski pa v primerjavo sploh niso bili vključeni, saj jih vzorčeni proizvajalci izvozniki niso izvažali v Unijo.

(87)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s cenami uvoza iz zadevnih držav in nelojalnim nižanjem prodajnih cen, se potrdijo drugi sklepi iz uvodnih izjav od 107 do 112 začasne uredbe.

(88)

Zainteresirane strani so ponovile svoje trditve, da bi se morali podatki vzorčenih proizvajalcev Unije pri oceni škode uporabljati dosledno, namesto da se kazalniki delijo na makro- in mikroekonomske kazalnike. Vendar se pri takem pristopu ne bi upoštevale razpoložljive informacije na ravni industrije Unije, zlasti glede proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, izkoriščenosti zmogljivosti, obsega prodaje, tržnega deleža, rasti, zaposlenosti, produktivnosti in višine stopnje dampinga.

(89)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran ponovila svojo trditev, da analizo škode izkrivlja dejstvo, da največji proizvajalec Unije, tj. družba Outokumpu, ni del vzorca. Kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 93 začasne uredbe, je vzorec veljal za reprezentativnega, saj je predstavljal približno 50 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Zato dejstvo, da družba Outokumpu ni sodelovala v preiskavi, ne vpliva na reprezentativnost izbranega vzorca in kakovost preverjenih podatkov vzorčenih proizvajalcev.

(90)

Zainteresirane strani so trdile, da pri delitvi kazalnikov škode na makro- in mikroekonomske kazalnike ni mogoče sprejeti nobenega smiselnega sklepa glede tega, v kolikšnem obsegu so vzorčeni proizvajalci utrpeli škodo (če so jo). Ta trditev ni pomembna. V skladu s členom 3 osnovne uredbe se škoda določi na ravni industrije Unije. Vzorčenje je tehnika iz člena 17 osnovne uredbe, ki Komisiji omogoča, da v primeru velikega števila strank v preiskavi (v tem primeru so to proizvajalci Unije) omeji njihovo število. Vendar vzorčenje ne omejuje določanja škode na vzorec proizvajalcev Unije. Nekateri kazalniki škode, kot sta med drugim tržni delež in obseg prodaje, se smiselno analizirajo le na ravni industrije Unije. Poleg tega se ugotovitve v zvezi z vzorcem štejejo kot reprezentativne za raven industrije Unije. Zato bi bilo treba proučiti vse informacije, ki so na voljo za celotno industrijo Unije.

(91)

Ker ni bilo nobenih dodatnih pripomb v zvezi s splošnimi opombami o gospodarskem položaju industrije Unije, se potrdijo sklepi iz uvodnih izjav od 107 do 112 začasne uredbe.

(92)

Zainteresirane strani so glede zaposlenosti trdile, da je zmanjšanje zaposlenosti posledica povečanja produktivnosti industrije Unije. Vendar je bilo 6-odstotno povečanje produktivnosti v celotnem obravnavanem obdobju precej nižje od zmanjšanja zaposlenosti, ki je znašalo 11 %. Na to zmanjšanje je vplival tudi obseg proizvodnje industrije Unije, ki se je na rastočem trgu zmanjšal za 5 %.

(93)

Kot je bilo opisano zgoraj, je morala industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav zmanjšati svojo proizvodnjo na rastočem trgu. Če bi industrija Unije lahko izkoristila rast trga in povečala svojo proizvodnjo v skladu z večjim povpraševanjem, bi ta večja proizvodnja pomenila protiutež večji produktivnosti. Posledično zmanjšanje zaposlenosti bi bilo precej nižje. Zato se šteje, da je na zmanjšanje zaposlenosti večinoma vplival dampinški uvoz iz zadevnih držav in da je imelo povečanje učinkovitosti industrije Unije le manjši vpliv.

(94)

Po dokončnem razkritju je zainteresirana stran trdila, da se je zaposlenost v industriji Unije v obdobju med letoma 2004 in 2007 precej povečala, in sicer za 55 %. Vendar se podatki o zaposlenosti iz začasne uredbe nanašajo na zaposlenost v celotni industriji Unije, medtem ko se navedeni podatki o zaposlenosti za obdobje med letoma 2004 in 2007 nanašajo le na del industrije Unije. Teh podatkov pa ni mogoče primerjati in ne kažejo naraščajočega trenda za zaposlenost.

(95)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z makroekonomskimi kazalniki, se potrdijo sklepi iz uvodnih izjav od 121 do 132 začasne uredbe.

(96)

Zainteresirane strani so ponovile svoje trditve, da prodajne cene izhajajo iz stroškov surovin, zlasti kroma in niklja, in da bi bilo treba iz analize trenda cen industrije Unije izključiti „dodatne dajatve na zlitine“.

(97)

Te strani so poslale dodatne informacije glede nihanja osnovne cene iz uvodne izjave 141 začasne uredbe. Podatki so se nanašali na hladno valjane ploščate izdelke iz nerjavnega jekla vrste 304, debeline 2 mm in s končno obdelavo 2B, ki jih prodajajo proizvajalci Unije (6). Po teh podatkih se je osnovna cena v celotnem obravnavanem obdobju nenehno nižala in se znižala za približno 11 %, in sicer s 1 015 EUR/tono v letu 2010 na 907 EUR/tono v obdobju preiskave. Stopnja znižanja je nižja od znižanja s 1 200 EUR/tono na 1 000 EUR/tono, kot je navedeno v začasni uredbi, vendar potrjuje ugotovitev o precejšnjem nižanju osnovne cene.

(98)

Zainteresirana stran je tudi trdila, da dokaz iz uvodne izjave 141 začasne uredbe v zvezi z analizo osnovne cene ne zadostuje za utemeljitev ugotovitve, da se je osnovna cena za industrijo Unije v obravnavanem obdobju znižala, saj naj bi jo predstavil le en proizvajalec Unije.

(99)

Čeprav je informacije predstavil en proizvajalec Unije, se ne nanašajo le na enega proizvajalca Unije. Dejansko gre za informacije družbe CRU, ki je splošno znana družba za svetovanje jeklarski industriji. Družba CRU je objavila informacije o celotnem nemškem trgu in ne o cenah posameznih proizvajalcev Unije. Poleg tega so dejstvo, da so se osnovne cene nenehno nižale v celotnem obravnavanem obdobju, potrdile informacije, ki so jih predložile druge zainteresirane strani, kot je navedeno v uvodni izjavi 97 zgoraj.

(100)

Zato ugotavljamo, da je znižanje prodajnih cen industrije Unije posledica zmanjšanja stroškov surovin in znatnega znižanja osnovne cene, ki pa ni povezano z razvojem stroškov surovin. Iz znižanja osnovne cene je razvidno, da je morala industrija Unije nadalje zniževati cene v celotnem obravnavanem obdobju, kljub temu da je imela izgubo zaradi pritiska na cene, ki se je izvajal z dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

(101)

Po dokončnem razkritju je uvoznik trdil, da so prej navedene informacije glede gibanja osnovne cene sestavljene iz „subjektivnih mnenj“ evropskega proizvajalca, ki bi jih bilo treba nadalje preveriti. Vendar informacij iz uvodne izjave 97 zgoraj ni navedel evropski proizvajalec, pač pa združenje izvoznikov – stranka, ki je nasprotovala uvedbi ukrepov. Ker so te informacije skladne z javno dostopnimi informacijami, ki so jih poslale specializirane družbe za svetovanje, se štejejo za zanesljive.

(102)

Po dokončnem razkritju je še ena zainteresirana stran trdila, da je znižanje osnovne cene predvsem posledica izjemno visoke vrednosti za drugo četrtino leta 2010. Stran pa ni utemeljila, zakaj tega obdobja pri analizi razvoja osnovne cene ne bi smeli upoštevati. Ker mora biti v analizo kazalnikov škode vključeno celotno obravnavano obdobje, te trditve ni mogoče sprejeti.

(103)

Po dokončnem razkritju je zainteresirana stran opozorila na to, da je bila glede na preglednico 11 začasne uredbe povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju vedno višja od stroškov proizvodnje na enoto. Ta razlika naj bi pomenila, da izgube, ki so jih utrpeli proizvajalci Unije, niso pojasnjene.

(104)

V zvezi s tem navajamo, da so bili v stroške proizvodnje na enoto iz preglednice 11 začasne uredbe vključeni le stroški proizvodnje brez prodaje, upravnih in splošnih stroškov. Zato iz neposredne primerjave teh stroškov na enoto in prodajne cene na enoto ne more biti razviden dobiček vzorčenih proizvajalcev Unije.

(105)

Zainteresirane strani so navedle pripombe glede 7-odstotnega znižanja zalog v obravnavanem obdobju, kar je bilo po njihovem mnenju znak dobrega stanja industrije Unije.

(106)

Vendar je 7-odstotno znižanje zalog v obravnavanem obdobju zgolj posledica obsega proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije. Raven zalog v celotnem obravnavanem obdobju je dejansko predstavljala približno 15 % proizvodnje, kot je prikazano v preglednici 13 začasne uredbe. Manjša nihanja med 14 % in 16 % je treba zaradi njihove zmerne stopnje šteti za običajno nihanje zalog.

(107)

Zainteresirane strani so nadalje trdile, da je 15-odstotna raven zalog letne proizvodnje, kar ustreza približno dvomesečnemu prihodku od prodaje, visoka za industrijo, ki proizvaja večinoma po naročilu. Taka raven zalog nastane zaradi časovne razlike med proizvodnjo in različnimi stopnjami procesa prodaje ter različnih vzorcev prodaje. Zato se 15-odstotna raven zalog proizvodnje ne more šteti za zelo visoko.

(108)

Komisija potrjuje, da zaloge niso pomemben kazalnik za preiskavo.

(109)

Zainteresirane strani so pojasnile, da je industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju izvedla obsežene naložbe, ki so presegale eno milijardo EUR na leto. Komisija je glede te trditve ugotovila, da je stopnja naložb iz začasne uredbe dejansko stopnja skupne neto knjigovodske vrednosti sredstev. Dejanska stopnja naložb je navedena v spodnji preglednici, s katero se nadomešča ustrezna vrstica v preglednici 14 začasne uredbe:

Preglednica 3

Naložbe, vsi proizvajalci Unije (del kazalnikov škode)

(110)

Dejanske naložbe so se povečale za 89 odstotnih točk, in sicer s 37 milijonov EUR leta 2010 na 70 milijonov EUR leta 2012, nato so se v obravnavanem obdobju znižale za 47 odstotnih točk, tj. na 53 milijonov EUR. Vendar je to nominalno povečanje nastalo zaradi zelo nizke stopnje naložb leta 2010. Dejansko je bila stopnja naložb tako nizka, da se je neto knjigovodska vrednost sredstev v celotnem obravnavanem obdobju nenehno zniževala, kot je prikazano v preglednici 14 začasne uredbe.

(111)

Čeprav se je ta kazalnik škode v obravnavanem obdobju nominalno izboljšal, ne vpliva na splošno negativno oceno škode Komisije, saj se je ta kazalnik v celotnem obravnavanem obdobju zniževal.

(112)

Po dokončnem razkritju je zainteresirana stran trdila, da bi bilo treba po popravku naložb popraviti tudi kazalnik za „donosnost naložb“. Vendar je navedeni kazalnik dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, kot je navedeno v uvodni izjavi 150 začasne uredbe. Popravek kazalnika za naložbe zato nima nobenega učinka na donosnost naložb. Zato donosnosti naložb ni treba popraviti, kot je bilo pravilno navedeno v začasni uredbi.

(113)

Po dokončnem razkritju je zainteresirana stran trdila, da je skupna naložba v višini 209 milijonov EUR v celotnem obravnavanem obdobju v nasprotju z vedenjem družb, ki so utrpele škodo. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 110 zgoraj, se je stopnja naložb v celotnem obravnavanem obdobju zniževala. Zato te trditve ni mogoče sprejeti.

(114)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z mikroekonomskimi kazalniki, se potrdijo drugi sklepi iz uvodnih izjav od 135 do 151 začasne uredbe.

(115)

Na podlagi navedenega in, ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se potrdijo sklepi iz uvodnih izjav od 152 do 155 začasne uredbe, in sicer, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(116)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila, ali bi tudi drugi znani dejavniki lahko istočasno povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevnih držav, ni pripisala temu dampinškemu uvozu.

(117)

Zainteresirane strani (proizvajalci izvozniki in distributerji) so ponovili trditve v zvezi z vzročno zvezo, ki so jih navedle v začasni fazi, pri čemer niso dodale nobenih novih elementov za proučitev. Te pripombe so se med drugim nanašale na: nizko stopnjo uvoza, cene uvoza, ki so izhajale iz cen surovin, uvoz iz drugih držav in presežno zmogljivost industrije Unije. Ker ni bilo nobenih novih trditev, se šteje, da so se pripombe iz uvodnih izjav od 156 do 208 začasne uredbe podrobno obravnavale. Zaradi jasnosti so nekatere pripombe obravnavane tudi v nadaljevanju.

(118)

Zainteresirane strani so tudi ponovile, da uvoz iz zadevnih držav, ki je v obdobju preiskave znašal 4,3 % za LRK in 5,1 % za Tajvan, ni mogel biti razlog za škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, zlasti ker je njen tržni delež v istem obdobju znašal okoli 80 %. Komisija je ugotovila, da so se zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav v obdobju preiskave nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije, in sicer med 9,8 % in 11,4 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 83 zgoraj. Čeprav uvoz morda ni popoln konkurenčen pritisk, kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 158 začasne uredbe, se s tem izvaja pritisk na cene industrije Unije, ki tako ni mogla niti ohraniti svojega tržnega deleža niti postati dobičkonosna. Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 70 zgoraj, se je Komisija poleg tega odločila, da so izpolnjeni pogoji za kumulativno oceno učinkov uvoza iz LRK in Tajvana, ki je v obdobju preiskave skupaj znašal 9,5 %.

(119)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 66 zgoraj, se je po pripombah o začasnem razkritju ugotovilo, da en tajvanski proizvajalec izvoznik ni izvajal dampinga. Zato je treba analizirati vpliv tega uvoza na celoten položaj industrije Unije, saj ni bil več vključen v dampinški uvoz.

(120)

Vendar je bil obseg tega uvoza v celotnem obravnavanem obdobju zanemarljiv, pri čemer je bil njegov tržni delež vedno precej pod 1 %. Komisija je tako sklenila, da nedampinški uvoz s Tajske zaradi svojega zanemarljivega obsega ni znatno prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unija.

(121)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da so uvozne cene iz drugih držav, kot sta Južna Koreja in Južna Afrika, nižje od cen LRK in da bi skupaj z uvozom iz Indije, ki ima podobe cene kot kitajski uvoz, lahko izvajale pritisk na cene vzorčenih proizvajalcev Unije. Trdil je še, da so povprečne cene teh treh držav nižje od povprečne neškodljive cene vzorčenih proizvajalcev Unije.

(122)

Vendar, kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 174 začasne uredbe, hladno valjani ploščati izdelki iz nerjavnega jekla vključujejo jeklo različnih vrst, kar povzroča znatne razlike v ceni, ki jih pri povprečni ceni iz podatkov Eurostata ni bilo mogoče upoštevati. Zato ni smiselno, da bi se samo primerjale povprečne cene, pri katerih se te razlike ne upoštevajo. Dejansko se nelojalno nižanje prodajnih cen za LRK in Tajvan ni ugotovilo na podlagi povprečnih cen, pač pa na podlagi primerjave za vsako vrsto izdelka posebej, kot je navedeno v uvodni izjavi 111 začasne uredbe.

(123)

Ista stran je tudi trdila, da je bilo pri uvozu iz Indije in Južne Koreje razvidno znatno povečanje, izraženo absolutno in relativno. Izključitev teh držav naj torej ne bi bila objektivna.

(124)

Tržni delež Južne Koreje se je v celotnem obravnavanem obdobju povečeval z 2,3 % na 2,8 %, torej za zgolj 0,5 odstotne točke. Čeprav se je uvoz iz Indije hitreje povečeval, je bil njegov tržni delež v celotnem obravnavanem obdobju zelo nizek, in sicer manj kot 2 %. To kaže, da obstajajo objektivne razlike med položajem LRK in Tajvana na eni strani ter Indije in Južne Koreje na drugi.

(125)

Ista stran je tudi navedla, da Komisija ni pojasnila razlogov za splošno povišanje cen leta 2011 in znižanje cen leta 2012.

(126)

V uvodni izjavi 138 začasne uredbe je pojasnjeno, da so prodajne cene industrije Unije odvisne od gibanja stroškov surovin, večinoma kroma in niklja. Ker so se cene drugih tretjih držav gibale podobno, lahko predvidevamo, da so razlogi za gibanje cen podobni. Vendar, kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 174 začasne uredbe, hladno valjani ploščati izdelki iz nerjavnega jekla vključujejo jeklo različnih vrst, kar povzroča znatne razlike v ceni, ki jih pri povprečni ceni iz podatkov Eurostata ni bilo mogoče upoštevati.

(127)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da uvoza iz Južne Koreje, Indije in Južne Afrike ni mogoče šteti za zanemarljivega, saj je njihov skupni tržni delež v obdobju preiskave znašal 6,3 %. Vendar se v začasni uredbi nobeden od teh uvozov ni štel za zanemarljivega in njihovi učinki so bili ustrezno analizirani.

(128)

Ista stran je nadalje trdila, da so se iz LRK uvažali večinoma izdelki serije 304. Druge vrste izdelkov, kot so serije 316, 316L in 321, imajo višje cene, saj je vsebnost niklja pri vseh višja. Zato mora uvoz iz drugih tretjih držav kljub navedbi iz uvodne izjave 174 začasne uredbe obsegati bodisi izdelke serije 200 (ki so v Uniji nišni izdelki) bodisi biti precej dampinški. Trdila je, da je povprečna cena iz LRK sorazmerno nizka, saj naj bi imeli nižjo ceno kot najbolj priljubljena vrsta, ki jo prodajajo kitajski izvozniki, le nišni izdelki.

(129)

Pri tej oceni pa se je očitno povsem spregledala nizkocenovna serija izdelkov vrste 400, ki v Uniji pomenijo osnovne izdelke, kot je navedeno v uvodni izjavi 189 začasne uredbe. Dejansko je LRK izvažala sorazmerno velik delež visokocenovnih izdelkov serije 300. To je razvidno iz dejstva, da sta imela LRK in Tajvan podobno stopnjo nelojalno znižanih prodajnih cen, kljub temu, da so bile kitajske cene v obdobju preiskave v povprečju za več kot 100 EUR višje od tajvanskih, kot je prikazano v preglednici 7 začasne uredbe.

(130)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je iz 11-odstotnega znižanja izvoznih cen, kot je prikazano v preglednici 16 začasne uredbe, razviden prispevek tega znižanja cene k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(131)

V zvezi s tem je v uvodni izjavi 138 začasne uredbe pojasnjeno, da so stroški in cene odvisni od gibanja stroškov surovin, večinoma kroma in niklja. Znižanje cen na izvoznih trgih je podobno znižanju cen na trgu Unije, zato je odvisno od istih stroškovnih dejavnikov.

(132)

Ena zainteresirana stran je po dokončnem razkritju trdila, da glede znižanja izvoznih cen ni prejela nobene ocene ali pojasnila. Ta zadeva je jasno obrazložena v prejšnji uvodni izjavi, pri čemer je pojasnjeno, da je znižanje izvozne cene odvisno od gibanja stroškov surovin.

(133)

Zainteresirane strani so trdile, da je nizka stopnja izkoriščanja zmogljivosti industrije Unije posledica presežnih zmogljivosti, nameščenih pred letom 2010. Vendar je bila v letu 2010 stopnja izkoriščanja zmogljivosti v celotnem obravnavanem obdobju najvišja. Opozoriti je treba, da se je stopnja izkoriščanja zmogljivosti v obravnavanem obdobju znižala s 77 % na 70 %, v glavnem zaradi znižanja obsega proizvodnje. Industrija Unije je morala zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav zmanjšati svojo proizvodnjo na rastočem trgu. Zato znižanje proizvodne izkoriščenosti zmogljivosti ne more biti posledica presežnih zmogljivosti, nameščenih pred letom 2010.

(134)

Ena zainteresirana stran je glede analize vzročne zveze pomislekov glede konkurence iz uvodnih izjav od 183 do 194 začasne uredbe pripomnila, da je bila analiza Komisije nezadostna. Komisija naj ne bi upoštevala njenih trditev ter naj bi napačno razlagala ugotovitve iz zadeve o združitvi Outokumpu/INOXUM in dejstva sedanje preiskave. Svojo trditev je podkrepila z navedbo, da imajo štirje glavni proizvajalci Unije s približno 80 % tržnega deleža še vedno prevladujoč položaj na trgu.

(135)

Ta trditev ni točna glede na dejstva. Tržni delež industrije Unije je v obdobju preiskave dejansko znašal 80 %, kot je navedeno v preglednici 9 začasne uredbe. Vendar industrijo Unije sestavlja devet znanih proizvajalcev, kot je navedeno v uvodni izjavi 90 začasne uredbe. Mednje spadajo štirje glavni integrirani proizvajalci in pet manjših proizvajalcev.

(136)

Ista stran je trdila, da je GD za konkurenco ugotovil, da „so na trgu dejavni le štirje glavni akterji EU, sledijo pa jim manjši neevropski akterji, od katerih vsak predstavlja zgolj 5 % trga“, pri čemer se je sklicevala na uvodno izjavo 351 sklepa glede združitve Outokumpu/INOXUM.

(137)

Vendar je ta domnevni citat napačen. V pravilnem citatu je navedeno „samo štirje glavni akterji so dejavni na trgu, sledijo pa jim manjši evropski in neevropski akterji“. Jasno je torej, da je ta stran nepravilno citirala sklep glede združitve Outokumpu/INOXUM, saj je povsem prezrla pet manjših proizvajalcev Unije.

(138)

Po dokončnem razkritju je ista stran priznala, da je majhne evropske akterje izpustila iz citata zato, ker vsak predstavlja zgolj 5 % trga. Vseeno pa je vztrajala pri tem, da imajo štirje glavni integrirani proizvajalci 80-odstotni tržni delež, pri čemer se je sklicevala na uvodno izjavo 135 zgoraj. Vendar je v tej izjavi navedeno, da se 80-odstotni tržni delež nanaša na vseh devet znanih proizvajalcev Unije. Trditev torej ni točna glede na dejstva in jo je treba skladno s tem zavrniti.

(139)

Ista stran se je sklicevala na uvodno izjavo 187 začasne uredbe in trdila, da je navedba, „četudi omejitev uvoza za zdaj ni velika, se bo v prihodnje povečala,“ zgolj špekulativna in se nanaša na hipotetični dogodek v prihodnosti. Ta ocena ni pravilna. Citat je vzet iz sklepa glede združitve Outokumpu/INOXUM, zveza „v prihodnje“ pa se torej nanaša na dogodke po sprejetju tega sklepa. Kot je pojasnjeno v isti uvodni izjavi začasne uredbe, se je uvoz iz LRK in Tajvana v obravnavanem obdobju povečal za 70 %. Poleg tega je v uredbi o registraciji navedeno, da se je leta 2014 uvoz iz LRK še dodatno povečal za 115 % za LRK in 66 % za Tajvan (7). Taka nenehna povečanja obsega uvoza kažejo, da navedba ni bila špekulativna ter da povečanja niso bila „hipotetični dogodki v prihodnosti“, temveč so se uresničila med sprejetjem sklepa glede združitve Outokumpu/INOXUM in objavo začasne uredbe.

(140)

Ker nove zanesljive informacije v zvezi s tem niso na voljo, Komisija potrjuje svoje ugotovitve iz uvodnih izjav od 183 do 194 začasne uredbe o tem, da konkurenčni pogoji v Uniji ne bi mogli preprečiti, da dampinški uvoz iz zadevnih držav ne bi povzročil škode industriji Unije.

(141)

V uvodni izjavi 105 začasne uredbe je bilo ugotovljeno, da se je uvoz v celotnem obravnavanem obdobju enakomerno večal, razen v letu 2012. Vendar so zainteresirane strani trdile, da iz gibanja obsega uvoza ni razviden stalno naraščajoč trend v obravnavanem obdobju, pač pa ciklično gibanje, pri čemer je bil uvoz v letih 2010 in 2012 najslabši, v letih 2011 in 2013 pa najboljši. Za oceno te trditve se je proučil uvoz iz zadevnih držav, kot je o njem poročal Eurostat, v daljšem obdobju. Zaradi zaupnosti ni bil izključen zanemarljiv uvoz tajvanskega proizvajalca izvoznika, za katerega se je ugotovilo, da ni dampinški. Ta uvoz pa vseeno ne vpliva na trend, prikazan v preglednici 4.

Preglednica 4

Obseg uvoza iz zadevnih držav

(142)

Iz teh statističnih podatkov o uvozu je razvidno, da je bilo v obdobju 2009–2014 v sicer vse večjem obsegu uvoza iz zadevnih držav edina izjema leto 2012.

(143)

Ena zainteresirana stran je trdila, da nizka proizvodnja upada in se obseg prodaje industrije Unije zmanjšuje kljub povečanju števila naročil. Dejansko je v informacijah iz te pritožbe navedeno, da število naročil precej presega obseg prodaje. Vendar teh podatkov ni mogoče neposredno primerjati, saj se o njih ne poroča na enaki podlagi. Po začasnem razkritju je industrija Unije predložila dodatne informacije o primerljivosti teh podatkov kot odziv na to trditev. Pri primerjavi podatkov o naročilih in prodaji na primerljivi podlagi je ta razlika dejansko zanemarljiva.

(144)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z vzročno zvezo, se potrdijo drugi sklepi iz uvodnih izjav od 156 do 208 začasne uredbe.

(145)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 209 začasne uredbe, je Komisija v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovljenemu škodljivemu dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni bilo v interesu Unije.

(146)

Kot je opisano v uvodnih izjavah od 210 do 212 začasne uredbe, večina proizvajalcev industrije Unije podpira uvedbo ukrepov, največji proizvajalec Unije (Outokumpu) pa se ni javil. Poleg tega se je po objavi začasne uredbe javil en proizvajalec natančnih trakov kot zadevnega izdelka in podprl ukrepe.

(147)

Da bi Komisija podrobno ocenila veljavnost predloženih trditev, je, kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 7 zgoraj, opravila preveritvene obiske v prostorih treh uvoznikov ter dveh uporabnikov (v Italiji in na Poljskem).

(148)

Kot je opisano v uvodnih izjavah od 213 do 217 začasne uredbe, so bili v tej zadevi nepovezani uvozniki in distributerji zelo dejavni ter so na splošno nasprotovali ukrepom.

(149)

Ena zainteresirana stran je navedla pripombe o razlikah v kakovosti. Trdila je, da kakovosti hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla, ki jo ponujajo indijski in ameriški proizvajalci, ni mogoče primerjati s proizvodnjo industrije Unije ali uvozom iz LRK in Tajvana, saj ni na enaki standardni ravni. Ta trditev ni bila utemeljena. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 101 začasne uredbe, proizvajalci na splošno izpolnjujejo enake svetovne standarde in zagotovljen ni bil noben dokaz, da to ne velja tudi za indijske ali ameriške proizvajalce.

(150)

Številni proizvajalci izvozniki in distributerji so ponovili pomisleke glede možnih negativnih učinkov ukrepov na uporabnike. Uporabniki pa se niso strinjali s temi pomisleki in stopnja njihove udeležbe v tej zadevi je bila še vedno zelo nizka.

(151)

Te ukrepe je podprl nemški sindikat na področju kovinarstva (IG Metall). Izrazil je pomisleke glede negativnega učinka dampinškega uvoza na položaj industrije Unije. Ta sindikat zastopa tudi delavce v pomembnih uporabniških industrijah, kot sta avtomobilska industrija in industrija gospodinjskih aparatov.

(152)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z interesom Unije, se potrdijo sklepi iz uvodnih izjav od 209 do 222 začasne uredbe.

(153)

Glede morebitne retroaktivne uporabe protidampinških ukrepov je treba ovrednotiti pogoje iz člena 10(4) osnovne uredbe. V skladu s členom 10(4)(b) mora biti izpolnjen bistven pogoj, da „poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v teku obdobja preiskave, obstaja nadaljnja znatna rast uvoza“.

(154)

Primerjava mesečnega povprečnega uvoza (8) hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla z mesečnim povprečnim uvozom v obdobju registracije (od 17. decembra 2014 do 25. marca 2015) kaže, da se je obseg uvoza v obdobju registracije zmanjšal. Kot je navedeno v preglednici 6 začasne uredbe, je povprečni mesečni obseg uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla iz zadevnih držav v obdobju preiskave dejansko znašal 26 043 ton (9). Za primerjavo – v obdobju registracije je povprečni mesečni obseg uvoza hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla iz zadevnih držav znašal približno 22 000 ton, kar je približno 15 % manj. Zaradi zaupnosti znova ni bil izključen zanemarljiv uvoz tajvanskega proizvajalca izvoznika, za katerega se je ugotovilo, da ni dampinški.

(155)

Torej ni izpolnjeno merilo nadaljnje znatne rasti uvoza. Zato je bilo sklenjeno, da se dokončna protidampinška dajatev ne obračuna retroaktivno za obdobje pred datumom začetka uporabe začasnih ukrepov.

(156)

Po dokončnem razkritju je zainteresirana stran zahtevala retroaktivno pobiranje dajatev in trdila, da je Komisija pri odločanju o tem, ali uvesti ukrepe retroaktivno, proučila napačno obdobje. Po njenih trditvah bi bilo treba pri določanju, ali obstaja nadaljnja znatna rast uvoza, proučiti gibanje uvoza v celotnem obdobju po obdobju preiskave.

(157)

V zvezi s tem je navedla rast uvoza med februarjem in decembrom 2014, kar pomeni, da se je začela pred začetkom preiskave in končala približno dva tedna po začetku registracije uvoza. Dejansko je iz gibanja uvoza v navedenem obdobju razvidna rast, vendar zaradi takega povečanja ni bilo verjetno, da bi se popravljalni učinki ukrepov, ki naj bi bili uvedeni s 26. marcem 2015, resno oslabili, če se s 17. decembrom 2014 ne bi uvedli nadaljnji ukrepi.

(158)

Tako je zato, ker je bil po juliju 2014 (malo po začetku preiskave) in celo še bolj po decembru 2014 (začetek registracije) iz razvoja uvoza razviden trend zmanjševanja, ki je dosegel ravni uvoza, enake tistim v obdobju preiskave in celo nižje, kot je navedeno v uvodni izjavi 154 zgoraj. Za obdobje, za katero stran zahteva retroaktivno pobiranje dajatev (tj. obdobje, omejeno na 90 dni pred uvedbo začasnih ukrepov, od 26. decembra 2014 do 25. marca 2015), za razvoj uvoza vsekakor ni bila značilna rast, temveč zmanjšanje, zato takemu uvozu ni mogoče pripisati učinka oslabitve.

(159)

Komisija je na tej podlagi menila, da niso izpolnjeni pravni pogoji za uporabo njenih diskrecijskih pooblastil v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(160)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe za uvoz hladno valjanih ploščatih izdelkov iz nerjavnega jekla s poreklom iz LRK in Tajvana v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe.

(161)

Zainteresirane strani so trdile, da ciljni dobiček ne bi smel temeljiti na letu 2007, saj naj bi bilo to leto izjemno dobro leto za jeklarsko industrijo. Informacije, ki jih je imela Komisija na voljo, pa so pokazale, da je bil v obdobju med letoma 2004 in 2007 v letu 2007 dejansko dosežen tretji najboljši rezultat glede dobičkonosnosti industrije.

(162)

Ena zainteresirana stran je tudi trdila, da je bilo leto 2007 resnično izjemno, saj so ga sestavljala četrtletja z zelo različnimi rezultati. Dejansko je bila industrija v prvih dveh četrtletjih leta 2007 zelo uspešna, saj je dosegla več kot 10-odstotno stopnjo dobička. V drugih dveh četrtletjih pa je bilo stanje drugačno, saj je bila stopnja dobička le tik nad pragom dobička ali celo negativna.

(163)

Čeprav je tak razvoj vsekakor izjemen, pa prav tako kaže, da celotno povprečje za leto 2007 ne more biti izjemno visoko, saj obsega dve uspešni in dve manj uspešni četrtletji industrije Unije.

(164)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da je ciljni dobiček primerljivo višji od dobička v drugih preiskavah v zvezi z izdelki iz jekla, kot so varjene cevi (10) in zrnato usmerjeni ploščato valjani izdelki iz silicijevega jekla za elektropločevine (11). Vendar ta stran ni utemeljila, zakaj so informacije v zvezi z industrijo, ki proizvaja druge izdelke, ustreznejše od informacij v zvezi z industrijo Unije za hladno valjane ploščate izdelke iz nerjavnega jekla. Poleg tega informacije, ki se uporabljajo v zadevi o varjenih ceveh in v zadevi o zrnato usmerjenih ploščato valjanih izdelkih iz silicijevega jekla za elektropločevine, niso novejše od informacij v obravnavani zadevi. Zato se te informacije ne štejejo za ustreznejše od informacij iz začasne uredbe.

(165)

Po dokončnem razkritju je zainteresirana stran trdila, da se dobiček, ki ga je industrija Unije dosegla v letu 2007, ne more šteti kot zanesljiv ali reprezentativen, saj tržni pogoji niso bili običajni, kot je opisano v uvodni izjavi 162 zgoraj. Vendar se tej strani ni zdelo vprašljivo dejstvo, da je bilo leto 2007 zgolj tretje najboljše glede dobičkonosnosti industrije, kot je navedeno v uvodni izjavi 161 zgoraj. Ker je dobiček industrije Unije skladen z dobičkonosnostjo, ki jo je dosegla v prejšnjem obdobju med letoma 2004 in 2006, ni mogoče sprejeti trditve, da dobiček v letu 2007 ne more biti zanesljiv ali reprezentativen.

(166)

Ena zainteresirana stran je trdila, da Komisija pri izračunu neškodljive cene podobnega izdelka, s tem da prodajni ceni industrije Unije prišteje dejansko izgubo, ki jo je utrpela v obdobju preiskave, in še navedeno 8,1-odstotno stopnjo dobička, odstopa od svoje domnevno dolgoletne prakse določanja neškodljive cene tako, da stroškom proizvodnje prišteje ciljni dobiček.

(167)

Obe praksi obstajata in se uporabljata. Ker industrija Unije ni imela primerljive prodaje, se lahko neškodljiva cena določi tako, da se skupnim stroškom prišteje ciljni dobiček. Vendar je v obravnavanem primeru primerljiva prodaja bila na voljo. Poleg tega je podoben izdelek, ki ga prodaja industrija Unije, sestavljalo na tisoče vrst izdelkov in vsi vzorčeni proizvajalci Unije so imeli obsežno mrežo povezanih družb, vključno s storitvenimi centri za jeklarstvo, v katerih so nastajali stroški. Zato se ni zdelo izvedljivo, da bi zbirali informacije o stroških za vsako posamezno vrsto izdelka na ravni kontrolne številke izdelka. Namesto tega so se skupni stroški določili tako, da se je nastali tehtani povprečni izgubi prištela tehtana povprečna prodajna cena. Nato se je k tako določenim skupnim stroškom prištela 8,1-odstotna stopnja dobička.

(168)

Po dokončnem razkritju je ista zainteresirana stran dodatno utemeljila, zakaj bi bilo treba neškodljivo ceno izračunati tako, da bi se stroškom proizvodnje prištel ciljni dobiček.

(169)

Prvič, stran je opozorila, da precejšnje razlike v ceni med različnimi kontrolnimi številkami izdelka, ki znaša 150 %, ni mogoče pojasniti z razlikami v stroških. Vendar te utemeljitve ni podprla z nobenimi dokazi. Dejansko se je potrdilo, da imajo različne kontrolne številke izdelka zelo pomembne razlike v stroških zaradi različnih vrst, širin, debelin in končne obdelave jekla. Potrdilo se je, da lahko razlika v stroških med različnimi kontrolnimi številkami izdelka preseže 150 %.

(170)

Drugič, stran je navedla primer, v katerem je uporabila hipotetične stroške proizvodnje in hipotetične prodajne cene za hipotetično vrsto izdelka, s čimer naj bi pokazala, da je izračun ciljne cene na podlagi prodajne cene nerazumen. Ker pa so vsi podatki v primeru hipotetični in se ne nanašajo na dejanske podatke, rezultat tega hipotetičnega primera ne more nazorno prikazati, da je uporabljena metoda nerazumna.

(171)

Tretjič, stran trdi, da Komisija enostavno ni zbrala podatkov o stroških proizvodnje s kontrolnimi številkami izdelka od sodelujočih proizvajalcev Unije. Ta trditev ni točna. Komisija je podatke o stroških proizvodnje zahtevala v vprašalniku, podatke so predložili proizvajalci Unije in bili preverjeni.

(172)

Četrtič, stran je navedla primer, ki naj bi kazal, da je Komisija prodajnim cenam, ki so pri prodaji zelo verjetno ustvarile zelo velik dobiček, prištela ciljni dobiček. To trditev je podkrepila s primerjavo prodajnih cen industrije Unije z njeno lastno izvozno ceno in prodajno ceno podobne kontrolne številke izdelka industrije Unije.

(173)

Vendar sta se obe kontrolni številki izdelka, uporabljeni v primeru, izvažali v zanemarljivih količinah in tako nista vplivali na stopnjo škode za družbo. Poleg tega navedba, da je prodaja kontrolne številke izdelka zelo verjetno ustvarila zelo velik dobiček, ni bila podkrepljena niti z dokazom niti z ugotovitvami preiskave.

(174)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s stopnjo odprave škode, se potrdijo sklepi iz uvodnih izjav od 224 do 229 začasne uredbe.

(175)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba dokončne protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka uvesti na ravni stopnje dampinga ali stopnje škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(176)

Stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carinske dajatve, so naslednje:

Preglednica 5

Stopnje dampinga, stopnje škode in stopnje protidampinške dajatve

(177)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so izražale položaj teh družb, ki je bil ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“ Zanje se ne smejo uporabljati nobene individualne stopnje protidampinške dajatve.

(178)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (12). Vsebovati mora vse relevantne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(179)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba stopnjo protidampinške dajatve za „vse druge družbe“ uporabljati za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi in tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(180)

Po dokončnem razkritju so trije proizvajalci izvozniki predložili ponudbe za cenovno zavezo v skladu s členom 8 osnovne uredbe.

(181)

Komisija je ocenila te ponudbe in sklenila, da bi bilo sprejetje takih zavez v smislu člena 8 osnovne uredbe nepraktično. Razlogi za to se v glavnem nanašajo na številne vrste izdelkov, ki jih ni mogoče razločiti, vključenih v ponudbe, katerih cene se precej razlikujejo, ter na zapletene strukture družb/skupin proizvajalcev izvoznikov, zaradi katerih bi bilo spremljanje zavez neizvedljivo.

(182)

Komisija je proizvajalcem izvoznikom pojasnila, da zadevni izdelek ni primeren za zavezo. Pojasnila je tudi, da bi bilo zaradi njihovih struktur družb/skupin spremljanje zavez neizvedljivo.

(183)

Zato so bile vse tri ponudbe zavrnjene.

(184)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba iz ukrepov izključiti količine, ki so ob uvedbi začasne dajatve že v tranzitu. To bi dejansko pomenilo oprostitev dajatev, zaradi katerih bi bil ogrožen popravljalni učinek ukrepov, zato se predlog zavrne.

(185)

Ob upoštevanju ugotovljenih stopenj dampinga in ravni škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo. Zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, se sprostijo.

(186)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom15(1) osnovne uredbe –

—

izdelka iz člena 1(1) v obdobju preiskave (od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013) ni izvažal v Unijo,

—

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo, in

—

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po obdobju preiskave, na katerem temeljijo ukrepi, ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino zadevnega izdelka v Unijo,